Štev. 41. Y Mariboru 14. oktobra 1881. Tečaj XY.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 lir., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja bnpravlštvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Itokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dakvrat 12 kr., trikrat 1« kr.
Ijist ljudstvu v poduk.
Ilriift-i me i s*. ;
Nr. 14858.
An den Aushilfsbeamten Herrn Karl Reicher in Marburg.
Sie werden angewiesen wegen des Artikels „Cujte, kaj naši koroški bratje slovenski vendarle imajo", die Confiskation der Nummer 41 des „Slovenski Gospodar", die Versieglung des Satzes und die Nachsuche nach dem Manuscripte vorzunehmen.
Marburg am 13. Oktober 1881.
Für den k. k. Bezirkshauptmann: Haukouitk)',
Bezirks-Cominissär.
Pred viharjem.
Marsikatere osebnosti, ki sedaj mislijo, da bode še dolgo vse tako jim ugodno lezlo naprej, kakor do sedaj, utegnejo se v kratkem prepričati, da temu ni tako. Dvigajo se na političnem obzorji vsega starega sveta črni oblaki, iz katerih lehko in kmalu prihrumi najstrabovitnejša nevihta. Narodi so v obče povsod nezadovoljni, razmere mnogovrstno neznosljive. Vrhu tega so skoraj povsod možje na kormilu, ki so nemirne krvi, nepokoj-nega duha, možje, ki nečejo samo gospodstva veseliti se in ga uživati, ampak z njim bodi milo bodi nemilo delovati, staro podirati, novo staviti.
Mogočnej novej Nemčiji, djanej pod pokrov pruske „pikelhaube", pota kaže železni Bismark. Neprenehoma tuhta in misli na to, da vse nemške rodove pridobi svojemu staremu Viljelmu in njegovemu sinu. Sredstvo mu je vsako prav. On je v stanu dnes z Avstrijo sklenoti zvezo, jutri ruskemu carju segnoti v roke, a po juteršnjem se pogajati z Gambetto. No, in ravno sedaj gre novica po svetu, da sta se ta dva dosedanja so-vražn ka, Bismark in Gambetta, sešla na Bismar-kovej grajščini v Varzini.
Francoze na linnancali ima ravno imenovani nemimi Gambetta. Če se je z Bismarkom pobotal, potem je to znamenje, da hoče drugod Francozom dati dela in posla, najbržej v Afriki in v azijskih pokrajinah turškega sultana; mogoče pa je tudi, da raztrgata Scbweitzof Belgijo in Ho-landijo.
Spanijolski mladi kralj in italijanski kralj Humbeito morata nekaj nenavadnega storiti za svoje ljudi, če ne, nju večjidel republikanski zarotniki napodijo.
Velikanska Rusija dobila je novega, še precej mladega carja, kateri ima doma silnih težav premagati, neizmerno veliko nezadovoljstva potolažiti. No, in zgodovina kaže, da si vladarji v takih zadregah pomagajo s tem, da svoje ljudi zapletejo v zunanje vojske. Uzrokov za vojsko pa ravno Rusija najleži najde, kajti od cesarja do slednjega kmetiča boli in peče vsakega slabi uspeh poslednje turške vojske. Neizmerno so trpeli, sijajno zmagali, Balkan prikoračili, v Carigrad gledali, a vzeti ga niso smeli. To popraviti želi vsak Rus in gotovo tudi sedanji minister grof Ignatijev.
Pomislimo še, da je se porodilo novo kraljestvo Rumunsko; Bolgarija, Srbija in Crnogora imajo same pogumne kneze, greško kraljestvo je se znatno povekšalo, a vsa Turčija propada iu razpada, da stoka in se plaši, pa tudi srdi in jezi ves mohamedanski svet ob Srednjezemskem morji. Pomislimo še dalje, kako so krščanske kieposti preminoie, kako je vse piravo, razjedeno, in kako se tisti, ki je od Boga postavljen, ljudem kazati pot do resnice in pravice, rimski papež, čuti v tolikej nevarnosti, da premišljuje, ali in kedaj bi iz Rima pobegnol. Vse to kaže na bližnje silne nevihte.
In v takšnih okoliščinah je umrl avstrijski minister zunanjih zadev, baron Hajmerle. Dve leti je skušal, na vse strani mir ohraniti. Ali bo njegov naslednik tudi tako srečen, to je komaj verjetno!
Denešnji list irna'Vi pole „Gospodarstvene priloge" kot prilogo. "Ssa
Gospodarske stvari.
Plačilni nalogi od zemljiškega davka za leto 1881 in 1882.
Vsak zemljiški posestnik prejel je od gosposke nove plačilne naloge od zemljiškega davka za 1. 1881 in 1882. Nastane toraj vprašanje, kaj imamo z njimi storiti ? Pred vsem jih moramo pazljivo pregledati in če najdemo kakšen pogrešek, naj o pravem časn vložimo ugovor (Rekurs) pri podpisauej davkariji. Cas za ugovor šteje se 30 dni od tistega dne, ko je posestniku bil nalog izročen, vendar ta dan so ne sme všteti. Naj toraj vsak ugovarja hitrej ko mogoče, vendar za kaj bodi se naj ne ugovarja, ampak le, če je resnično pomoto ali pogrešek zapazil.
Pomote ali pogreški pa se najleži zapazijo, ako vzamemo v roke nove „zemljiško-posestne pole", nemški: Besitzbogen. Pomote utegnejo pa biti čveteme: 1. mogoče je, da je številka zemljiško-posestne pole kriva; vsled tega bi utegnol dačo plačevati od gruntov, parcel itd. ki niso njegove; zato je treba ugovarjati; 2. mogoča je tudi, da je številka čistega dohodka (Reinertrag) napačno zapisana, ali 3. da je 22l/2°/o davek od nastavljenega čistega dohodka pomanjkljivo izra-čunjen in 4. da je davek za 1. 1881. napačno in krivo predpisan. Zastran teh 4 toček mora tedaj vsak posestnik svoj plačilni nalog drobno pregledati, kajti če pomote ne da v pravem času popraviti, se mu lehko prigodi, da bode mnogo let več davka plačeval, kakor je dolžen bil.
Južna železnica in trženje z lesom v Podravji.
Veliki posestnik na Seljah pri Slov. Gradci, g. Janez Brezovnik, je Slov. Gospodarju poslal pismo, v katerem je omenil reč, ki je vsega po-mislika vredna in o katerej hočemo podrobneje govoriti. G. Brezovnik piše: „Naznanite našim kmetom pa tudi drugim, kakšne krivice in napake se nam godijo pri južnej železnici. Te so mnogo zakrivile, da so naši kmetje toliko ubožali; če se ne odpravijo kmalu, smo vsi berači.
Les moramo prodavati. V to nas silijo slabe letine. Naši poljski pridelki za doma ne zadostujejo. Živinoreja zalaga komaj to, kar davki, do-klade in družina zahtevajo. Vsled tega smo kmetje prisiljeni zajemati od kapitala, kateri so nam očetje prihranili, namreč od gozdov, od lesa. Tega smo uže mnogo posekali, skoraj bodemo pri kraji z njim pa si vendar pomagali nismo in ne moremo. Zakaj ne? Zato ker dobička ne dobimo mi na roke, ampak judovski, ogerski veliki trgovec Hirschler. Ta se bogati mi pa ubožavamo in naše planine zgubavajo svojo bogato, lepo lesno odejo. Najlepši les smo prisiljeni po slepej ceni prodati. Pogosto kmet z živino pri vožnji lesa več zasluži, kakor od judovskega velikega trgovca za les dobi. Kdo je pa temu kriv, da ima ogerski Jud naše posestnike gozdov, to pa še ob celem
Podravji na Štajerskem in Koroškem, v svojih rokah? Južna železnica, ki je samo njemu na ljubo tarife ali vožnino znižala, vsem drugim pa, ki menje od 100 vagonov naložijo, hudo pozvišala, da jim ni mogoče zraven Juda shajati. Dolgo naši ljudje tega niso prav spoznali, toda sedaj jim je vse jasno in si skušajo pomagati z združenimi močmi, to pa ne samo štajerski, ampak tudi koroški posestniki in trgovci z lesom. Spomladi imeli so v Celovci velik shod in podpisali prošnjo do državnega zbora, naj ta južno železnico vkloni na to, da bode vožnino za les ali tarife vsem jcdnake nastavljala, t. j. da Jud ne bode menjše vožnine plačeval, ampak vsi z njim vred jednake. Prošnja je močno zanimiva in jo toraj prihodnjič semkaj postavimo!	(Dalje prihod.)
Novi način ozdravljanja vrančnega prisada in družili kužnih bolezni.
Čeravno nisem živinozdravnik, me je čitanje Pasteurjevih izkušenj vendar tako zanimalo, da si ne morem kaj, da ne bi našim gospodarjem nekoliko poročal o novih iznajdbah slavnega Pa-steurja, s katerimi se da vrančni prisad (anthrax, Milzbrand) ubraniti.
Kdo ne vé, kakošno škodo ta huda nalezljiva bolezen med živino provzroči? Na milijone vrednosti propade v Evropi vsako leto kot žrtev tej hibi. Mnogo se je ta bolezen uže opazovala, a ni se jej moglo do živega priti 1 Se le prof. Pasteur-ju, slovečemu francoskemu kemiku, se je posrečilo, bistvo bolezni natanko spoznati in pripomoček proti njej najti. V kratkem hočem neprecenljivo iznajdbo prof. Pasteur-ja popisati.
VeČina nalezljivih notranjih bolezen, tako tudi vrančni prisad, prouzročene so po neizmerno majhnih glivicah (bakterijah), katere živč v krvi šivalski, se tam mnozé in slednjič žival umoré. Pasteur je uže pred dvema letoma dokazal, da kurja kolera nastane po glivicah (microbium) v krvi. On je našel, da te glivice na zraku ne iz-gubé samo svoje morilne moči, ampak še celó žival v katero se take oslabljene glivice preuesó, kurje kolere obvarujejo, tako kot stavljene kozé zabranijo prave človeške kozé.
(Konec prihodnjič.)
Ikre.
Pri prešičih je zavarovana le ena sama bolezen, ki se ji ikre, p še no, šenki ali stroge pravi.
Ta bolezeu ima svoj neposredni izvir v človeku samem.
Kolenčasta trakulja ali tako imenovana dol-gočlenkasta trakulja človekova od časa do časa posamezne člene svojega telesa odriva. Ako te odtrgane delke bolj natanko pogledaš, najdeš, da so ti delki male vrečice, v kterih je nekoliko zrelih jajc imenovane trakulje. Ce dalje pomislimo da je trakulja pabitanske narave, t. j. da moški
in ženski spol v sebi zdrnžni, tako bode vsakdo lahko sprevidel da dan na dan po 20 takih vre-čič s človeškimi izločki od njega gre. Ako se blizo človeškega stranišča nahaja svinjska gorica ali svinjak sani, kar se le predostikrat nahaja, in da morejo svinje in prešiči o takih človeških izločkov, v kterih trakuljne jajca tičijo, požrešne živali take izločke požr6 in v prešičjem želodcu se vrečice razpustijo. Iz zrelih jajc, ktera so potem potu prosta postala, med tem ko so prej bila v vrečicah zaprta, se razvijejo trakuljne glavice in se zkozi želodčene stene pregrizeje in tako v druge mesne dele prešičjega telesa pridejo. Tukaj se v nek za proseno zrno, zato tudi ime „p š e n o" debeli mešiček zadelajo in v njem daljnega raz-vitka čakajo. In to prešičjo bolezen imenujemo ikre, pšeno, šenke ali stroge. Ako človek tako meso, ktero od prešiča na ikrah bolenega pride, povžije, se ve da če meso ni popolnem do dobra prekuhano, tako se mu v želodcu zopet iz prešičjib iker napravi dolgočlenkasta trakulja. Dokler je prešič živ, se ta bolezen le težko da spoznati in z gotovostjo dokazati. Vendar so nektere prikazni, iz kterih se da na to bolezen sklepati. Take prikazni so težka sapa, zabruhnjen vrat, rodo, bripavo kruljenje, lenoba v gibanju in neka slabost v zadnjem delu telesa. Vse to pa so tudi prikazni, ki se tudi pri zdravem in že močno pi-tanem prešiču najti dajo.
Nekoliko zanesljive gotovosti podajajo do-brne, okrogle gumpice, ki se na notrajni koži trepavnic nahajajo, ali pa tudi na spodnji koži na jeziku. Vendar pa so dostikrat prešiči tudi ikrasti, da si tudi takih gumpic na imenovanih mestih ni najti. Do gotovega prepričanja se le pride, ko se žival zakolje in meso pregleda. Pri takem prešičšu se v raznih mesnih delih že poprej popisani belkosti včasih ko grah debeli okrogli mešički nahajajo. Tako meso bi se, kakor to tudi postava veleva, nikdar ne smelo zavživati. Sploh je pri svinjskem mesu posebno pri kupljenem na trgu velike opaznosti treba. Spominjam se še zdaj in gabi se mi, kako mi je bila svinjska pečenka prek in prek z ikrami preprežena na mizo postavljena, ki je bila dan poprej na trgu od špe-harja za drage denarje kupljena. Razumeva se, da smo morali tisti dan brez pečenke opraviti. Neki vrečnik pripoveduje, da je prav mlademu otroku, ki je bilo že zelo oslabelo in kterega je že več vračnikov brezvspešno zdravilo, 8 metrov dolgo trakuljo izgnal. Leta dni je revše potrebovalo, da je zopet okrevalo in do moči prišlo. Koliko zdravih redivnih sokov je ta pošast detetu popila! Pa pregnani trekulji je otrok vedno zdrav ostal. Toraj pozor pri svinjetini!
Štajersko perutninsko društvo daje proti nekaterim posebnim pogojem žlahtne peteline kmet-skim posestnikom, da bi svoje perutninsko ali kokošje pleme razumno požlabtnili. Ker pa vsakšno pleme ne sodi za vsak okraj, zato je društvo celo
Štajersko razdelilo na 3 dele in za vsakšni del posebnega plemena peteline odkazalo kot najboljše. Za 1. del t. j. za planinske okraje gornje- in srednje štajerske peteline žlahtnega Bralima-plemena; za 2. del t. j. za okraje: srednje štajerske pa tudi za Ivnik, Arvež, Lipnico, Cmurek, Radgono, sv. Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj peteline žlahtnega D o r k i n g-plemena in za 3. del t. j. za okraje Mabrenberg, Slov. Gradec, Maribor, Slov. Bistrico, Konjice, Šoštanj, Gomjigrad, Celje, Vransko, Laško, Rogatec, Šmarije, Kozje, Sevnico in Brežice peteline žlahtnega H o u d a n-plemena. Do 15. oktobra t. 1. je se treba oglasiti pri Steier-markiseher GeflUgelzuchtverein in Graz.
Zavoljo trtne uši na Italjauskem ne smejo Italijani grozdja izvažati; 1. 1880 so ga prodali k nam 39.000 meterskih centov.
Vsled goveje kuge pri Duuaji so ondi uže čez 700 glav živine pobili.
Dopisi.
Iz ljutomerskega okraja. (Bratev — letina — obešenec). Ker nam je letošnja bratva ali trgatev tako rekoč pred durmi, vprašal bi nas tujec, kako se kaj nadejamo o letošnji bratvi. V obče trdim, do se kvaliteta ne bo z lanščino merila, a kvantitativno pak zna prednost imeti. Vzrokov je temu mnogo. Akoravno je letošnja poletna nenavadna afrikanska vročina (okolo 30—32° R. v senci) v obče zaostalo rast i razvoj trte močno pospešila, (cvetelo lani je od 8. junija do 3. julija vsled neugodnega vremena nenavadno dolgo, letos od 22. jun. do 2. jul., mccalo je lani 17. avgusta lotos 22. avg.) Zmecalo se je letos samo za kakih 4 ali 5 dni kasneje od lani, a vendar bi vkljub temu, pri lepem solnčnem vremenu popolnem popravilo, ker ravno elementarne razmere po meh-koti grozdja so izvanredno tehtne, ker se namreč o tem času kislina od dne do dne zmanjšava i na njeno mesto pak sladkor, ki je glavna snov vina, nastopa. Ali žali Bog brez male izjeme traja ravno nasprotno. Oblačni dnevi i mrzli se menjajo z dežnimi, i vsled tega je temperatura tudi znatno padla, 6—7° R. sredn je toplote na dan. Sem in tam grozdiči močno gnjijejo. Tudi druga elementarna uima nas ni mogla opustiti, namreč toča; prišla je kakor znano 28. avgusta spremljana s pravim orkanom od juga in nam najlepše lege poklestila. Zadnji čas je tudi od severja dvakrat-nja toča nekoliko ljutomerskih vrhov zadela, bolje pak baje Medjimurje i naše brate Hrvate. Minuli mesec je bila dvakrat slana, toda brez škode, ker je ajda večidelj uže dozorela. S poljskimi pridelki smo obče zadovoljni, tudi sadja bilo je nekaj. Slive plačujejo 10—12 fl. polovnjak, jabelke tudi tako. Sploh bi pa štel letošnje leto med srednje letine. — Tisti nesrečnež, ki se je nedavno v Krapji obesil, ni vseskozi hvalevredno živel pa od mrtvih je bolje molčati, če ni kaj prida povedati!
Od ptujske gore. (Naš šolski svet) je prejšnjega učitelja tako dolgo tožil, da ga je že na slednji kraj njegove službe spravil; sicer bil je prisiljen v pokoj se podati. Dobili smo drugega učitelja, kateri je zdaj dve leti tu, in jako priden, in smo z njim zadovoljni. Le malo nekih je pri nas, kateri ga trpeti ne morejo. Tudi načelnik šolskega sveta mu ni naklonjen in podprt od poprejšnjega učitelja toži sedanjega pri njegovih na-prejpostavljenih gospodih. Nekdo je razglasil, da baje učitelj v šoli proti otrokom črez stariše grdo sramoti in tožijo zopet. Prišel je okrajni gospod glavar, da so to reč pri čistem popisali. Otroci so morali pričati. Je li to ne sramota ? Sicer pridni učitelj zgubi bržčas službo in stari utegne postati njegov nadomestnik.
Iz Mozirja. (Novi okrajni šolski svet — lep dar). Pri glavnej skupščini okrajnega zastopa Gornjegraškega so sledeči gospodje v okrajni šolski svet enoglasno bili izvoljeni: Lovro Potočnik dekan, Jakob Spende posestnik i Josip Krajnc posestnik, vsi v Gornjemgradu; g. Anton Goričar, c. k. poštar in posestuik v Mozirji in g. župnik Matija Strnad na Ljubnem. Nadejamo se, da bodo ti izvrstni narodnjaki za občni blagor krepko delovali in posebno zdajšnje čase jako obožano občinstvo pred nepotrebnimi stroški varovali.— Okolici mozirski spadajoče dačne občiuc Št. Mihelj, Kadegund in Lepa njiva so bile tudi letos po toči strahovito poškodovane. Pri tej priliki se je naš ninogozaslužni in občno štovaui g. namestni svetovalec in okrajni glavar Ferd. llaas posebno s tem skazal, da je za nesrečneže obilno svoto 140 fl. nabral in razdelil. Hvala mu!
Iz Ljubljane. (Banki „Slaviji") pristopilo je v mesecih junij, julij in avgust t. 1. 29.815 novih članov, so zavarovali kapital 28,495.342 fl. 60 kr. ter vplačali zavarovalnine in pristojbin 490.715 fl. 53 kr. Za škode izplačalo se je v tej dobi fl. 222.196 fl. 89 kr. Od bankinih kapitalov bilo je vloženih 190.799 fl. 15 kr. v česko-morav-skili posojilnicah in 1,105.713 fl. 69 kr. na zemljiščih v istem časi. Denarni promet glavne bla-gajnice bankine znašal je v mesecih junij, julij in avgust t. 1. 2,168.177 fl". 27 kr., namreč dohodki 1,08-1.376 fl. 46 kr., stroški pa 1,083.800 fl. 81 kr. Gasilne priprave izročile so se šestim občinam. Od 1. januarja pa do konca avgusta t. 1. sklene-nih je bilo novih zavarovanj 51580 za kapital 53,001.410 fl. in premije 1,130.802 fl. 72 kr., škod pa se je v istej dobi izplačalo za 434.022 fl. 80 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov in sicer užitka kmetovalcem ter pokojnin uradnikom, obrtnikom in rokodelcem imela so konci avgusta tega leta 524 členov, ki so vpisali 343.268 fl. 60 kr. kapitala, ter si s tem zagotovili dohodkov in pokojnin 86.272 fl. 49 kr.
Iz Središča. (Narodna svečanost) v spomin Štefana Modrinjaka, narodnega buditelja in pesnika, dne 25. septembra 1881 se naj v
„Slovenskem Gospodarji" podrobneje opiše, da ostane spomin dalje časa! Slovenski narod zna ceniti in se hvaležno spominjati zaslužnih mož, ki so svoje moči posvetili narodu, kojega so ljubili čez vse in na kojega so doprinašali duševne in gmotne žrtve. — Žalibog, da ravno mi Slovenci imamo nesrečo, da zgubljamo narodne velikane v dobi njih življenja, katero še bi mnogo, mnogo za narod storilo rado. — Modriujak, Čop, Preširen, Toman i. dr. so se ločili od naroda v cvetu njihovega življenja, v ognji narodnega navdušenja in v teku neutrudljivega delovanja. — Nit življenja se jim je utrgala prej, da bi videli barem trohico izpolnjeno naših skromnih zahte-vanj, da bi še videli barem trohico pravice, ki nam gre po božjej in svetovnej postavi. Neugodnosti in marsikatere nezgode se kar vsipljajo na nas in vkljub temu vidimo, in kar tudi naši na-sprotuiki priznajo, da naš narod krepko in navdušeno napreduje in da ga v tem nobena sovražna moč in nobeno krivično sredstvo naših nasprotnikov ne omaja. Navdušeno delo in neumorne žrtve nas je omogočilo, da se smemo ponašati z na predkom, s katerim se v tako kratkem času in pri takih vsakojakih zaprekah noben drug narod meriti ne more. — Slovenski narod je pokazal, da se sme glede „kulture", katere privilegij samo Nemci hočejo imeti, meriti z vsemi kulturnimi narodi in Bog me! nič manje z Nemci; če se nam da svoboda in če nas Bog reši tlače in jarma naših nasprotnikov, potem pa o „kulturi" ne bomo več dolgo z Nemci pajdašili, ker prekosili jih bomo.
Da smo pa po poti, ki je bila s trnjem groznega terorizma nastljana, tako daleč dospeli, ni zasluga naših sedanjih narodnih marveč rajnih narodnih velikanov boriteljev, ki so nas ob pravem času žrelu švabstva iztrgali, ter nas potem branili, spodbujali in navduševali, otresti se lakotnega sovražnika. — Takim velikanom^ buditeljem smemo prištevati rajnega župnika Štefana Modrinjaka, v kojega spomin je priredilo Ormožko društvo „Sloga" v zvezi s posebnim Središkim odborom dne 25. septembra t. 1. v Središči veliko narodno svečanost. — Pred popisovanjem te svečanosti, ki se sme sestra lanske lepe Vrazove svečanosti imenovati, se mi potreba vidi, podati častitim bralcem „Slovenskega Gospodarja" majhen životopis rajnega Modrinjaka, in to tem bolje, ker je večini od njega le malo kaj znano. Štefan Modrinjak rodil se je v Središči leta 1774 v hiši takratne številke 99, ki je stala na prostoru, kjer sedaj domuje občespošto-vani župan g. Cule k. — Bil je sin prostega tržana, ki se je enako tudi Štefan Modriujak imeuoval; mati mu je bila tudi prosta tržanka Mica Borkovica.
Izvršivši domačo ljudsko šolo, je se podal leta 1788 na gimnazijo v Varaždin, ki je bila takrat pod vodstvom očetov Pavlinov. Tu je Mo-
drinjak izvršil tri prve gimnazijske razrede in po nadaljevanji teh drugod je on leta 1800 izvršil bogoslovske študije v Gradci. Modrinjak ni kazal v početku dijaških let posebnih zmožnosti, a te je kasneje čudovito razvijal; sploh pa je on bil marljiv. V zapisniku Varaždinske gimnazije se čita, da je Modrinjak bil pobožen in dobročut-nega temperamenta. — Leta 1801 je uže Modrinjak služboval kot kaplan pri Veliki nedelji, potem v Ormoži in od tukaj se je leta 1805 preselil kot župnik k sv. Tomažu, kjer je služboval do leta 1814 in potem do leta 1827 pri sv. Miklavži, kjer je od mrtvouda zadet naglo umrl.
(Dalje prihodnjič.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Minister zunanjih zadev, baron Hajmerle, je naglo umrl na Dunaji. Kot naslednik grof Andrasijev je zvezo napravil Avstrije z Nemčijo, zoper Rusijo menje osorno postopal, vendar tudi Italijanom kazal prijazno lice; v Serbiji je prouzročil odstop Rističev. Kdo bo njegov naslednik, to vse ugiba. — Državni zbor snide se 2. novembra. — Deželni zbori marljivo zborujejo: štajerski je stroškov za ljudske šole deželi naložil 1,622.235 gl., nemški konservativci so iz zbornice nevoljni pobegnoli, liberalci so potem uboge učitelje še v politično-nemške okove vkovali, češ : nobeden ne dobi službenske (ioklade, če nuna „entsprechende atissere Haltung". Profesor Žolgar je ugovarjal: kmetijska šola v Gro-tenhofu stane 10.464 gl., vinorejska v Mariboru 17.240 g). Za reguliranje Mure 1. 1882 in 1883 se porabi 130.000 gl., za most črez Dravo pri Ormoži 6000 gl. Vlada je poslance vprašati dala, ali bi ne kazalo, sedanjo dvojno gosposko v eno združiti, n. pr. okrajne zastope in okrajna glavarstva, ker je vse to predrago in preveč zamotano. Libeialna večina je rekla, da neče dati odgovora in je odbila nasvet poslanca g. Hermana, ki je priporočal, naj bi vl?da odpravila vse opovire, katere branijo , da dežela štajerska svojih po-treboč in poslov sama ne opravlja, kajti potem je vprašanje o dvojni gosposki najbolje rešeno. Potem so še poslanci mariborskej trgovskej šoli navrgli 200 gl. podpore in zborovanje bilo je za letos dokončano. — Koroški deželni zbor je skle-nol, Dravino strugo pri Kamerčah za 28.000 gl. popravljati, kranjski pa staviti v Ljubljani deželni muzej za 20O.OOO gl. — Ljubljanska hranilnica doloži 100.000 gl. — Tržaška trgovska zbornica doplača k velikej razstavi v Ti^tu 4O.0bOgl. — Višja deželna sodnija v Pragi je odločila, da ima vsaka sodnija na Češkem sprejemali nemške in češke vloge. — V Gališko gre iz Rusije vse polno Judov; nek dr. Saphir je nabral 5 vilijo-nov, da podpira izseljence. — Hrv. fski sabor je sprejel adreso do cesarja in kralja, r se zahvaljuje v njej, da je vojaška granica ¡-pojena'« Hr-
vatsko. Ogerski državni zbor dobi načrt nove postave, po katerej se upelje na Ogerskeni civilni zakon za kristijane in zidove. — Slavonci v Vin-kovicah so prošnjo poslali ministerstvu, naj bi se od Vukovara do Samaca napravil kanal, Savina struga popravila in več železnic naredilo. — Železnico od Budimpešte nad Novisad-Zemun v Beli grad začeli so uže staviti.
Vnanje države, v Bismarkovej Nemčiji imajo sedaj hudo volilno borba za državni zbor. Mesto pomorsko Kil hočejo spremeniti v velikansko trdnjavo. Slišati je, da je ruski car nemškemu v Gdanskem privolil pograbiti Saksonsko. No, in kaj dobi potem saksonski kralj ? — Ruski car se ima baje z našim cesarjem sniti v Krašovicah, krasnem gradu grofa Potockija v Gališkem. — Turškega sultana prijemljejo evropski upniki, pograbiti mu hočejo davke, da si pobotajo, kar jim je turška vlada dolžna. V Prizrcnu so Turki užgali srbsko staroslavno in veliko cerkev, katero je pozidal bil car Dušan. — Greški kralj potuje po novih deželah, Grki so navdušeni. — Italijani se na vso moč orožajo. Papež menda le mislijo Rim zapustiti, ker so dali vse imetje v Vatikan-skej palači popisati in zapisnike poslanikom evropskih velesil izročiti; pravoč je, da pridejo sv. Oče v grad Miramar pri Trstu. — Francoski republikanec Gambetta je baje te dni obiskal Bis-marka; kmalu bo očitno, ali bo ta mož francoski minister, ali ne. Dobrega se od njega ui nič nadejati. Tunis so francoski vojaki zasedli in kmalu smemo reči, da je vsa dežela francoska. To slutijo tudi Angleži in toraj strežejo vzeti Egipt; veudar Rusi, Italijani, Turki, Nemci, menda tudi naši merodajni krogi, tega ne trpijo. Da bi dobili zaveznikov, ponujajo Angleži ceio Turčijo v raz-kosovanje; Avstriji obetajo vse tje doli do Soluna in Preveze. — Iz Argentinske republike v južnej Ameriki došlo je 500 katoličanov romat k sv. Očetu v Rim; donesli so 25.000 zlatov v dar!
Za poduk in kratek čas.
Čitalnica mariborska.
(Govor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.j
III. Tako so se udje, kterih število je od dne do dne naraščalo, v eitavničnih prostorih radi in pogosto shajali, se slovenski med seboj pomenkovali, pri besedah o raznih predmetih govorili, lepe pesmotvore slovenske deklamovali in navdit-šivne slovenske in sploh slovanske pesmi prepevali. Poseben pevski zbor pod vodstvom g. J. Miklošiča se je v petji marljivo vadil o slovenskih pesmih in tako poslušalce pri besedah razveseljeval in navduševal.
Spominja vreden je tudi red, v kterem so se besede izvrševale. Začetek besede je bil pev-
ski zbor, potem je sledila beseda v ožjem po menu, namreč govor o kakemkoli večidel znanstvenem predmeta, temu se je družil kaki samo spev, tudi četverospev. Na to je sledila deklama-cija in konec oficijelne besede je napravil zopet pevski zbor. Dovršeni besedi je sledila živahna občna zabava, napitnice in veselo razgovarjanje in prepevanje.
Leta 1862 dne 2. avgusta je napravila čitalnica svojo, rekel bi, zgodovinsko imenitno obletnico. Naredila je ta svečanost v obeh taborih velik in dolgotrajen vtis. Slovenci so se dramili in vzbujali. Počastili so ta praznik s svojim pohodom prvaki slovenskega naroda, Dr. J. Blei-weis, Dr. Toman in drugi veljaki. Tudi veliko število odličnikov iz sosednje Hrvatske je nas počastilo.
Pri božji službi v cerkvi sv. Alojzija se je prvokrat javno pope vala prekrasna Miklošičeva slovenska meša, h kteri je bil besede zložil duhoviti pesnik in pisatelj Zmagomir Lipež. Pri besedi v Kartinovi dvorani so se prepevale razne slovenske pesmi od čitalničnih in od drugod prišedših pevcev tako krasno, da je bilo poslušalstvo milobe slovenskega petja vse očarano. Tudi nasprotni gospodje, ki so bili pri besedi navzoči, so priznavali poseben vtis slovenske pesmi na se. Med drugimi so najbolj dopadle visoka pesem slovenskega kmeta: „Kdo je mar", šaljivo-resnobna kantata: „Ali smem Slovenec biti?" in pesem: „Mar i bor".
Tudi dr. Tomauova „Savica" po mojster-skem napevu Ribarjevem jc vzbudila občno občudovanje. Med pesmi so se spletali govori in zdra-vice. Med prvimi je posebno govor dr. Tomana na vse strani veliko pozornost provzbudil.
Jeseni istega leta dne 23. septembra je zadela Mariborsko čitalnico in z njo vred ves slo venski narod nepopravljiva zguba, ktere rana je toliko huje skelela, kolikor bolj nepričakovan je bil udarec, kterega ji je nenadna smrt najodlič-nejšega uda njenega zavdala. Pobrala je namreč imenovanega dne po kratki bolezni prevzvišenega knezoškofa Antona Martina Slomšeka. Bil je to prvi mrlič, ki ga je imela Mariborska čitalnica med svojimi udi obžalovati. Njeni pevski zbor je visokemu pokojniku na mirodvoru zapel v slovo prekrasno nagrobnico :
„Blagor mu, ki se spočije, V hladni zemlji mirno spi, Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni."
Vtis nagrobnice takrat prvikrat v Mariboru na javnem slišane je bil na zbrano množico, slavna gospoda! na ravnost presunljiv.
Po naznanjenem načrtu je Mariborska čitalnica delovala marljivo naprej in za prihodnje leto 1863 sklenila veličastno praznovati tisočlet-nico SS. blagovestnikov Cirila in Metoda.
(Dalje prihodnjič.)
Suiešnica 41. Nek novošegni modrijan se je v neki odlični družbi bahal s svojo učenostjo, in trdil, da se duše ljudij po smrti res selijo v živali, ker še on sam dobro pomni, da je enkrat bil zlato tele. „To je že mogoče," mu prekrbne besedo neka gospodičina, „ker razun zlata še od takrat prav nič niste izgubili."	J. Dub.
Razne stvari.
(Cesarjev darj. Od ovih 3000 fl., koje so svitli cesar darovali za dne 22. avg. po toči poškodovane stanovnike Štirskc, prejeli so poškodovanci občine Št. Iljske pri Velenji, 52 fl. in občine Sv. Janeza pri Velenji 32 fl. V lastnem in v imenu hvaležnih obdarovancev izrekata dotična župana najpresrčnejšo zahvalo! Bog živi svitlega cesarja!
(Pripoznanje). Okrajni šolski svet v Mariboru je vrlemu g. J. Zemljiču, učitelju pri sv. Križi nad Mariborom radi naprave šolskega vrta in marljivega poučevanja v sadjereji izrekel svoje pripoznanje.
(Šolsko naznanilo). Na trirazrednej meščan-skej soli v Krškem prične se novo šolsko leto s 17. oktobrom t. 1. O namenu in uredbi te učilnice ter o sprejemu in podpori učencev se več izv& pri šolskem vodstvu.
(Popravek.) G. dr. Franc Prcrašak nam je poslal zavoljo dopisa „Iz Konjiškega okraja" št. 40, sledeče: „Miha Mraz pravi, da sem jaz za štiri pote, ktere sem storil Neži Mraz, zahteval 158 gl,. da sem se še le pri sodnijski obravnavi zadovoljil z 100 gl., da bi bil s svojim, kakor meni, predragim računom dediče prikrajšal. Temu odgovarjam: 1. Ni res, da bi bil jaz Nežo Mraz samo štirikrat obiskal. Trikrat me je v njeni zadnji bolezni zdravnik g. Rozina kot svetovalca privzel; poldrugo leto pa sem jo jaz že poprej zdravil, kar je poglavitni uzrok celemu računu. 2. Da moja primerna in opravičena tirja-tev dediče ni prikrajšala, se razvidi iz razpisila za Nežo Mraz. Miha Mraz namreč je po odbitih vseh le od njega plačanih stroških podedoval lepo svoto 982 goldinarjev — pet drugih dedičev pa le po 150 gl. Da je pa zadnjim štirim dedičem le po 10 gl. pripadlo, so si sami krivi, ne pa jaz; namesto po pravnem potu popolno nepravni testament Neže Mraz ovreči, so se s takitn malenkostnim zneskom dali pogoditi.
(Zastrupil) se je kmet Jurij Končnik v Ve-
lunji.
(Schreinerjeva pivovarna) v Gradci bo sedaj hudo tožena, ker je mnogo sto tisoč goldinarjev dolžnega davka prekrila.
(G. Stemberger), posestnik v Bistrici, je umrl 100 let star.
(Radvanjski grad) pri Mariboru, bivše do-movje znanega Brandstetterja, kupila je gospa Liza Leitgebel.
(Celjska posojilnica) ima ob konci prvega polletja 33.295 fl. 11 kr. vloženih, lep uspeh v kratkem času. Slovenci naj gledajo povsod, da si priskrbijo lastnih denarstvenih zavodov. Zakaj bi tujcem denarje v korist vlagali zavodom, ki so v tujih rokah? Na delo toraj zlasti v Mariboru!
[Poslanca dr. Schmiderer in Pfrimer) sta hotela ravnatelja vinorejske šole mariborske pod jerobstvo djati v deželnem zboru pa sta bila grdo zapuščena od vseh liberalcev tovaršev, ko so ti zvedeli, da so vsemu le osebnosti krive. Da, večina deželnega zbora je g. Goetheju javno za-hvalnico izrekla zaradi njegovega razumnega ravnateljstva. G. Pfrimer je vinski trgovec na glasu ter je baje g. Goetheju zameril, zakaj je ta v no-vinah pisal^ zoper ponarejevanje naturnih vin.
(G. Černetov sin v Suičinskej fari) je hotel v mariborsko gimnazijo vstopiti pa ni smel, ker so ga zvrgli pri preskušnji, češ, da ne zna dosta nemški. Nam se to zdi narobe svet: profesorji in ravnatelj g. Gutscher bi morali na Slovenskem znati slovenski, da ubogej dečici slovenskej saj v prvih razredih s slovensko besedo pomagajo naprej, dokler se ne nauči dovolj nemški.
(Tatje v Mariboru.) Pekarski sin Sedlaček je pobrisal s 200 fl. in sluga plesalca Coronellija s 300 fl. Posestniku Toplerju v sv. Jurjevskcm vrhu mariborskega okraja pa so nepoznani tatje iz hiše pobrali obleko in perilo.
(Slov. Bistrica) je hotela na njenej železni-škej postaji od vsakega centa robe, ki se ondi naloži ali odloži, pobirati po 1 krajcar, da bi hitrej potroške za cesto do železnice poplačala. Deželni zbor jej tega ni dovolil.
(Administrator konjiške dekanije) imenovan je č. g. Erjavec, župnik Zreški, provizor v Konjicah č. g. Brglez, in župnija je razpisana do 21. novemb a t. 1.
(Dijaškemu semenišču) daroval je č. g. Martin Napast 10 fl._
Loterijne številke:
V Gradci 8. oktobra 1881: 37, 5, 81, 68, 12.
Na Dunaji „ „ 76, 58, 53, 3, 31.
Prihodnje srečkanje: 22. oktobra 1881.
Podpisana se prisrčno zahvaljujeta častivredni duhovščini, gg. učiteljem in vsem drugim, ki so se vkljub slabemu vremenu v obilnem številu vdeležili pogreba častivr. gosp. nadžupnika dr. Jožefa Ulage dne 6. okt. 1881.
Janez Bi-jtiez, provizor.
IVIartin SluTlici', kaplan.
Dobefl* iissp!
Lepo iz lesa rezana podoba Marije: Kraljica liebeska: 4 čevlje visoka, lepo barvana in pozlačena za 75 fl. na prodajo ima Juri Čuček, pozla-tar v Mariboru, Frauengasse Mr. 6
Zraven Bezgovice na Tinskem, v šmarijskeni okraji, nahaja se varno, priročno, neobloženo, dobro sloveče posestvo Jeričevo, ugodno zloženo. K njemu pripadata dva velika vinograda, trav-uiki, njive, gozd, hišna poslopja, živinski, svinjski hlevi, klet, žitnica, škedenj, listnjak. Zavoljo nagle preselitve je posestvo proti primernej ceni s fundu8 iustructus vred na prodaj. Več pov6 g. J. Čokelc v Roginskej gorci, pošta: Podčetrtek, (Windiscli-Laudsberg.)

Važno za kmetovalce!
r žitni
Zoper snet pri pšenici, ovsi, ječmeni, koruzi in vsem semenstvi, katero ta bolezen napada, najboljše, ker najgotovejše, pomaga
N. Dupuy-jeva strojnica ali lug.
Slavno c. k. ogersko ministerstvo je kmetovalcem ovo strojnico priporočilo najnujnejše pa tudi na gospodarstvenej razstavi v št. Pijltenu na Spodnjem Avstrijskem bila odlikovana s srebrno svetinjo. Kako se ravna ž njo, to razlaga natačno tiskani poduk, kateri je priložen vsakšnemu paketu. Sploh je pa ravnanje prav lehko. Jeden paket zadostuje za 200 litrov semena ter velja samo 30 lcr. Dobiti ga je v zalogah po vsej avstro-ogerskej državi.
6-6	IV. Dupuy
na Dunaji (Wien, VI., Windmühlgasse 35). Zaloxeno Imajo ovo robo:
V Celji g. Janež, v Mariboru g. M. Berdajs, v Ptuji g. Andrej Jurha, v Lipnici g. B. Seredinski, v Arnauži g. Teodor Egger, v Slov. Bistrici g. Stiger in sin.
g? Važno sa kmetovalce! 5š
I Vino Ptujsko " 8
ft izvrstno dobro prodaja .	$
ft	lansko . . . za fl. 38—42 polovnjak
ft	starino... za fl. 40—50 „ 5 Rajmund Sadnik na Ptuji (Pettau). «3
ibeeeeeoeeeeeeeoee
Trgovskega učenca
iz dobre hiše, nemškega in slovenskega jezika zmožnega, sprejme takoj Jan. Mayer-jeva vdova v Mariboru na velikem trgu.
Raznovrstne, najboljše očaie
napravlja in popravlja mariborski urar
fi>r«l. Diciiiijger«
1-3
O
Posestvo na prodaj
jc v št. Rupretu imenovano pri Jug-n, v Savinjski dolini, pri katerem je dobro obdelanih njiv, travnikov in sadunosni vrt, skupaj okoli 8 oralov. Poslopje, kakor hiša pod njo klet, marof, kozolc in svinjski hlevi so v prav dobrem stanu. — Zavoljo lepe iu zdrave lege, kakor tudi samostojnega poslopja in bližine ceikve, se castitim gosp. duhovnikom v pokoji posebno priporočuje.
Natančnejše pogoje pove lastnik
«T. Janežie
4—4	v (Jrižali, jiošta Žnvec (Saehsenfeld).

"It
S e s a 1 j k e	1
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike. rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko t>l»go
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in iu razne podobe, vreteuiee, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orod je, posode za kolomaz, holliiuderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
O
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
Lj ii h Ijaii i.
Podrobne cenilnike dopošilja brezplačno in franko.	2—4
Dunajsko zavarovalno društvo
gii* Duiiaji.
PoroStvenska zaloga:
goldinarjev 4,«$OO.O0O a\« \r „
„Dunajsko zavarovalno društvo" zavaruje rjrJ a « t o ii j v x> r veni leti,
če kdo isa let da zavarovati: lii.še, gospodarska poslopja; pri takšnih zavarovanjih prične vplaeanje še le v 2. leti in se završnje potem v Sletnih rokih.
Generalni zastopnik v Gradci
G. MICOEI
4__12	v gosposkej ulioi štev. lO.
imamoomooooomom&ssm^ooooooooo