| TPeT
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov J predhodnik PARTIZANSKI ! DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od. 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primoral
- PP 559 (4 linije)
lio 1
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 22 (12.654)
Trst, torek, 27. januarja 1£
c-
o
Nobelovec Carlo Rubbia se je včeraj sestal s slovenskimi predstavniki
»Sera za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici razumem pa vaše stališče in širše zahteve«
Na srečanju na Opčinah prišla do izraza širša slovenska problematika
TRST — Nobelovec Carlo Rubbia je včeraj dal pomembno priznanje kraški in posredno širši slovenski narodnostni skupnosti, ki se upira namestitvi sinhrotrona blizu Bazovice. »Razumem, da gre za poseg, ki vas bo kot skupnost osiromašil«, je dejal slovenskim predstavnikom, s katerimi se je sestal na Opčinah. »Vaša pravica in celo dolžnost je, da se takšnim, posegom upirate. Toda prepričan sem, da je mogoče najti primerno povračilo za škodo, ki bi vam jo sinhrotron v Bazovici prizadel, pa tudi, da je mogoče stroj zgraditi na način, ki bi bil sprejemljiv za vse.
Ugledni fizik torej ni spremeniTstališča, ki ga je znanstveni odbor zavzel glede lokacije. Na 5. strani podrobneje poročamo, kako je to utemeljeval. Tu naj predvsem podčrtamo, da je prof. Rubbia na openskem srečanju podal nekaj misli in predlogov, s katerimi je hotel otipljiveje izraziti svojo »simpatijo« do potreb in zahtev slovenskega življa.
Izhajajoč iz predpostavke, da je pristanek prizadetih krajanov bistvene važnosti (»Nočem graditi v senci karabinjerjev«, je dejal), je goriški nobelovec potrdil, da bi dve tretjini razlaščenega območja ostali na razpolago krajevni skupnosti, vključno za nekatere gospodarske dejavnosti.
Tudi pri ureditvi ostale tretjine naj bi skušali upoštevati mnenja domačinov, kajpak v določenih mejah. Poleg tega Pa je prof. Rubbia ugotovil, da se za nasprotovanjem lokaciji pri Bazovici v resnici skriva kopica drugih vprašanj, za katerih rešitev se Slovenci upravičeno zavzemamo. »Sinhrotron bi vam lahko nudil priložnost za učinkovitejše iz-našanje vaših zahtev. Združite jih v "paket"! Obljubljam vam svojo podporo«, je pristavil in pozval k politiki tvornega sožitja predstavnike krajevnih oblasti, ki so se openskega srečanja udeležili.
MARTIN BRECELJ
NA 5. STRANI
Zasedanje „	%
Kdo bo zastopu Italijo v Moskvi?
RIM — Predsednik SZ Gorbačov je sklical mednarodno konferenco na dokaj aktualno temo »Mir na svetu brez jedrskega orožja«. Konferenca bo od 14. do 16. februarja v Moskvi, udeležili pa naj bi se je predstavniki znanosti, gospodarstva, umetnosti in kulture vseh evropskih držav.
Pogumna pobuda sovjetskega predsednika je odjeknila tudi v Italiji, saj so med povabljenci izstopali Gianni Agnelli (Fiat), Romano Prodi (IRI), Luigi Lucchini (Confindustria), Franco Reviglio (ENI) in Mario Schimberni (Mon-tedison), iz kulturno-umetniškega področja pa režiserji Damiano Da-miani, brata Paolo in Vittorio Ta-viani, Carlo Lizzani, pisatelja Alberto Moravia in Tatti Sanguineti in drugi.
Vabila na moskovsko konferenco so kar deževala na nosilce italijanske zastave v ključnih področjih državnega kulturno-znan-stvenega življenja, pozitivni odgovori na pobudo Mihaila Gorba-čovapa se vračajo v SZ po kapljicah. Italijanska industrija bo masovno dezertirala konferenco o miru in denuklearizaciji, ki se je bodo očitno udeležili -vsaj za Italijo - le kulturni delavci. Prva med temi Claudia Cardinale, ki ji bodo sledili Damiani, Tavianija,
Sanguineti, morda Carrajeva.
Kaj pa Moravia, Fellini, Fracci, Freni, znanstvenik Zichichi in vsi ostali? Njim žal primanjkuje časa.
Reagan danes oIrangatu
NEW YORK — Ronald Reagan je moral včeraj prvič na zasliševanje v zvezi s škandalom Irangate, ki je izbruhnil pred dobrima dvema mesecema. Zaslišala ga je posebna preiskovalna komisija, ki jo je sam imenoval, da bi razčistila, kakšno je bilo pri vsem tem zadržanje sveta za narodno varnost. Komisija je hotela med drugim vedeti, če je predsednik odobril prodajo orožja Iranu predhodno ali pa šele po izvršenem dejstvu.
Kot pojasnjuje kratko sporočilo iz Bele hiše, ostane zasliševanje tajno, ker je bila uradna preiskava o aferi poverjena, kot znano, komisijama obeh vej Kongresa in neodvisnemu sodniku, ki ga je imenoval nalašč za to višji sodni dvor. Pač pa bo Reagan dolžan javno spregovoriti o škandalu danes, ko bo prek televizijskih ekranov podal poročilo o stanju države. Napadalni komentatorji so to poročilo že kar prekrstili v »poročilo o stanju predsednika«, saj se dobro spominjajo, kako klavrno se je obnesel Reagan med novembrskim televizijskim nastopom.
Na volitvah v ZRN potrjen kancler Kohl in dosedanja zavezništva
V koaliciji okrnjena teža Straussove CSU večja vloga Genscherjevim liberalcem
Italijanske ocene volitev
RIM Najbolj zadovoljni nad izidom nemških političnih volitev so tudi v Italiji seveda liberalci in zeleni, ki niso še ustanovili lastne stranke, a že precej časa stvarno razmišljajo o možnosti samostojnega volilnega nastopa. Voditelji PLI podčrtujejo, da sta v Nemčiji zmagali razsodnost ter zmerna politika zunanjega ministra Genscherja ter optimistično dodajajo, da so ideali liberalizma v Zahodni Evropi še vedno zelo živi in aktualni. Sekretar Altissimo pa v brzojavki voditelju nemških liberalcev naglaša, da so volivci ZRN v celoti potrdili politiko združene Evrope in popuščanja napetosti. Naravnost navdušeni nad rezultatom volitev pa so seveda ekologisti.
Vsi vsekakor soglašajo, da je največji poraženec na volitvah »bavarski bik«, voditelj desničarske CSU Strauss, ki se je zavzemal za obnovitev politike hladne vojne. Komunist Napoli-tano z zadovoljstvom komentira, da
Nemčija ni doživela napovedanega zasuka na desno ter da so socialdemokrati v glavnem ohranili svoje pozicije, pri čemer so mnogi italijanski konservativni krogi ostali krepko razočarani. Tudi v Italiji, zaključuje načelnik zunanjepolitičnega oddelka KPI, bomo morali trezno in podrobno oceniti te volilne izide v perspektivi obnove levice ter korenitih sprememb pri vodenju države. Kolikor toliko pozitivni komentarji prihajajo tudi iz socialističnih vrst, kjer podčrtujejo politični poraz CSU.
Nekoliko v zadregi pa so demokristjani, ki so očitno pričakovali veliko slavje kanclerja Kohla. Predsednik de-mokrščanske internacionale Piccoli priznava »rahlo nazadovanje« CDU-CSU, čeprav je treba po njegovem upoštevati nižjo volilno udeležbo in tudi »ostre napade, ki jih je bila deležna vladna koalicija«, (st)
BONN - Po nedeljskih parlamentarnih volitvah v ZRN se bo moral Helmut Kohl, ki je položaj zveznega kanclerja prevzel oktobra 1982, opirati na večino, v kateri se je skrčil delež njegove CDU in njene bavarske sestre CSU, okrepil pa delež koalicijskega partnerja liberalne FDP.
Po uradnih, vendar pa še ne dokončnih podatkih, ki so jih objavili zgodaj zjutraj, so volilni rezultati takšni: socialni demokrati (SPD) so dobili 37 odstotkov glasov (1983: 38,2), Krščanska demokratska unija (CDU) 34,5 odstotka glasov (1983: 38,2), Krščanska socialna unija (CSU) pa 9,8 odstotka glasov (1983: 10,6). Unija CDU/CSU je torej zbrala 44,3 odstotka glasov (1983: 48,8). Močno se je okrepila liberalna FDP, ki je zbrala 9,1 odstotka glasov (1983: 7), najdaljši korak pa so naredili tokrat zeleni, ki so zbrali 8,3 odstotka glasov (1983: 5,6).
Dosedanja koalicija pod vodstvom Helmuta Kohla ima še vedno večino, ki je solidna, vendar pa je prišlo zno-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes na naših športnih straneh
Križaj in Ulaga v ospredju Nogometaši spet na igriščih
Ta konec tedna je bil za jugoslovansko smučanje izredno uspešen. Bojan Križaj je v Kitzbiihlu v slalomski tekmi za SP osvojil prvo mesto. Križaj je bil v nedeljo zares izreden. Prvi je bil po prvi vožnji, vzdržal je veliki psihični pritisk in v drugi vožnji ubranil svojo prednost. Pravo zmagoslavje pa so Jugoslovani dosegli tudi v Sapporu v smučarskih skokih za SP. Na prvo mesto se je namreč uvrstil Ulaga, drugi pa je bil Tepeš. V nedeljo je bila tudi otvoritev svetovnega prvenstva v smučanju v Crans Montani.
Glede domačih športnih dogodkov naj omenimo, da so Jadranovi košarkarji po sobotni srečni domači zmagia proti Vicenzi z 18 točkami na sedmem mestu.
V drugi ženski italijanski odbojkarski ligi je Meblo po sobotnem porazu v Padovi proti moštvu Tregarofanija na petem mestu prvenstvene lestvice. Možnosti naših odbojkaric, da bi posegle posa samem vrhu lestvice, so sedaj zares minimalne. Odbojkarji Vala Kmečka banka so v Povolettu izgubili, tako da je sedaj njihov položaj v C-l ligi skoraj »zaskrbljujoč«.
Po daljši prekinitivi zaradi praznikov in poledenelih igrišč se je v nedeljo nadaljevala 2. amaterska liga. V središču pozornosti je bil seveda derbi med Krasom in Zarjo. Tekmo so odigrali v Ronkah, ker je igrišče v Repnu še vedno poledenelo. Tekma se je končala neodločeno z 1:1. V tem kolu je Vesna doma zmagala, Primorje pa je v gosteh proti Staranzanu iztržilo točko.
Bogo Grafenauer prejel Tischlerjevo nagrado
CELOVEC — »Če se zdaj borimo za dvojezično šolstvo, se borimo za Tischlerjevo dediščino, ker je bil on tisti, ki je pravzaprav dvojezično šolstvo na Koroškem uvedel,« je dejal Matevž Grilc in dodal: »Tischler je izšel iz naroda, za katerega je živel, Grafenauerjevo delo pa tudi izvira iz Koroške, kjer so pognale njegove korenine, torej v dandanašnji skupini slovenski kulturni prostor, od koder izvirajo Tischlerjevo korenine.«
V petek zvečer so v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu podelili osmo nagrado »Jožka Tis-chlerja«, ustanovitelja slovenske gimnazije in prvega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Podelitve nagrade, ki sta jo NSKS in Krščanska kulturna zveza iz Celovca namenila akademiku dr. Bogu Grafenauerju iz Ljubljane, so se med drugimi udeležili tudi Željko Jeglič, član
izvršnega odbora predsedstva SZDL, dr. Pleterski in dr. Breda Pogorelc z ljubljanske univerze, generalni konzul SFRJ v Celovcu Miklavčič in cela množica Slovencev avstrijske Koroške.
Dobitnik letošnjega Tischlerjevega priznanja je prejel odličje iz rok predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Janka Zerzarja, ki vidi v njem človeka, ki se je ukvarjal s koroškimi Slovenci, z mnogovrstnim in temeljitim znanstvenim delom ter publicističnimi prizadevanji v preteklosti in danes. Poleg tega pa naj to odličje pomeni tudi zahvalo za »vso moralno in drugovrstno podporo s strani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, kateremu dr. Bogo Grafenauer predseduje.
Prisrčno slovesnost je popestril moški pevški zbor slovenskega društva Jepa Baško jezero iz Loč pod vodstvom Aleša Šusterja.
BARBARA GORIČAR
Premiki glasov preprečili zasuk na desno
MARJAN SEDMAK
Formalno zahodnonemškim povpra-ševalcem javnega mnenja ni kaj očitati: napovedali so ponovno zmago konservativno-liberalne koalicije, krčenje podpore volilcev obema velikima strankama (CDU/CSU in SPD) ter krepitev pozicije obeh manjšin strank zveznega zbora, liberalne FDP in zelenih. Volitve so takšen rezultat tudi prinesle, pa vendar z nekaterimi značilnostmi, zaradi katerih je med poraženci tokrat tudi sociometrija.
Poglavitna nepričakovana značilnost je seveda selitev bloka, ki šteje skoraj dva milijona glasov, od obeh strank unije, k drugim strankam, deloma k socialnim demokratom (ki pa so očitno izgubili glasove na levem krilu v prid zelenim), predvsem pa k liberalcem. O razlogih za to so že v ponedeljek zjutraj na posebnih sestankih začeli razmišljati vrhovi strank, njihove razlage pa se gibljejo v razponu, ki sega od zimskih razmer preko nezadovoljstva določenih sicer tradicionalnih volilcev CDU/CSU (Unija je izgubila izjemno veliko glasov na podeželju, kar naj bi bila posledica nezadovoljstva z agrarno politiko EGS) do notranjih sporov v sami koaliciji. Ne glede na tezo posamičnih med temi razlogi pa je jasno, da tista perspektiva, ki se je pojavila v drugi polovici decembra, ko so povpraševanja že napovedovala možnost za absolutno večino CDU/CSU (v tem času je Franz Josef Strauss tudi okrepil svoje napade na notranjo in zunanjo politiko FDP), za volilce Unije ni imela mobilizatorskih učinkov. Raje nasprotno: v strahu pred zasukom v desno, ki ga je napovedovala Straussova
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Lani ugodnejša plačilna bilanca
- RIM — Lanska plačilna bilanca je izkazovala 2.441 milijard lir primanjkljaja, kar predstavlja komaj eno četrtino predlanskega, ko je primanjkljaj znašal 8.352 milijard. V decembru se je plačilna bilanca zaključila s pasivnim saldom 843 milijard lir, decembra 1985. leta pa s 1.443 milijard.
Po trditvah državnega denarnega zavoda Banca d'Italia, ki je objavil te podatke, se je v mesecu decembru, upoštevajoč tudi tečajne razlike, preko kreditnih podjetij odteklo 370 milijard čistega kapitala. Čisti kreditni položaj Bankitalia in UIC (Italijanski urad za menjave), upoštevajoč tudi valutne razlike in zlate rezerve, se je nasproti inozemstvu zmanjšal za 473 milijrd lir.
Po krvavih polemikah med vladnimi partnerji v prejšnjih dneh
V Italiji zavladalo navidezno zatišje stopnjuje pa se politična negotovost
SANDOR TENCE
«
RIM — »Psihološka vojna« med demokristjani in socialisti, ki je sicer stalnica v življenju petstrankar-ske koalicije, se nadaljuje med polemikami in navideznim premirjem, ki večkrat samo še dodatno zbega itak že močno zbeganega državljana. Danes je v ospredju nevarnost predčasnih volitev, jutri utrditev vladnega zavezništva, spet pojutrišnjem pa je v središču pozornosti tako imenovana štafeta, tako, da je edinole gotovo dejstvo, da smo priča hudi politični zmedi, iz katere trenutno ni videti izhoda. Socialdemokratski kongres in razsodba ustavnega sodišča o ljudskih referendumih sta vsekakor močno zaostrila položaj znotraj vladne večine, kjer se na tihem marsikdo ogreva za razpust parlamenta.
Craxi in De Mita sta si po žolčnih polemikah iz prejšnjih dni včeraj privoščila »dan počitka« ter prepustila besedo sodelavcem, ki so izkoristili prilož-
nost za nove napade in nove obtožbe. Posebno oster do demokristjanov je bil socialist Vincenzo Balsamo, ki je napadel predvsem gospodarsko politiko stranke relativne večine in njenega navdihovalca poslanca Andreatto. Zelo spravljiv do KD pa je bil predsednik socialističnih poslancev, bivši obrambni minister Lagorio, ki je prepričan, da bo predsednik Craxi spomladi, kot napovedano, prepustil vladno krmilo demokristjanu in da bo sedanja večinska koalicija zdržala do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do srede prihodnjega leta. Lagorio, ki znotraj PSI velja za »desničarja«, pravi, da pet-strankarsko zavezništvo nima stvarnih alternativ in da torej res nima smisla govoriti'o predčasnih volitvah.
Zelo zaskrbljeni nad razvojem političnih dogodkov v državi pa so komunisti, ki s stolpcev glasila Unita pozivajo ministrskega predsednika, naj spričo »sramotnega poleta polemik z demokristjani« takoj
odstopi in naj s tem odpre pot prepotrebnemu razčiščevanju. KPI je kot znano, odločno proti možnosti predčasnih volitev in se zavzema za redni potek referendumov, čeprav ni še jasno, kakšna stališča bo partija zavzela o jedrski energiji ter o spornem vprašanju civilne odgovornosti sodnikov.
Proti predčasnim volitvam se je izrekla tudi proletarska demokracija, ki se boji, da bodo vladne sile z razpustom parlamenta onemogočile referendume.
Vse, kot vidimo, plava v morju negotovosti, tako da bi bila vsakršna napoved, kaj se bo pravzaprav zgodilo v prihodnjih tednih, skrajno tvegana. Iz borze, ki je navadno zelo dober »termometer« za preverjanje gospodarskega in političnega stanja v državi, prihajajo vsekakor negativni signali ter istočasno značilna opozorila, da se položaj na vladni ravni iz dneva v dan nevarno zaostruje in da predčasne volitve praktično že trkajo na vrata.
Gadafi za poseg mirovnih sil, OZN pa za izreden ministrski posvet V S
Islamski vrh o vojni Irak-Iran
KUVAJT - Iransko-iraška vojna, sovjetska zasedba Afganistana, spopadi med Čadom in Libijo, izraelska jedrska politika, palestinsko vprašanje in mednarodni terorizem: to so glavni predmeti razgovorov na petem islamskem vrhu, ki se je začel včeraj v kuvajtski prestolnici v navzočnosti državnih poglavarjev in premierov 44 od 46 članic Organizacije islamske konference (ICO). Iran se je ne udeležuje, ker je skregan s Kuvajtom zaradi njegove podpore Iraku, Afganistan pa zaradi državljanske vojne, čeprav je formalno še zmerom član ICO, pač pa je prisotna delegacija afganske gverile.
Kuvajtski zunanji minister Sabah al Ha-med je odsotnost Irana ožigosal, še bolj pa njegovo zatrdilo, da ne bo upošteval nobene resolucije, ki bo zadevala zalivsko vojno. Zunanji ministri so ob sestavi dnevnega reda
konference namreč najavili, da bodo predložili plenarni skupščini v odobritev enotno resolucijo, ki se zavzema za prenehanje sovražnosti in poziva Teheran, naj sprejme mirovna pogajanja. Tozadevno pobudo Iraka je Homeinijev režim, kot znano, že zavrnil, ni pa se izrekel o zamisli OZN, naj bi sklicali izreden ministrski posvet varnostnega sveta.
Mirovni predlog je iznesel tudi Gadafi, ki ga sicer še ni bilo v Kuvajt. Libijski voditelj meni, da bi bilo treba na iraško-iransko fronto nemudoma poslati meddržavne islamske mirovne sile. Njegove pobude niso vpisali na dnevni red konference, verjetno pa jo bodo vseeno obravnavali, saj se vse članice ICO bojijo ekspanzije islamskih fundamentalistov oziroma internacionalizacije konflikta, ko bi Iran spet ogrozil Hormuško ožino in s tem
prevoz nafte na Zahod. ZDA tedaj menda ne bi ostale križem rok, a prav tako ne SZ, ki ima tod strateške interese. Vrhovni sovjet je naslovil udeležencem islamskega vrha sporočilo, da Moskva vztrajno poziva obe strani, naj se politično sporazumeta, kajti regionalni konflikti na Bližnjem vzhodu hudo ogrožajo mednarodno varnost in mir. Sporočilo dodaja, da bo SZ umaknila vse čete iz Afganistana, brž ko pride do politične rešitve krize.
Kuvajtski emir Džaber al Ahmed al Sabat je ob odprtju konference naglasil, da iraško-iranska vojna, ki se odvija le 100 kilometrov daleč od Kuvajta, hudo zaskrblja ves islamski svet, tembolj, ker je bratomorna. Bratje so se tudi včeraj neusmiljeno pobijali, oborožena roka muslimanskih integralistov pa je zagrozila z novimi atentati Kuvajtu, (dg)
Neuvrščeni ustanovili sklad za »Afriko«
NEW DELHI - Voditelji držav ali vlad devetih neuvrščenih držav so v nedeljo v New Delhiju uradno objavili začetek dela sklada »Afrika« za pomoč državam prve frontne črte in osvobodilnim gibanjem, izpostavljenim pritiskom, izsiljevanjem in vojaškim akcijam rasističnega južnoafriškega režima.
Indijski premier Radživ Gandhi je na sklepni seji sporočil, da sklad začenja delo z začetnim kapitalom 70 milijonov dolarjev. Poleg denarne pomoči bodo prizadetim pošiljali tudi blago in usposabljali kadre.
Sklad bo zbiral pomoč od vseh neuvrščenih in drugih držav v razvoju, dobival pa jo bo tudi od industrijskih zahodnih držav in držav vzhodne Evrope, mednarodnih organizacij, skupin in posameznikov.
Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani je izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega sestanka v New Delhiju in ocenil, da je odbor delal v ustvarjalnem ozračju in dosegel soglasje o ključnih vprašanjih delovanja sklada. S tem so, kot je ocenil, opravili pomemben del nalog, ki ga je odboru zaupalo gibanje na osmem vrhu. (dd)
• V koaliciji okrnjena
teža Straussove CSU
NADALJEVANJE S 1. STRANI
traj nje do novega številčnega sorazmerja, ki utegne imeti tudi politične posledice. Kancler Kohl je sinoči priznal, da »nihče ni pričakoval tako visoke izgube glasov«, krivdo za takšen rezultat pa je pripisal manjši volilni udeležbi (volitev se je udeležilo 84,4 odstotka upravičencev, leta 1983 89,1 odstotka), nadalje sporom znotraj same koalicije in končno prepričanju, da so bile volitve dobljene že pred nedeljo. Sicer pa je Kohl menil, da je volilni cilj dosežen, da rezultat omogoča ponovno sestavo »sredinske« (tej oznaki konservativno-liberalne vlade socialni demokrati ogorčeno oporekajo) vlade.
Vidno razočaran je bil bavarski gromovnik in vodja CSU Franz Josef Strauss, ki se je v tej volilni kampanji odlikoval z napadi na liberalce in njihovo notranjo-varnostno ter zunanjo politiko. Strauss je krivca za bolečo izgubo glasov na lastnem terenu odkril v politiki zvezne vlade, za katero so volilci na Bavarskem izstavili račun pač njegovi CSU.
Socialnodemokratski izzivalec in tekmec za položaj zveznega kanclerja Johannes Rau je po prvih izračunih pričakovanih volilnih rezultatov sinoči izjavil, da svojega volilnega cilja (absolutne večine) ni dosegel, ter je hkrati vrnil mandat kandidata za kanclerski položaj. Vendar pa v socialnodemokratskem taboru ne glede na
rahlo izgubo v primerjavi s prejšnjimi volitvami ni bilo moč zaznati razočaranja, raje nasprotno. Glede na zelo slabe napovedi povpraševalcev javnega mnenja neposredno pred volitvami se je stranka dobro odrezala in očitno zaustavila drsenje navzdol, hkrati pa je Rau, ki je ministrski predsednik severnega. Porenja-Vestfalije (tretjina volilnega telesa ZRN prebiva v tej deželi) na svojem terenu dosegel odličen rezultat.
Kar zadeva samo vladno koalicijo, je v njej unija CDU/CSU dosegla enega od svojih najslabših rezultatov, zato pa so se liberalci povzpeli visoko nad tisto mejo petih odstotkov, ki je predstavljala nenehen psihološki pritisk na stranko. Zmagovalec je nedvomno zunanji minister Genscher, ki se je v predvolilnem obdobju postavil po robu Straussu in njegovim napadom na liberalno politiko popuščanja napetosti. Vodja stranke in finančni minister Bangemann je po objavi rezultatov sinoči uniji CDU/CSU zagotovil »konstruktivno sodelovanje«. Kar zadeva zelene, katerih tokratni volilni rezultat priča o tem, da so si kljub nasprotnim napovedim dobili stalen prostor na strankarsko-politični sceni, pa je njihov glasnik Beckmann včeraj napovedal, da bodo na podlagi rezultatov terjali enakopraven položaj v vseh organih zveznega odbora. Tako okrepljeni zeleni bodo morali poslej temeljiteje razmišljati o sodelovanju z SPD,
isto pa velja tudi za samo SPD, ki je glede vprašanja sodelovanja z zelenimi močno razcepljena. Sicer pa svoj uspeh pripisujejo dejstvu, da volilci le niso tako neumni, kot misli koalicija.
Ker so na enem od volišč zakrinkani neznanci uničili oddane glasove, bodo dokončni rezultati volitev znani šele potem, ko bodo volitve na tem volišču ponovili, kar se bo zgodilo bržkone že prihodnjo nedeljo.
MARJAN SEDMAK
• Premiki glasov
NADALJEVANJE S 1. STRANI kampanja, so volilci meščanskega tabora raje podprli liberalce, njihov veliko bolj zadržan odnos do notranje represije kot tudi njihovo k popuščanju napetosti in gradnji mostov na Vzhod usmerjeno zunanjo politiko. Očitno je tudi, da volilcev tudi nacionalistični signali, ki sta jih spuščala tako Strauss kot tudi Kohl, niso kaj prida pritegnili. V povzetku torej: osip med volilci Unije in krepitev liberalnega deleža v koaliciji sta spodnesla tla pritiskom, ki naj bi v vladni koaliciji ustvarili pogoje za oster zasuk v desno, kar pa ne pomeni, da bodo pogajanja za sestavo nove koalicije lahka - Strauss je bil vedno trd pogajalec.
Če je res, da ni uspel zasuk, pa je prav tako res, da tudi zamenjava v vladni palači ni uspela. Johannes Rau je priznal, da volilnega cilja ni dosegel, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da je poraženec. Tudi zanj se volitve niso končale z nedeljo. Predvsem je osip, ki so ga utrpeli socialni demokrati, kljub velikim ambicijam samega kanclerskega kandidata nepričakovano majhen in Rau, ki je z vnetimi glasilkami samo januarja sodeloval na okoli 80 zborovanjih, ima za to nemajhne zasluge. Mimo tega pa se je Rau naravnost odlično odrezal v svojem severnem Porenju - Vestfaliji, to pa ga spet postavlja v pozicijo znotrajstrankarskega uspešneža, ki bo še kako vplival na potek procesov znotraj SPD, ko bo morala stranka do leta 1988 razmisliti o tem, kakšne so spremembe v družbeni strukturi ZRN, katere elemente te strukture naj s svojo politiko predstavlja, kakšne programe naj jim ponudi in kdo naj bodo ljudje, ki naj jo vodijo. Potem ko so slabe napovedi že kazale na to, da se bo Rau po volitvah oslabljen spustil v boj za vodilno mesto v stranki, so se njegove možnosti zdaj spet zelo popravile.
Če je s svojim rezultatom sorazmerno zadovoljna SPD, pa z njim ne morejo biti zadovoljni sindikati. Volilni rezultati še zdaleč niso takšni, da bi jih bilo moč razlagati kot kazen ali vsaj kot svarilo tistim, ki krčijo obseg instrumentarija za socialne posege.
Ponovno zasedanje KVSE na Dunaju
DUNAJ — Tretja Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), se bo, po premoru ob božičnih praznikih, ponovno odprla danes v dunajski palači Hofburg.
Konference se bodo tudi v tem drugem delu prvega zasedanja udeležili predstavniki 35 evropskih držav, ki so podpisale helsinško listino, ter delegati ZDA in Kanade. Udeleženci konference bodo nadaljevali skupno preverjanje treh helsinških »košar«: varnosti, meddržavnega sodelovanja na področjih gospodarstva, znanosti in tehnike ter humanitarnih vprašanj.
Obračun prvega dela zasedanj tretje konference KVSE je bil, kljub razočaranju zaradi delno spodletelega srečanj a med Schultzem in Ševarnadzejem, vsekakor pozitivnejši od obračuna madridske konference v letu 1983. Ob današnjem odprtju drugega dela konference pa bosta glavni temi zasedanja ostali iskanje sprejemljive rešitve problema o razo-roževanju ter ščitenje človečanskih pravic. Na obeh področjih sta si glavna antagonista — sogovornika velesili ZDA in SZ.
Balkan je zmeraj manj nekdanji sod smodnika
Zamisel o »brezatomskem območju« bi bila na Balkanu uresničljiva
Letošnje leto je za balkansko območje pričelo svitati obetavno. Balkan je bil vseskozi »sod smodnika«, toda od konca druge svetovne vojne spada med tista redka območja na svetu, v katerih je v glavnem vladal mir. Bila so sicer nihanja, včasih tudi nevarna, toda konflikti Balkana niso zajeli. Na vseh srečanjih, ki so jih imeli predstavniki balkanskih držav konec prejšnjega leta, so neizbežno naglašali, da se je Balkan resnično spremenil v področje miru in sodelovanja.
Slišati je, da zamisel o Balkanu kot o brezatomskem področju zmeraj bolj dozoreva, na pol obveščeni krogi pa navajajo celo, da ni izključeno, da bo v kratkem prišlo tudi do stvarnih pogovorov o tem. Evropska celina je od konca druge svetovne vojne bila kar pestro prizorišče napetih stanj, vse pa kaže, da blokovska politika s svojimi škodljivimi posledicami ni bistveno vplivala na odnose na Balkanu. Mnenje zanesljivo večine mednarodnih dejavnikov je kaj blizu trditve, da je zlati Jugoslavija s svojo neuvrščeno politiko otipljivo pripomogla k razmeram, ki spodbujajo prej k optimizmu, kot pa k pesimizmu.
Poglejmo: odnosi med Grčijo in Turčijo resda niso imenitni, so pa v vsakem primeru bolj znosni kot so bili še pred dvema letoma, ko je, denimo, problem Cipra zasedel prva razpravna mesta celo v Združenih narodih. Znano je, med-drugim, da se Grčija kar zavzema za formiranje brezatomskega področja na Balkanu ter da je Turčija smo v toliko proti, ker predlaga razširitev tega področja tudi na druge dele Evrope.
Predsednik grške vlade Papandreu, je bil proti koncu lanskega leta na obisku tako v Sofiji kot
v Bukarešti ter v Bolgariji in Romuniji predlagal ustvaritev brezatomskega območja na Balkanu,-predlog je združil tudi s tem, da bi bilo treba na Balkanu hkrati odpraviti vse kemično orožje. In Bolgari in Romuni so v bistvu soglašali,- določene pripombe so zadevale, kot je bilo brž razumeti po pogovorih, le nekatere stranske, tehnične vidike. V Sofiji so tedaj celo podpisali deklaracijo o nenapadanju (med Grčijo in Bolgarijo), bolje rečeno, deklaracijo o prijateljstvu, ki vsebuje na prvem mestu dogovor o nenapadanju. Dosežek je kar oprijemljiv.
Toda ugodno ozračje se je nadaljevalo. Beograd je obiskal turški predsednik Kenan Evren, obisk pa je bil pomemben ne le bilateralno, pač pa za Balkan v celoti, saj je med drugim znano, da je Turčija med balkanskimi partnerji zaenkrat še najbolj »previdna« pri razmišljanjih o medsebojnih povezavah te ali one vrste. Pa so pogovori o Jugoslaviji končali uspešno tudi pri temah o »utrditvi lastne in skupne varnosti«. Kajpak je bil tudi v tej priložnosti govor o problematiki okrog brezatomskega območja.
Bistven je seveda odnos velesil do tega »skupnega iskanja vezi na Balkanu« (Papandreu), navsezadnje pa tudi do možnosti sklenit-
ve multilateralnega sporazuma o brezatomskem območju. Odnos pa v tem primeru ni grajevre-den. Center za informacije o obrambi v Was-hingtonu postavlja celo tezo, »da je jedrska obramba na Balkanu drugorazredna« ter da bi se navsezadnje tako NATO kot varšavska zveza lahko odpovedala tamkajšnjemu atomskemu orožju. Mimogrede: v Romuniji in Bolgariji je domnevno okrog 140 jedrskih raket na krajši domet, vendar so brez konice; Zahod pa ima v Turčiji in Grčiji nemara okrog 200 raket, ki so sicer deloma opremljene s konicami, »strateško« pa bržčas nimajo prvenstvene vloge.
Zanimivo je, da tudi zahodni dejavniki pripisujejo »miroljubni in konstruktivni« politiki neuvrščene Jugoslavije bistveno vlogo pri tem balkanskem povezovanju. V zvezi z gledališčem Sovjetske zveze pa kaže, med drugim, omeniti nedavne pogovore med predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije in KP Sovjetske zveze (Re-novico in Gorbačovom) v Moskvi. V zadevnem sklepnem poročilu je bilo dobesedno navedeno, »da bi h krepitvi miru pomembno prispevalo nastajanje brezatomskih območij ter območij s prepovedjo uporabe kemičnih orožij v Evropi in na drugih celinah«.
Premiki potemtakem so; nihče ne more trdno reči, da smo takorekoč tik pred durmi, toda proces dozorevanja pogojev za ustvaritev brezatomskega območja je očiten. V zadnjem obdobju so se na Balkanu povečale tako bilateralne kot multilateralne vezi. Medsebojna trgovina je lani porasla za 6 odstotkov v primerjavi z letom 1985. Kulturni stiki se stopnjujejo.
O samem nastanku brezjedrskega območja ter območja brez kemičnega orožja pa sodijo konec koncev ne samo balkanski, pač pa tudi mnogi mednarodni dejavniki večinoma naslednje: na Balkanu je dandanašnji to najlažje ustvariti, saj ne gre za Srednjo ali za kak drug del Evrope, kjer je politika konfrontacije takorekoč neposredna; nastanek takega »območja« bi po svoje preprečil nevarnost širitve bližnjevzhodne krize na Balkan,- stvaren predlog o brezatomski coni bi odkril, če je odnos velesil pošten; naposled pa, brezatomsko področje na Balkanu bi spodbudil ustvaritev podobne cone v Skandinaviji, o čemer se prav tako govori že dolgo.
Tako »področje« bi na Balkanu zaobjelo dve državi, ki sta v vzhodnem bloku (Bolgarija in Romunija), dve državi, ki sta v zahodnem bloku (Grčija in Turčija) ter dve deželi, od katerih je Jugoslavija pomemben predstavnik gibanja neuvrščenih, Albanija pa itak ne spada nikamor. Brezatomska cona bi kajpak ustrezala težnjam, ki jih izražajo številne, slovite mednarodne listine: listine Združenih narodov, dokumenti tudi z zadnje konference neuvrščenih v Harareju ter sklepi zadnje evropske konference o miru, varnosti in sodelovanju, ki je bila prve dni novembra na Dunaju.
MIRO KOCJAN
Koroški Slovenci bodo na Dunaju demonstrirali za dvojezično šolo
CELOVEC — Vprašanje dvojezičnega šolstva je življenjskega pomena ne samo za nadaljnji obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, temveč tudi za mir in sožitje med obema narodoma na Koroškem. Lahko ugotovimo, da vsa strokovna javnost v Avstriji odklanja apartheidske zahteve po ločevanju šolarjev. V zadnjih treh letih smo namreč skupno s strokovnjaki univerz in učitelji ovrgli vse »argumente« za ločevanje in poleg tega izdelali vrsto konstruktivnih predlogov za izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kljub temu so večinske stranke na Koroškem pripravljene ugoditi zahtevam nemških nacionalistov po ločevanju šolarjev. Ob taki situaciji moramo tudi koroški Slovenci stopiti v javnost, z demonstrativnimi akti opozoriti in še bolj zbuditi avstrijsko javnost, da je manjšinsko vprašanje stvar cele Avstrije, ki je tudi podpisala Avstrijsko državno pogodbo in da ne sme prepustiti odločitve o šolskem vprašanju
koroški troedini protimanjšinski politiki. Zato pozivamo naše rojake iz Zilje, Roža in Podjune, da se udeležijo protestne vožnje 31. januarja na Dunaj.
To je eden zadnjih pozivov javnosti s strani Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, kajti vprašanje dvojezičnega šolstva se na Koroškem zaostruje. Zaradi tega bodo koroški Slovenci priredili več demonstrativnih akcij, višek katerih bo brez dvoma sobotna »pot na Dunaj«. Vlak, ki bo odpeljal v soboto zjutraj iz Celovca, bo na Dunaj prepeljal več tisoč Slovencev, ki se bodo zbrali ob 11. uri pri Operi, potem pa preko Koroške ceste po ulicah prvega dunajskega okraja šli do Michaelerplatza in Ballhausplatza, kjer bo zaključna manifestacija pred uradom zveznega kanclerja okoli 12.30. Kaže, da se bodo dunajske demonstracije udeležili tudi številni nemško govoreči demokrati in ljudje, ki bodo prišli tudi iz drugih evropskih držav.
V Ljubljani je umrl pesnik Gregor Strniša
LJUBLJANA — V Ljubljani je v petek v 57. letu starosti nenadoma umrl eden največjih sodobnih slovenskih pesnikov in dramatikov Gregor Strniša.
Strniša je v Ljubljani po klasični gimnaziji študiral germanistiko in diplomiral leta 1961. Pesniti je začel zelo zgodaj, že med vojno, kot povsem zrel pesnik pa se je pojavil že leta 1954, ko je začel objavljati v vodilnih slovenskih literarnih revijah. Izbor iz zgodnjih objav je strnil v prvo pesniško zbirko Mozaiki (1959). Zbirka zaključuje obdobje Strniševe-ga naglega pesniškega dozorevanja in intenzivnega iskanja svojskega izraza.
Strniša je do leta 1974 vtkal v slovensko poezijo imeniten pesniški lok
Podražitev vode iz rižanskega vodovoda
KOPER — Delegati Obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo so se zbrali na četrtem sklicu skupščine v mesecu dni, saj so prvo skupščino sklicali 15. decembra lani, pa ni bila sklepčna, na naslednji so se »pozabili« usklajevati zaradi različnih stališč do podražitve, potem pa je bila še enkrat nesklepčna. Po krajši razpravi so sprejeli predlog ■"ižanskega vodovoda za podražitev vode. Potrošniki bodo v gospodinjstvih odšteli namesto dosedanjih 138 din, 350 din za kubični meter vode, v gospodarstvu pa namesto dosedanjih 210 din, 510 din za kubični meter vode.
Podražitev je precejšnja, delegati pa so jo vendarle skorajda^ soglasno sprejeli, saj druge izbire Praktično ni. Čeprav bodo s ceno vode investitorji lahko pokrili le desetino od letos predvidenih naložb v izgradnjo vodovodnega omrežja oziroma urejanje novih vodnih virov na Rižani, je cena pomembna, ker bodo z akumulacijo in pospešeno amortizacijo pri rižanskem vodovodu oblikovali osnove, temelje za najetje posojil, ki naj bi jih dala banka. Seveda to ne bo edini vir. Ozdi naj bi letos dosledno izpolnili obveznosti, ki so jih sprejeli s
sprejemom sporazuma o temeljih plana SISA za oskrbo z vodo, nekaj denarja (okrog 750 milijonov din) naj bi prispevalo združeno delo iz »dobička« Koprske banke, v občinah so že sprejeli sklep o povišani turistični taksi, na račun katere naj bi letos za vodovodno omrežje zbrali okrog 400 milijonov din, na Obali razmišljajo o morebitnem mednarodnem posojilu, o različnih cenah vode za tiste, ki se nočejo vključiti v skupna prizadevanja za reševanje te problematike, v Ozdih z več akumulacije naj bi več dali za gradnjo vodovodnega omrežja itn.
Reševanje problemov v oskrbi z vodo je zdaj na Obali absolutna prioriteta. To je stališče, ki je na Obali usklajeno in jasno je, da z odlokom, ki naj bi ga kmalu sprejeli delegati obalne skupščine, ureja pa dobavo vode v kritičnih razmerah, ne bo vse rešeno, bo pa znatno omejena nadaljnja gradnja novih objektov na Obali. Po tem odloku namreč investitorji ne bodo dobili soglasij za naložbe, če ne bodo zagotovljene zadostne količine vode. Nadaljevati razvoj brez zagotovljene vode je zelo nevarno,« je med drugim v obrazložitvi problematike vodne
oskrbe na Obali dejal Brano Magajna, podpredsednik IS Skupščine skupnosti obalnih občin.
V tem letu naj bi na Obali za plačilo vseh obveznosti, ki jih že imajo zaradi gradnje vodovodnega omrežja in za nove naložbe, potrebovali 11,5 milijarde din, od tega kar 9 milijard za 5 kilometrov cevovoda od Rižane proti Kopru. Pri tem dodajmo, da so že v teku dela za zajetje dodatnih 60 litrov vode v sekundi na izviru Rižane (poslej naj bi ta izvir »dajal« 240 litrov namesto 180 litrov vode v sekundi), za sanacijo sedanje vodarne in nekatera druga manjša dela.
Delegati so sprejeli tudi sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o oblikovanju cen komunalnih storitev v Sloveniji, s katerim je med drugim predvideno, da se cene prilagajajo rasti stroškov in da je treba z njimi zagotavljati najmanj sredstva za enostavno reprodukcijo. Z novo ceno je ta pri rižanskem vodovodu zagotovljena vsaj za prvo trimesečje tega leta, ko bo zbranih tudi 295 milijonov din za razširjeno reprodukcijo.
DUŠAN GRČA
z zbirkami Odisej, Zvezde, Želod, Oko in z izborom v Severnici. Pesnik je z veliko estetsko močjo izpovedal pekel sodobnega človeka in njegovega životarjenja, toda njegova miselnost ne vodi v obup in izničenje. Proti razčlo-večevanju in tragični osamljenosti postavlja Odiseja.
Bogato dopolnilo Strniševega ustvarjalnega opusa predstavljajo njegove pesniške drame Samorog, Žabe, Ljudožerci, Driada.
V zadnjem desetletju je Gregor Strniša razvijal sodobno različico simbolističnega pesništva v zbirkah Mirabi-lia, Škarje, Jajce, Rebrnik, Vesolje. Bil je tudi znamenit avtor zbirk za otroke, radijskih iger, prevajalec in pisec besedil za popevke.
Za zaokrožen pesniški opus je lani prejel Prešernovo nagrado, leta 1974 je prejel Župančičevo nagrado, leta 1964 pa je za zbirko Odisej prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob Prešernovi nagradi je bilo v utemeljitvi med drugim zapisano, da je Gregor Strniša z zbirko Vesolje (1983) dovršil in zaokrožil v celoto emocionalno in miselno izjemno bogat pesniški svet.
Težave v hrpeljski steklarni se nadaljujejo še v novem letu
KOZINA — Zaradi težav, ki so jih imeli v avtomatski proizvodnji steklene embalaže (ugotovili so, da je prišlo do večje napake na elektro peči) in tudi nekaterih drugih težav, so bili poslovni rezultati Steklarne Hrpelje skozi vse lansko leto slabši od pričakovanih in ob koncu leta se je nabralo za 500 milijonov din izgube.
V steklarni so takoj, ko so opazili, da poslovanje ne gre tako kot so predvidevali, začeli iskati rešitve, vendar rešitve čez noč niso bile mogoče. Najbolj jih je seveda prizadela okvara na elektro peči in ocenjujejo, da je zaradi zmanjšanja in izpada proizvodnje, ki je nastal med popravilom bilo vsaj za 600 milijonov din škode in o povrnitvi te škode - tako so povedali na seji sežanskega izvršnega sveta - se bodo z dobaviteljem opreme še dogovarjali, peč je zdaj popravljena, proizvodnja normalno poteka, vendar bo treba letos za mesec ali več spet prekiniti proizvodnjo embalaže, da bi lahko opravili redni remont peči. No, kljub temu naj bi v hrpeljski steklarni izdelali okrog 12 milijonov kosov steklene embalaže za prehrambeno in kozmetično industrijo.
Ob tem, da naj bi letos premagali težave na področju avtomatske proizvodnje stekla, naj bi izboljšali tudi razmere v ročni in polavtomatski proizvodnji, saj bodo rekonstruirali pretočno peč za taljenje stekla, s čimer bodo z uvedbo troizmenskega dela vsaj z_a 30 odstotkov povečali to proizvodnjo, ki je v precejšnji meri namenjena tudPizvozu. Poleg tega bodo s prehodom na plin dosegli večjo kakovost stekla, znatno pa zmanjšali tudi onesnaževanje okolja. Skupaj s poslovodstvom sozda se trudijo, da bi tudi kemijska proizvodnja (razne kemikalije za industrijo usnja in druge) potekala letos nemoteno. Z ukrepi za izboljšanje poslovanja letos ob koncu leta ne bi smeli imeti izgube, za lanskoletno pa zapišimo, da jo bodo pokrili v okviru sozda in ob pomoči poslovnih partnerjev.
DUŠAN GRČA
• TRST — Na sedežu deželne svetovalske skupine KPI (Oberdankov trg 6) bo jutri ob 17. uri srečanje med predstavniki demokratičnih političnih sil, ACLI in sindikalnih organizacij. Razpravljali bodo na temo: »Ženske in delo«. Med srečanjem bodo tudi predstavili enotni dokument in skušali izdelati o tem vprašanju enotno platformo, ki naj bi se oslanjala na deželno stvarnost. Srečanje bo uvedla Ester Pacor.
Zgodba o čudežnem petelinu Koku
Pred kratkim smo v Novi vasi obiskali Virgilija Prodana, ki je kot čuvaj zaposlen v koprski luki in za katerega smo slišali, da je nekatere živali tako udomačil, da je zanimivo za širšo javnost. Največ nas je zanimal petelin »Koko«, ki je Prodanov ljubimec. Takoj smo ga opazili med ostalimi kokošmi in petelini. Velik in zelo lep petelin se je Prodanu, ko je ta stopil v kokošnjak, takoj približal.
Bili smo prisotni sceni, ki se redko vidi. Takoj je splezal na Prodana in je neumorno poziral pred fotoaparatom kot pravi igralec. Potem so se zvrstile še druge vragolije, ki jih je Prodan počel s Kokom. Vseh ne moremo opisati, vendar plezanje po trebuhu naprej in nazaj je Koko izvajal tako dobro, da mu lahko drugi akrobati — živali, zavidajo.
»Prišli ste zaradi Koka. Povedati vam moram, da sem tudi prej imel takega petelina. Imel sem ga, dokler ni eden od mladih petelinov postal tak kot njegov oče, ki je zaradi starosti končal v loncu,« je pripovedoval Prodan.
Popularni Koko je star eno leto in težak je 3,5 kilograma. Je najagresiv-nejši med petelini, vendar z gospodarjem je najmiroljubnejši. Drugi petelini bežijo, če jih hoče uloviti.
»Žal mi je, da se z njimi ne morem
več ukvarjati, ker imam tudi druge obveznosti. Tudi druge živali sem tako udomačil, da se vedejo drugače kot druge enake. Koko gre z mano kamor hoče. Skoči name in pričakuje, da ga nosim,« je nadaljeval Prodan in odkril eno skrivnost. »Od mojih ljubljencev in petelina se težko ločim. Nisem bil doma, ko je žena zaklala starega
petelina, ki je končal v loncu. Tudi njegovega mesa nisem jedel.
Če ne bi bilo Koka, bi bil stari petelin še živ.«
To je kratka zgodba o Koku, ki včasih gleda tudi televizijski program, vendar ne pozno v noč, ker gre zgodaj spat.
ZORAN VLAJIČ
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
43 tržaški proces 1941
Poleg že omenjenih je v njej s posebno vnemo sodelovala, kot se spominja Boris Kovačič mladinska skupina, ki sta jo vodila Zora Perello in Vojka Šmuc, vsaka na določenem mestnem sektorju. Protestna propagandna akcija je tekla dalje. Perellova je celo nalepila letak na oglasno desko tržaške kvesture, kamor je hodila zaradi policijskega nadzorstva. Po aretaciji bratov Kovačič je Vojka vedela, da je bil Boris med vodilnimi mladinci v Trstu. Zato sta se dogovorila, da bosta skupaj nalepila letak OF v strogem mestnem središču, na steber, v Volti di Chiozza. Vojska je skrila lepilo v kapuco, s katero je imela pozimi pokrito glavo. Policijski organi so bili dobesedno razkačeni.
Pisali so na polno paro, posebej pa še tedanja časopisa II Piccolo di Trieste in II Piccolo, prepolna slavospevov fašizma.
Zapis o prijavi tega letaka je naslednji: »Leta 1941, XX. letnice fašistične ere, 5. decembra, se nam je v političnem uradu kraljeve Kvesture v Trstu spontano predstavil Vitto-rio Barri pok. Bartolomea in Lucie Contenta, rojena v Trstu 19. 8. 1900, arijec, katolik, strojnik pri železnici, stanujoč v Trstu, v Ul. Ronchetto 60 (Skedenj), škvadrist, fašistični že-
lezniški miličnik, ki je izjavil naslednje: »Sinoči, ko sem se okrog 20. ure vračal iz službe, sem približno na polovici Ul. Ronchetto (Skedenj) opazil na nekem električnem drogu z risalnim žebljičkom pripet list, ki vam ga predlagam. List nosi naslov:	Daj ga naprej, vsej lojalni italijanski skup-
nosti! Osvobodilna fronta slovenskega naroda Pokrajinski odbor za Julijsko krajino , čigar vsebina je protinaci-onalna.
List, kot je videti, je pisan na pisalni stroj, nato pa razmnožen na ciklostil, v velikosti protokolnega lista, povsem popisanega.
Ne sumim nikogar, niti nimam kakršnihkoli dokazov."
Prebrano, potrjeno in podpisano Vittorio Barri, za Javno varnost Verdefrancesco.«
Zavoljo zanimive vsebine navajamo delni prevod tega italijanskega letaka. Ta se razlikuje od slovenskega, ker se obrača na italijansko prebivalstvo, da bi ga spodbudilo k aktivnemu odporu proti fašizmu. Takole so pozivali: »Delavci, kmetje, intelektualci, vsa lojalna protifašistična italijanska skupnost! Dvignite tudi vi svoj protestni klic proti nečloveškemu zločinu, ki ga nameravajo izvršiti fašistične pijavke nad to skupino Slovencev. Zahtevajte tudi vi popolno osvoboditev vseh obtožencev. Zahtevajte z nami Slovenci, popolno amnestijo za vse politične obsojence v Italiji. Pridružite se tudi vi uporu vseh evropskih narodov. Pomagajte tudi vi premagati fašistično barbarstvo, ki grozi, da bo uničilo vse, kar je svoboda in napredek.
Pridružite se tudi vi naši pravični stvari za boljšo bodočnost človeštva, boj, ki ga bojuje delovno ljudstvo vseh dežel, na čelu s Sovjetsko zvezo.
Žene in italijanske matere!
Protestirajte tudi ve proti temu zlodejstvu, pridružite se boju vseh narodov proti fašističnim zločinom in vojni.
Mislite na svoje može in sinove, ki umirajo od mraza pod topovskim ognjem, daleč na tujem ozemlju, pomislite na tisoče najboljših sinov italijanske dežele, ki trpijo po ječah in v koncentracijskih taboriščih. Vstopite med vrste množice delavcev vseh dežel, ki se bore, da bi enkrat za vselej končali s tem trpljenjem.
Živela amnestija za vse politične obsojence! Dol s terorjem — živela svoboda! Živel solidarnostni boj delavcev vseh narodov, na čelu s Sovjetsko zvezo!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Osvobodilna fronta slovenskega naroda — Pokrajinski odbor za Julijsko krajino!«
Sedaj pa navajamo še celoten slovenski tekst raztroše-nih letakov:
Ko prečitaš, daj naprej!
Slovenci!
Fašistični režim pripravlja nov zločin nad slovenskim narodom na Primorskem. Tretjega decembra se bo pričela razprava proti 61-tim Slovencem, ki niso zakrivili drugega kakor to, da so ostali zvesti svojemu narodu in da niso klonili pred terorjem, ki ga izvajajo fašistični mogotci nad vsem delovnim ljudstvom. Zakaj uprizarja fašistični režim ravno danes to krvavo »predstavo«?
Novinarstvo pa tako
Kateri so vzroki polemik o lokaciji sinhrotronskega svetlobnega generatorja? Gualberto Niccolini je v nedeljo v Piccolu povedal svojo »resnico«: v bistvu gre za že zgodovinski spopad med mestom in podeželjem, ki se v naših krajih zaostruje z narodnostnimi utemeljitvami, ki so večkrat na robu ustavnosti. Vse to pa je zabeljeno še z željo, da bi se cena nekaterih terenov, ki bi bili drugače neuporabni, dvignila preko vsake mere.
Čeprav si nisem delal nobenih iluzij o odnosu krajevnega italijanskega lista do Slovencev in še zlasti ne o odnosu Gualberta Niccolinija, me je komentar, priznam, iznenadil zaradi neobjektivnosti. V svojem ocenjevanju se namreč novinar sploh ne zmeni za resne utemeljitve, s katerimi prizadeto prebivalstvo in slovenske organizacije oporekajo lokaciji sinhrotrona na območju T 8 pri Bazovici. Po njegovem gre v bistvu le za odraz nasprotij med podeželjem in mestom ob poskusu neokusne špekulacije. Niccolinijevo razmišljanje je dokaj preprosto: sinhrotron pomeni prihodnost Trsta, vidni znanstveniki z nobelovcem Rubbio na čelu, so po treznem premisleku in po potrebnih analizah povedali, kje naj se stroj zgradi. Naloga večine v občinskem svetu je, da omogoči uresničitev načrta z ustreznimi administrativnimi sklepi brez iskanja nepotrebnega unanimizma, kdor načrtu nasprotuje pa gleda zgolj svojo korist in ne upošteva koristi mesta.
In v tem smislu je zasnovano celotno nedeljsko Piccolovo poročanje o sinhrotronu. Cescuttijev članek iz občinskega sveta je le dolga polemika s tistimi, ki so nasprotovali lokaciji sinhrotrona na območju T 8. S komunisti, katerim kronist dobrohotno priznava vsaj politično dostojanstvo, z odbornikom Lokarjem, predvsem pa s svetovalcem MT Pa-rovelom, »ki je prekoračil kot običajno vse meje«.
Ni tu mesto, da bi ponovili vse utemeljene razloge, zaradi katerih Slovenci nasprotujemo lokaciji sin-
hrotronskega svetlobnega generatorja pri Bazovici. Pa tudi če bi jih, bi jih Niccolini in Cescutti gotovo ne upoštevala, saj, pravi pregovor, ni bolj naglušnega človeka od tistega, ki noče slišati. Operacija je po svoje podobna tisti, ki jo je glasilo LpT skuša narediti na škodo Radia Opčine: ta postaja, pravi La Voce Li-bera, je oddajala zelo pristransko potek občinske seje, okrnila njene posege, ki ji nisi bili po godu, in jih zabelila s tožljivimi vmesnimi komentarji. Člankar sicer priznava, da slovenščine ne razume, slišal pa je nekaj besed, ki so bile po njegovem mnenju žaljive za župana in LpT.
Kaj reči o taki doslednosti in novinarski etiki? Samo to: če bi prišel v Trst Giampaolo Pansa, bi zbral najbrž veliko gradiva za drugo knjigo o grehih in grešnikih v italijanskem novinarstvu.
VOJMIR TAVČAR
Pred preverjanjem med strankami občinske koalicije
Lokacija za sinhrotron, urbanistika in imenovanja so še odprta vprašanja
Večinska koalicija, ki se je umestila na tržaški Občini in Pokrajini šele konec lanskega septembra, že kaže prva znamenja težav, ki izhajajo naravno iz različnosti stališč strank, ki jo sestavljajo, tudi glede pomembnih programskih vprašanj, predvsem pa iz zadržanja listarskega župana Staffierija, ki otežuje odnose s partnerji. Zato je tudi koalicija Liste za Trst, krščanske demokracije, socialistov, republikancev in Slovenske skupnosti (ki jo od zunaj podpirajo tudi liberalci in socialdemokrati), bržkone v težavah tudi že pri uvajanju razprave o programskih izjavah, ki jih je dal Staffieri še pred božičem, hkrati pa jo razdvajajo tudi imenovanja zastopnikov Občine v razne zunanje ustanove. Po komaj štirih mesecih je torej že potrebno preverja-
nje, ki sta ga zahtevala predvsem SSk in PLI.
Kot je znano, je Slovenska skupnost zahtevala preverjanje predvsem glede odnosa Občine do slovenskega dela prebivalstva, po novoletnih županovih žaljivih izjavah in njegovem sprenevedanju na seji občinske skupščine. Toda SSk hoče tudi razčistiti stališče koalicije do vprašanja uzakonitve globalne zaščite, uresničiti obvezo o ustanovitvi občinskega odborništva za kmetijstvo (ki naj bi bilo dodeljeno odborniku Lokarju), ter navsezadnje tudi preveriti odprtost ostalih strank koalicije do vprašanja lokacije sinhrotrona, ki naj bi ga po mnenju SSk ne smeli postaviti pri Bazovici, pač pa na samem ozemlju Območja za raziskave.
Mladi tečajniki odkrivajo skrivnosti kamnoseštva
Devinsko-nabrežinski župan Brezigar je včeraj obiskal dijake dveletnega tečaja za kamnoseke v kamnoseški delavnici v Nabrežini, kjer ga je pozdravil predsednik Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje prof. Tavčar, ki je poudaril pomen kamnoseštva v naših krajih in predvsem v devinsko-nabrežinski občini. Župan Brezigar pa je naglasil, da je Občina s proslavo 2000-letnice kamnoseštva želela podčrtati vlogo, ki jo je imela in jo še ima ta proizvodna panoga za tukajšnje gospodarstvo, in opozoril, da je opaziti dobre znake rasti tega sektorja s povečanjem povpraševanja po marmorju in po marmornatih izdelkih.
Dveletni tečaj kamnoseštva obiskuje osem dijakov, ki sledijo predavanjem na sedežu Zavoda, medtem ko poteka praktični pouk v nabrežinski delavnici, kjer uvaja domači mojster Milko Gabrovec bodoče kamnoseke v skrivnosti obdelovanja kraškega kamna.
Liberalci pa iz neugodne pozicije zunanjih podpornikov uprav, pri katerih neposredno ne soodločajo, očitajo Staffierijevemu odboru predvsem nedelavnost in neučinkovitost na področju urbanističnih in prometnih rešitev, ki jih mesto potrebuje. O teh vprašanjih so se sicer tajniki strank občinske (in pokrajinske) večine začeli pogovarjati že sinoči na sestanku, ki ga je prav o urbanističnih problemih in o odnosu med tržaško Občino in Deželo pri njihovem reševanju, sklical socialistični deželni odbornik za načrtovanje Carbone. Na sestanku so seveda urbanistična vprašanja obravnavali bolj na splošno, saj bodo po vsem videzu prepustili globljo proučitev izvedencem posameznih strank večine.
Bliže dejanskemu programskemu in političnemu preverjanju se bodo pomaknili pojutrišnjem, ko se bodo tajniki strank koalicije ponovno srečali, da obravnavajo porazdelitev zastopnikov Občine (in najbrž tudi Pokrajine) v raznih ustanovah. Sestanek je bil napovedan že pred nekaj tedni, toda vse kaže, da so ga morali odložiti do pojutrišnjem, ker pač ni bilo med strankami dovolj soglasja, da bi se sploh lotili teh vprašanj, ki so vedno med najbolj kočljivimi. In prav na četrtkovem sestanku bo po vsem videzu priložnost, da postavi Slovenska skupnost določneje vprašanje preverjanja. Pričakovati je predvsem, da bo SSk hotela razčistiti odnose v koaliciji v zvezi z lokacijo sinhrotrona, saj bo že naslednji dan tržaški občinski svet (razen če ne pride do ponovnih presenečenj) sprejel svoj dokončni sklep o ugovorih proti namestitvi v Bazovici.
■ Skupina 78 in tržaški Krožek za trgovino in turizem prirejata v sredo, 28. januarja, ob 20.30 , v Ul. S. Nicolo 7, večer plesa in gledališča. Gre za predstavo »NEXT«, duet plesa in recitacije, v katerem bosta nastopila Donata D'-Urso in Marco Brega. Avtor predstave je Marco Brega, glasbo pa sta priredila Antonio Coppola in Eugenio Co-lombo. Obenem pa bo na ogled razstava grafičnih map Bruna Conteja »Zoo-nodi«.
Po desetih letih županovanja v Miljah
Bordon napoveduje odstop
Naval publike ob nastopu Karst Brothersov v Zgoniku
Willer Bordon, 38 let, praznuje v teh dneh deset let neprekinjenega vodenja miljske občinske uprave, prav v teh dneh pa napoveduje svoj odstop. V miljskem županstvu bo namreč prišlo do zamenjave: Lista Frausin se bo odrekla županovemu mestu, ki bo pripadlo sedanjemu podžupanu, socialistu Rossiniju.
Dopisnik Agencije Alpe Adria je imel včeraj z miljskim županom kratek razgovor.
Tov. Bordon, zakaj ste se odločili za predčasen odstop?
Odg.: »To je pravzaprav posrečeno naključje, ki izpolnjuje moje osebno pričakovanje in obenem obljubo, da ne bom sedel na županovem stolu več kot deset let. Osebno menim, da je z etičnega in moralnega vidika nepravilno zasedati javno funkcijo za tako dolgo obdobje. Po drugi strani pa smo v Miljah priča politični situaciji, ki bo, po mojem mnenju, v marsičem anticipirala razvoj vsedržavne politične situacije. Prišlo bo namreč do sestave občinskega sveta na osnovi treh zgodovinskih vej socializma in ki se danes sklicujejo na vrednote zahodnoevropske levice, to so komunistična, socialistična in socialdemokratska stranka. Predhodni pogoj za širjenje osnove levičarske večine v Miljah pa je ukinitev desetletne tradicije, po kateri pripada župansko mesto komunistični stranki. To ni le moje osebno mnenje: tako je odločilo vodstvo pokrajinske federacije KPI.«
Vpr.: Ali ne bo zamenjava, ki bo prekinila že štiridesetletno politično tradicijo, negativno vplivala na upravljanje m^sta?
Odg.: »Navezal bi se na prvo vprašanje. Spremembe v miljskem občinskem svetu ne bodo privedle do štafete, kot to besedo razumemo, ko govorimo o vsedržavni politiki. Tu gre za širše vprašanje: nikjer ni zapisano, da mora župan izhajati iz stranke relativne večine. Pomembno je le, da župan, iz katerekoli stranke izhaja, računa na močno večino in da so dogovori sad solidnega programa. Danes je to v Miljah mogoče. Predvsem pa mora župan garantirati ravnovesje med različnimi komponentami, ker župan ne zastopa eno stranko ali drugo, pač pa mora biti župan večine in vsega mesta.«
Vpr.: Kakšni pa so vaši načrti za bodočnost?
Odg.: »Najprej bi se rad odpočil. Mislim, da biti župan v Miljah pomeni popolno angažiranost v javnem življenju. Tudi sam sem se skušal popolnoma posvetiti mestu, tako da mi skoraj ni preostalo časa za privatno življenje. Rad bi se spet posvetil politiki in študiju in na ta način prispeval k delovanju komunistične stranke, predvsem v Miljah. Mislim, da ima komunistična stranka še številne možnosti, da se tu ojači. Čeprav ne bo imela več župana, to ne pomeni, da bo delala z manjšo vnemo, nasprotno. Rad bi se posvetil tudi delovanju v pokrajinskem in deželnem obsegu. Nazadnje pa imam še težavno nalogo na vsedržavni ravni, da koordiniram kulturne dejavnosti krajevnih ustanov, kar bo nedvomno terjalo precej časa.
Izredno zanimanje za nedeljski kabaretni večer v športno-kulturnem središču v Zgoniku je preseglo vsa pričakovanja in je iznenadilo tudi organizatorje KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki so morali ob pravem navalu poslušalcev vseh starosti iz bližnje in daljnje okolice (pred blagajno je v vrsti čakala prava reka ljudi) na vrat na nos prestaviti oder iz male dvorane v veliko telovadnico. Pred nabito polnimi tribunami in polnimi sedišči v parterju se je tako z enourno zamudo pričel toliko pričakovani spektakel. Potrpežljivo čakanje je bilo tokrat res bogato poplačano, saj je nastop Karst Brothersov (Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta, Igor Malalan in Marinka Počkaj) pričaral res enkratno vzdušje in kabaretni show ob glasbi in petju je res vžgal in navdušil hvaležno občinstvo. Poldruga urica je minila kot bi švignil ob vrtoglavem cocktailu satiričnih, pikantnih, dvoumnih, vsekakor duhovitih vicev, skečev, domislic in namigov, tako da so se poslušalci sproščeno nasmejali do solza, živo sodelovali s skandiranjem ritma in res niso štedili z aplavzi tudi pri odprti sceni. Kraški bratci so svoj običajni program ažurnirali in povzeli najuspešnejše prizore iz nedavnega cikla radijskih oddaj, nekaj namigov pa je bilo povezanih prav na zadnje dogodke. Temeljito in hudomušno so obdelali naše vidne družbenopolitične predstavnike in organizacije. Tako smo zvedeli, da ima zgoniški občan kar tri domove, da si bivši predsednik naše osrednje kulturne organizacije liže rane po literarnem spopadu s sežansko dopisnico, da mama Laura pripravlja pleničke, izostati pa seveda ni mogla niti zloglasna novoletna provokacija tržaškega župana glede rabe slovenskega jezika. Izredno posrečen in tudi na nadpovprečni umetniški ravni je bil nastop Andra Merkuja z imitacijami Encijana Grlice (Enzo Tortora) in drugih znanih osebnosti italijanskega javnega življenja. Takih večerov, ki malo zdrama-tizirajo probleme našega vsakdana, si še želimo in našo prekipevajočo kabaretno skupino rotimo, naj vztraja na začeti umetniški poti. (B. S.)
V nedeljo popoldne v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov
Odlično pripravljen božični koncert v stolnici sv. Justa
Na torkovem večeru
Marko Pogačnik drevi gost SK
Marko Pogačnik (letnik 1944), ki skoraj dve desetletji živi in dela v Šempasu na Vipavskem, bo danes zvečer gost Slovenskega kluba. Ukvarja se s prostorsko skulpturo (oblikoval je več spominskih obeležij na Vipavskem, pravkar preoblikuje park v K61-nu), posebej pa z raziskavami mestne in naravne krajine. Posredoval bo izsek svojega mnogostranskega udejstvovanja, predvsem alternativnega videnja prostora in psiho-fizičnega sveta, katerega večdimenzionalnost razkriva z radiestezijskimi raziskavami terena ter s pomočjo intuitivnega spoznavanja. Opustil je za sodobnega človeka tipično razumsko gledanje na čas, na svet in človeka v njem, ki hoče biti s svojim egoizmom merilo vsega in ki je zato izgubil zavest, da je tudi del širše resničnosti ne samo kozmosa, ampak tudi narave, živali, rastlin, zraka, vode, zemlje.
Avtor, ki doživlja čedalje več priznanj v svetu (pred kratkim je v Benetkah izšla v italijanščini in angleščini knjiga »Percorso segreto attraverso Venezia«), bo na priložnostni razstavi predstavil izbor svojega Uvoda k skrivnostim istrske krajine.
V veličastni katedrali Sv. Justa se je v nedeljo popoldne zbralo veliko število ljubiteljev zborovske glasbe. Na sporedu je bil namreč božični koncert, ki ga vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Prva in gotovo razveseljiva novost letošnjega koncerta je bila, da so tokrat nastopali le mladi pevci pod vodstvom sposobne dirigentke Aleksandre Pertot.
Na žalost se je letošnji božični koncert nekoliko »zamudi'«, vendar ne po krivdi organizatorjev. Pevci bi bili morali v stolnici Sv. Justa nastopiti že 11. januarja, a zaradi izredno slabega vremena to ni bilo mogoče.
Letošnji božični koncert je občinstvo lahko poslušalo v izvedbi pevcev vseh zborov, včlanjenih v ZCPZ.
V nedeljo je v katedrali Sv. Justa nastopilo okrog šestdeset mladih pevcev, ki so s svojim odličnim nastopom dokazali izreden smisel za glasbo in pravilno izvajanje. Nalogo za predstavitev programa so organizatorji poverili Marjanu Kravosu. Prvi del koncerta so sestavljale božične pesmi v priredbi priljubljenih zamejskih skladateljev: »Tam stoji pa hlevček«, »Sveti Jožef in Marija«, »Jožef, prileten mož« in narečno »'na pjesma žalimo« Ubalda Vrabca, »Kaj se vam zdi« in »Pastirci, vstanite« škedenskega glasbenika Ivana Grbca, »Zori noč vesela« Frana Venturinija in pesem »Prišlo je novo leto« sodobnega skladatelja Vinka Vodopivca. Uspešen in nedvomno zanimiv program je zbrala sama dirigentka Aleksandra Pertot.
V času kratkega oddiha za pevce, torej med premorom med prvim in drugim delom koncerta, je Marij Maver izrekel nekaj priložnostnih besed o pomenu božiča in o povezavi tega praznika z umetniškim ustvarjanjem. Nato so »oder« spet napolnili številni mladi pevci, ki so občinstvo popeljali v svet znanih slovenskih božičnih ljudskih pesmi ob orgelski spremljavi Andreja Pegana. Drugi del koncerta
se je pričel s priljubljeno pesmijo »Božji nam je rojen sin« I. Zupana. Nato so pevci zapeli Riharjevo »Sveti večer« in Hladnikovo »Angelsko petje«. Nekoliko manj uspešna je bila izvedba pesmi »Slava na višavi« L. Cveka, saj so se tu pojavile težave pri petju visokih not. S pesmimi »O jaslice borne« neznanega avtorja, »Rajske strune« V. Štolcerja in »Mesto Betlehem počiva« neznanega skladatelja, se je letošnji koncert ZCPZ uradno zaključil. Seveda pa noben božični koncert ne sme in ne more prezreti priljubljene pesmi »Sveta noč«. Na violino je pri tej skladbi zbor spremljala sama dirigentka.
Lahko torej rečemo, da je bil letošnji božični koncert ZCPZ na višji glasbeni ravni. V razmeroma kratkem času je zbor mladih ZCPZ pod vodstvom Aleksandre Pertot odlično pripravil precej zahteven program. Pravilni vstopi in zaključki, izrazita dinamika, čistost zvoka in zlitost glasov so nedvomno prispevali k uspehu mladega zbora. Navdušenje poslušalcev je dokazal bučen in dolg aplavz, ki ob zaključku koncerta nikakor ni hotel ponehati.	HJ
Nobelovec Caiio Rubbia odgovarjal na argumentirana vprašanja slovenskih predstavnikov o namestitvi sinhrotrona
»Zakaj je po mojem lokacija blizu Bazovice najprimernejša«
»Zelo so me prizadele risbe otrok, ki sem jih zagledal ob vhodu Območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Res je, da so naperjene proti uresničitvi sinhrotrona v bližini Bazovice in torej posredno proti meni, ki se zanjo zavzemam. V živo pa so me prizadele zato, ker se z njihovim temeljnim sporočilom kljub vsemu v bistvu strinjam. Kot znanstvenik sem namreč nujno posebno občutljiv za delikatna ravnovesja naravnega, a tudi širšega okolja. Rad pa bi vam povedal, da bi po mojem prepričanju sinhrotron ne prinesel Bazovici ekološke ali drugačne katastrofe.«
Tako je povedal nobelovec Carlo Rubbia na delovnem kosilu v gostilni Daneu na Opčinah, na katerem se je včeraj sestal s predstavniki krajevne in širše slovenske skupnosti. Rubbio so spremljali njegovi najožji sodelavci pri tržaškem znanstveno-raziskovalnem projektu, od pooblaščenega upravitelja družbe »Sincrotrone Tries-te« Piera Maria Gerinija in fizika Luciana Fonde, do ministrskega svetnika za znanstvene in tehnološke raziskave Giorgia Rossa Cicogna, komisarja tržaškega Raziskovalnega območja Fulvia Anzellottija in ravnatelja teiste ustanove Mirana Sancina. Slovensko predstavništvo so sestavljali predsednik SKGZ Boris Race, predsednik KGS Miloš Budin, predsednica rajonskega sveta za Vzhodni Kras Anamarija Kalc, tajnik KZ Edi Bukavec ter zastopnika Koordinacijskega združenja kraških vasi Karlo in Lojze Grgič. Srečanja so se udeležili tudi tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani ter večje število italijanskih in slovenskih časnikarjev.
V središču sestanka je seveda bilo vprašanje namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja. Rubbia nosi najvišjo odgovornost za izbiro lokacije T8 blizu Bazovice, in to kar v dvojnem smislu, saj načeljuje znanstvenemu odboru, ki je takšno namestitev predlagal, povrh pa predseduje upravnemu svetu delniške družbe, ki bo skrbela za gradnjo in potem za upravljanje stroja. Kot znano, gradnji sinhrotrona na bazovski gmajni nasprotuje krajevna in širša slovenska skupnost. Pa ne zato, ker bi nasprotovala znanstveni pobudi kot taki, marveč zato, ker bi njena uresničitev na predlaganem mestu načela eno izmed maloštevilnih območij, na katerih Slovenci v Italiji strnjeno živimo. Ta stališča je na začetku sestanka podrobneje osvetlil Boris Race. Slovenski prevod njegovega posega objavljamo v celoti na drugem mestu. Naj zato v naslednjih vrsticah predvsem povzamemo Rubbiov odgovor. Gre za strnjen povzetek, saj je sestanek trajal več kot tri ure, goriški nobelovec pa je na njem potrdil sloves zgovornega človeka.
Rubbia je najprej utemeljil, zakaj je po mnenju znanstvenega odbora v danih razmerah lokacija T8 najprimernejša. Svetlobni generator je izredno občutljiv stroj. Sloneti mora na živi skali, na monolitu. Prav zato je Kras posebno zanimiv in je v preteklosti že večkrat »kandidiral« kot sedež takšnih visokotehnoloških objektov, tudi
na evropski ravni. Poleg tega je treba stroj zgraditi na mestu, ki ni izpostavljeno tresljajem in ki bi v bodočnosti omogočilo njegove morebitne razširitve, se pravi gradnjo novih naprav in strojev. Nesmiselno bi se bilo lotiti tako velikega podviga v razmerah, ki bi že vnaprej postavljale meje njegovemu razvoju. No, po mnenju znanstvenega odbora lokacija T8 ustreza vsem tem pogojem.
Zakaj pa niso primerne obsežne in že razlaščene površine znotraj meja Raziskovalnega območja, z drugimi besedami tako imenovana lokacija ARI? Goriški nobelovec je povedal, da zato, ker ta zemljišča niso ravna. Za njihovo zgladitev bi bilo potrebno premakniti velike količine materiala, to pa bi imelo za posledico geološko nestabilnost območja. Seveda, tu je mišljena nestabilnost, ki se meri z milimetri in s še manjšimi enotami. Do nje pa naj bi prišlo, ker vsak teren potrebuje daljše obdobje, da se »umiri«, da se vzpostavi novo ravnovesje sil, potem ko je na njem prišlo do relevantnega prenosa mas.
Toda, bi na ARI bilo res treba »prenašati gore«? Kaj ne bi zadostovalo zvrtati podzemsko galerijo? Na ti vprašanji, ki sta ju na različne načine zastavila Race in Budin, je Rubbia dajal bolj problematične odgovore. Priznal je namreč, da bi zadevo tehnično bilo mogoče uresničiti, saj so za podobne stroje zgradili globoke rove pod Ženevo v Švici. Podčrtal pa je, da bi takšen podvig zahteval velika denarna sredstva, s kakršnimivsekakor ne razpolagajo za tržaški sinhrotron. V tem primeru bi bilo ceneje in sploh primernejše prenesti stroj v Doberdob kot pa vrtati v kraško skalo. Proti Doberdobu pa govorijo predvsem politični razlogi.
»Kolikšni pa bi sploh bili stroški za izkopanje podzemskih galerij?«, so vztrajali slovenski sobesedniki. V odgovorih Rubbie in drugih je prišlo na dan, da tega vprašanja ni nihče resneje preučil. Mogoče bi res ne šlo za tako velike denarje, so dejali, a upoštevati je treba še nek drug dejavnik, ki je predvsem politične narave. V Rimu oziroma v središčih politične oblasti so z velikimi težavami in pomisleki pristali na to, da bi sinhrotron zgradili v Trstu in ne nekje v srednji Italiji (npr. v Fras-catiju). Vsaka nova ovira, naj si bo finančne ali drugačne narave, ki bi se pojavila na Tržaškem, bi lahko imela za posledico, da bi Trst izgubil sinhrotron.
Vsa ta argumentacija ni izzvenela kdove kako prepričljivo, zlasti v slovenskih ušesih ne. Iz nje dokaj jasno izhaja, da je predlagana lokacija sinhrotrona blizu Bazovice rezultat daljše vrste kompromisov in celo nekoliko površnih odločitev. Kot smo že zapisali na 1. strani, pa velja poudariti, da je Rubbia na srečanju pokazal veliko odprtost do zahtev in potreb slovenskega življa, ki se seveda ne začenjajo in ne končujejo z vprašanjem namestitve sinhrotrona.
Martin Brecelj
V hotelu Jolly na pobudo tržaške Ljudske univerze
Seminar za italijanske šolnike z onstran meje
Včeraj zjutraj se je v prostorih hotela Jolly začel 22. seminar za učitelje italijanskih osemletk v Istri in na Reki, ki jih prireja tržaška Ljudska univerza. Letos se ga udeležuje skupno 80 učiteljev. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti tostran in onstran meje, med temi tudi podpredsednik deželnega sveta Tonel.
Glavna tema letošnjega seminarja je jezik, istočasno pa bodo potekali izpopolnjevalni tečaji za učitelje znanstvenih predmetov. Seminar je otvoril prof. Nordio, direktor otroške bolnišnice Burlo Garofolo, spregovoril pa je o medicinski izobrazbi v okviru pedagoške dejavnosti. Vsebina in potek letošnjega seminarja se nekoliko razlikuje od običajnih kalupov tovrstnih srečanj, saj je, kot so dejali organizatorji, poskusnega značaja. Poleg omenjenih tem so namreč na sporedu še okrogle mize in razprave o vlogi muzejev in zgodovinskih znamenitostih v šolski izobrazbi, didaktični uporabi računalnikov, jedrski energiji in nevar-
nosti jedrskega sevanja ter evoluciji zvezd. V tem okviru bodo udeleženci opravili številne obiske na šolah in znanstvenih centrih v našem mestu.
Seminar se bo zaključil v petek, ko bo spregovoril tudi svetovalec za šole z italijanskim učnim jezikom v Istri in
na Reki, prof. Stepčič. Njegov poseg je v glavnem namenjen perspektivam razvoja teh šol, tudi v okviru novih šolskih programov, ki so vedno zahtevnejši in ki seveda terjajo boljše učne pogoje in bolj kvalificiran in pripravljen šolski kader.
Poseg predsednika SKGZ Raceta
Spoštovani gospod profesor,
iskrena hvala za današnje povabilo; v čast si štejemo, da smo vaši gostje, ki ste za vaše dosežke na znanstvenem področju prejeli najvišjo svetovno priznanje in s tem ponesli v svet sloves prebivalcev tega prostora.
Iskreno izjavljamo, da bi se neprimerno raje srečali z vami v drugačnih okoliščinah, v razmerah torej, v katerih bi se o določenem vprašanju v vseh pogledih strinjali. Kljub temu mislimo, da smo si o glavnem vprašanju le enotnega mnenja, in sicer, da je za razvoj znanosti in tehnologij, za krepitev gospodarstva in prestiža Trsta, gradnja sinhrotronskega generatorja izredno pomembna. O tem ni nobenega dvoma, kar potrjujejo napisana in izražena stališča neposredno prizadetih prebivalcev, ustanov in organizacij, ki se lokaciji T8 upirajo, a istočasno predlagajo alternativno rešitev ali, točneje povedano, zagovarjajo prvotno izbiro na terenu ARI.
Ob neki priložnosti ste, gospod profesor, dejali, da lokacija T8 ustreza pogojem za gradnjo sinhrotrona in da zato ni mogoče popustiti, in apelirate na lokalno prebivalstvo, naj se zaveda mednarodnih dimenzij te naprave.
Ne postavljamo v dvom vaših spoznanj, toda mislimo, da je pri končni odločitvi le treba upoštevati, kakšna je cena, ki jo drugi plačajo za tako izbiro. Prebivalstvo okolice Trsta in tudi Gorice, ki se še bavi s kmetijstvom in je v veliki večini slovensko, je izredno občutljivo, ko gre za zemljo. In to ni čudno. Zemlja ga je preživljala in v tej zemlji so njegove korenine. Zato ga vsaka, tudi še tako koristna pobuda, ki terja površino, vznemiri, ker ima posebno po zadnji vojni slabe izkušnje. V povojni dobi je bilo namreč razlaščenih na.Tržaškem in na Goriškem 2.500 ha po večini plodne zemlje.
Že svoječasna vinkulacija površine za Raziskovalno območje je povzročila preplah prizadetih prebivalcev in celotne slovenske narodnostne skupnosti, ki se je vznemirila predvsem zaradi tega, ker se je s tem problem obsežnih razlastitev prenesel na Kras. Zato, da nam ne bi bilo očitano, da oviramo uresničevanje koristnih pobud za gospodarski in splošni napredek, in ker je šlo za manj pomembno in obrobno območje, smo tedaj pristali na to lokacijo.
Komaj se je nezadovoljstvo v zvezi z Raziskovalnim območjem za silo poleglo, je prišla vznemirljiva vest, da prejšnja lokacija ne ustreza in da je bila zato izbrana lokacija T8. Lahko si je predstavljati, na kakšno reakcijo je ta izbira naletela. Tokrat pa ni šlo več za obrobno in manj koristno območje ter za relativno oddaljenost naselij, marveč za obdelane površine, za radikalnejši poseg v naravo, z občutnimi posledicami na socialnem, gospodarskem in etničnem področju. Gre za neposredno bližino Bazovice in za dejstvo, da je lokacija pomaknjena v sredino tržaškega Krasa, kar naj bi omogočilo morebitno poznejše razširjenje, zaradi česar bi v bodočnosti prišlo do novih razlastitev.
Mislimo, da je razumljivo, zakaj je širša slovenska skupnost proti tej lokaciji. Neenakopravna narodna manjšina brez zemlje, odrezana od svojih korenin, je kot list v vetru, ki se izgu-
bi v prostoru in se asimilira. Da je tako, imamo dokaze na vsakem koraku, zato si prizadevamo, da ohranimo kmetijstvo in utrjujemo vezi človeka z zemljo. Z ohranitvijo tradicionalnih dejavnosti in obrambo narodnostnih značilnosti ohranjamo tudi .kulturno dediščino, ki predstavlja bogastvo celotnega prostora in smo prepričani, da vam, gospod profesor, kot človeku kulture, ni vseeno, kakšna bo njena usoda.
Če boste kljub vsem našim ugovorom in nasprotovanjem odločili, da zgradite sinhrotron na območju T8, smo prepričani, da nobena odškodnina ožji ali širši skupnosti ne bo odtehtala povzročene škode. V zvezi z odškodninami imamo prav z Raziskovalnim območjem neprijetne izkušnje. Naš takratni pristanek na to območje smo pogojevali z zahtevo, da se bo ta ustanova zavzela za izpolnitev nekaterih pogojev, kot so izdelava razvojnega načrta za kmetijstvo v tržaški pokrajini, revizija načrtov za ljudske gradnje, pravice slovenskega jezika in drugo. Doslej ni bilo od tega storjenega še nič!
Spoštovani gospod profesor, želel sem vam govoriti odkrito v prepričanju, da je to prava pot za razčiščenje stališč.
Zapustila nas je naša draga
Pepka Širca
Pogreb drage pokojnice bo danes, 27. t. m., ob 12.30 na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalujoča brata Milko in Alojz z družinama ter drugo sorodstvo.
Trst, Prosek, Gabrovec, Ilirska Bistrica, 27. januarja 1987
Zapustil nas je naš dragi
Franc Jankovič
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena, hči, sin ter vsi sorodniki
Trst, 27. januarja 1987
Ob izgubi dragega moža in očeta Franca iskreno sočustvujejo z Almo, Jadranko in Brunom družine Dolgan, Bole in Civardi.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Dario Poropat
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Parlament naj čimprej odpre razpravo o posebnih kontingentih za Tržaško
Včeraj so se na sedežu Tržaške trgovinske zbornice sestali predsednik Tom-besi, župan Staffieri, predsednik Pokrajine Locchi in parlamentarci Cuffaro, Co-loni in Jelka Gerbec, da bi skupaj proučili vsebino zakona o posebnih kontingentih za tržaško pokrajino. Prisotni so soglasno odobrili predlog o čimprejšnji razpravi na parlamentarni ravni o tem problemu. Menili so tudi, da se vsebina zakona o posebnih kontingentih, ki se nanaša na obmejno področje, ne bo smela križati ali omejevati že obstoječih ukrepov, ki jih že predvideva zakon št. 26. Ukrepi, ki se nanašajo na obmejno območje, bodo nadalje morali upoštevati vse specifičnosti deželnega gospodarstva in potrebe njegovega razvoja.
Staffieri, Tombesi in Locchi bodo v prihodnjih dneh odpotovali v Rim in predstavnikom vlade izrekli zahtevo po takojšnji vključitvi v razpravo postopka za uresničitev posebnih kontingentov. Po povratku pa se bodo ponovno sestali, to pot tudi s sindikati in gospodarstveniki.
Obravnava problemov romskega prebivalstva
Na tržaški občini je bila pred dnevi seja, na kateri so pristojni občinski in pokrajinski organi obravnavali problem romskega prebivalstva v Trstu. Prisoten je bil tudi predsednik rajonskega sveta za Valmauro in Naselje sv. Sergija Uxa, saj so se prav v tem predelu mesta naselile nekatere romske družine in ustvarile svojo skupnost.
Točneje, gre za 9 družin, katerih člani so vsi italijanski državljani, vendar pa ohranjajo vse specifičnosti in tradicije romske etnije. Živijo namreč v prikolicah in barakah, preživljajo se z občasnimi zaposlitvami, kot so zbiranje starega železa in nekatere obrtne dejavnosti. Krajevnim oblastem postavljajo en sam pogoj, in sicer ta, da bi lahko razpolagali z nekaj zemljišči, na katerih bi lahko nemoteno živeli in opravljali svoja dela.
Problem nomadov je v,Trstu že več časa predmet številnih razprav, omenjena seja pa je nemara prvi korak k dokončni ureditvi življenjskih razmer tega svojevrstnega dela prebivalstva. Obe krajevni upravi sta se namreč zavzeli za izvajanje obstoječih deželnih in državnih zakonov, ki se nanašajo na Rome.
V delti reke Pad našli ponton ki je izginil iz tržaške luke
V delti reke Pad so včeraj zjutraj našli ponton Euromare 1, ki so ga pretekli teden siloviti sunki burje odtrgali od priveza ob Trajanskem nabrežju. Plovilo z velikim žerjavom na krovu (ob Trajanskem nabrežju je gradilo nov trajektni terminal) je ponoči izginilo neznano kam. Osebje luške kapitanije je izvedlo obširno preiskavo v Tržaškem zalivu, pri kateri so sodelovali tudi potapljači. Preiskava ni obrodila sadov: luška kapitanija je zato domnevala, da je plovilo potonilo v zalivu.
Včeraj dopoldne je prišlo do presenečenja. Iz kraja Scardovari blizu Porto Tolle v delti reke Pad so sporočili kapitaniji, da so tam našli pogrešani ponton. Tjakaj so ga očitno zanesli morski tokovi.
Osem ranjenih (štirje iz Trsta) pri Krminu
Pri Krminu je v nedeljo ponoči prišlo do silovitega trčenja med tržaškim in milanskim avtomobilom. Obračun nesreče: osem ranjenih, štirje so iz Tr-
sta, štirje pa iz Lombardije in služijo vojaški rok v Krminu. Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni, kaže pa, da ji je botrovala prevelika hitrost, kot se pogosto dogaja.
V krminsko in goriško bolnišnico so prepeljali 25-letnega Gualtiera Paolet-tija iz Milj (voznika tržaškega avtomobila golf), 23-letno Danielo Tassini iz Tassove ulice 4, 22-letno Susanno Cova iz Montaževe ulice 19 in 22-let-nega Andrea Scrignarija iz Saltuarije-ve ulice 2. V milanskem avtomobilu A 112 pa so se ponesrečili voznik - 22-letni Diego Dal Bon iz Milana, 19-letni Alberto Benicchio iz Bergama ter Milančana Salvatore Alfieri in Corrado Comobmo (oba 22 let). Najhujše poškodbe so zadobili Dal Bon, ki se bo moral zdraviti 90 dni, ter Paoletti in Tassinijeva, ki so ju v bolnišnici pridržali na zdravljenju zaradi udarcev v glavo. Okrevala bosta v približno mesecu dni.
■ Sekcije KPI »Pinko Tomažič« s
Stare mitnice, »E. Curiel« z Nove mitnice in »D. Cuffaro« od Sv. Vida prirejajo danes ob 19. uri v Ul. Madonnina 19 javno skupščino, na kateri bo tekla razprava o programskem dokumentu komunističnih žensk.
Žalujoči: žena Antonija, sin Silvano, hči Mariza, brat, sestra, nevesta Branka ter vnuka Marko in Giadira.
Trst, Lonjer, 27. januarja 1987
ŠD Adria in KD Lonjer-Katinara izrekata iskreno sožalje Silvanu Po-ropatu in družini ob težki izgubi dragega očeta.
Ob smrti dragega očeta izreka globoko sožalje Silvanu Poropatu in družini sekcija KPI iz Lonjerja.
Ob bridki izgubi tasta izrekata kolegici Lučki Limoncin in družini iskreno sožalje učno in neučno osebje osnovne šole Repentabor.
Ob smrti dragega tasta izrekajo učiteljici Lučki Limoncin in družini iskreno sožalje učenci in starši 2. razreda osnovne šole Alojz Gradnik.
Nastop nabrežinske godbe pri Domju
V nedeljo popoldne je v centru A. Ukmar - Miro pri Domju kot gost KD Venturini nastopilo s celovečernim koncertom Godbeno društvo Nabrežina. Nabrežinski godbeniki, ki jih vodi kapelnik Stanko Mislej, je navdušilo občinstvo, ki je na koncert prihitelo v res velikem številu, kot priča tudi gornja
slika.
*^«SK° "GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
IZ LJUBLJANE
SLAVKO GRUM
DOGODEK V MESTU GOGI
Režija: Meta Hočevar
V petek, 30. januarja, ob 20.30 -ABONMA RED A IN D (premierski in mladinski v sredo) v soboto, 31. januarja, ob 20.30 -ABONMA RED B, E in F (prva sobota po premieri, mladinski v četrtek in druga sobota po premieri)
v nedeljo, 1. februarja, ob 16.00-ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
CASSA RURALE ED ARTIGIAMA KMEČKO DELAVSKA POSO/ILNICA
8AVOGNA D ISONZO • SOVODNJE OB SOČI
včeraj - danes
gledališča
Danes, TOREK, 27. januarja 1987
ANGELA
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.30 - Luna vzide ob 6.12 in zatone ob 14.03.
Jutri, SREDA, 28. januarja
TOMAŽ
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.43 najnižje -5 cm, ob 07.26 najvišje 44 cm, ob 14.33 najnižje -64 cm, ob 21.22 najvišje 34 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, veter 5 km na uro južni, vlaga 90-odstot-na, dežja je padlo 6 desetink mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Porro, Gabriele Crosilla, Romina Viola, Giorgia Bo-nazza, Francesca Maritan, Stefano Vittor, Elisa Grilanc.
UMRLI SO: 61-letni Dario Poropat, 59-letni Dario Gherbitz, 92-letna Valeria Marcuzzi, 89-letni Antonio Miani, 72-let-na Nora Lacina, 78-letna Rosa Bertazzo-ni, 90-letna Giovanna Koren, 83-letna Gi-uliana Labrosciano, 73-letna Caterina Fernetti, 84-letna Maria Condemar, 82-letna Cesira Vascotto, 71-letni Severino Limoncin, 86-letni Giuseppe Marini, 62-letni Tullio Valente, 77-letna Laura Prin-civalli, 82-letni Marcello Pangaro, 87-let-ni Francesco lancovich, 82-letni Mario Lanza, 92-letna Antonia Miklavec, 66-let-na Giuseppina Sandrigo, 78-letna Sofia Sedej vd. Marella, 75-letna Ginevra Fab-bro, 81-letna Maria Marchetti vd. Urisch, 66-letna Serena Miser, 90-letna Santa Chiarotto vd. Covassi, 87-letna Regina Bullo vd. Dolce.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje), Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V	palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOCKERJA in slikarke Odinee PAMICI TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
V	občinski galeriji razstavlja svoja dela slikarka Claudia RAZA-FLOREANCIG.
Galerija Babna hiša Ricmanje - KD Slavec vabi na otvoritev likovne razstave Pavleta Zamarja in Franca Železnika v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Down By Law, kom., ZDA 1986: r. Jim Jarmusch; i. Roberto Benigni, John Lurie.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
PENICE - 16.00, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Hotel Co-lonial, dram., It. 1987; r. C. Torrini; i. John Savage, Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La signo-ra e lo stallone, porn., □
EDEN - 15.30, 22.00 Mia moglie... e gli altri, pom., □ □
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik
obvešča, da danes, 27. t. m., redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040/774333.
razna obvestila
ROSSETTI
Danes, 27. t. m„ ob 20.30 bo skupina LA CONTEMPORANEA '83 predstavila I CINOUE SENSI. Režija Luigi Sguarzi-na. V abonmaju odrezek št. 4. Za abonente 50-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V gledališču Verdi bo nocoj ob 20. uri (red A/F) na sporedu premiera opere Z. Kodalyja HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Vamos. V četrtek druga predstava za red B/E.
Odbor SKD Tabor - Opčine sklicuje redni občni zbor članov danes, 27. t. m., ob 20. uri prvo sklicanje, drugo pol ure kasneje.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini št. 89 v petek, 6. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. imenovanje predsedstva občnega zbora; 2. poročila; 3. diskusija o poročilih; 4. rezrešnica; 5. volitve; 6. razno.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. 3. februarja se začne INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE v sodelovanju z Združenjem Italia-URSS. Informacije nudi SKD Tabor, tel. 213945, vsak dan od 16. do 20. ure ter Združenje Italia-URSS, Ul. Torre-bianca 13, tel. 60158, od 16. do 20. ure. Predhodni sestanek udeležencev bo v Prosvetnem domu 28. januarja ob 19. uri.
SKD Barkovlje obvešča, da bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška
20/11
vabi danes, 27. januarja ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
INTUITIVNI POGLED, ALTERNATIVNO VIDENJE PROSTORA IN DRUGAČNO VREDNOTENJE ŽIVLJENJA
Gost kluba bo Marko Pogačnik.
čestitke
Danes praznuje 25 let FRANKO DE-BERNARDI. Veliko sreče, zdravja in veselja mu želita Laura in Stelio.
Dragi FRANKO! Danes praznuješ 25 let. Da bi se izpolnile vse tvoje skrite želje, ti želi tvoja Mara.
Danes praznuje rojstni dan FRANKO DEBERNARDI. Vse najboljše mu želita mama in oče.
V nedeljo sta se poročila ROSANA in ANDREJ Novemu paru čestita
pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela
razne prireditve
UČITELJSKI NATEČAJ
Sindikat slovenske šole sporoča, da je z ministrsko okrožnico, objavljeno v Uradnem listu 15. januarja 1987 USTAVLJEN NATEČAJ za učiteljska mesta.
Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu 20. marca 1987.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
SKD Slavec vabi v nedeljo, 1. februarja, na 4. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE in otvoritev LIKOVNE RAZSTAVE Pavleta Zamarja in Franca Železnika.
KD I. Grbec - Skedenj, Ul. di Servola 124, priredi v petek, 30. januarja, ob 20. uri FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM in vabi na ogled filma POT SVILE.
Slovensko planinsko društvo Trst vabi na predavanje »1986: LETO USPEHOV« opis delovanja AO SPDT v lanski sezoni, ki bo v četrtek, 29. t. m„ ob 20. uri v Gregočičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20).
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER, ki bo v soboto, 31. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopata mešani pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca.
prispevki - prispevki
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basin-ger.
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram., VB. 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II portiere di notte, dram., It. , 105'; r. Liliana Cava-ni;. i. Charlotte Rampling.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, 137’; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Magee, □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II burbero, kom., It. 1986; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, adriano Celen-tano.
RADIO - 15:30, 21.30 Calde mogli in provincia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Namesto cvetja na grob Stanka darujejo Marija, Egon in Luciana Bukavec
25.000	lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
Ob 7. obletnici smrti Pavla Sedmaka darujeta nonota Fani in Ciril 20.000 lir za ŠD Mladina.
Ob prvi obletnici smrti Drage Daneu daruje družina Cvelbar 20.000 lir za popravilo openske cerkve, 20.000 lir za Mladiko in 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Mateja Venie-ra daruje Savica Malalan 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na vse preminule, iz hišnih št. 73-82 daruje družina Kalc (št. 73)
100.000	lir za KD Skala.
Ob 10. obletnici smrti mame daruje Anica Malalan z družino 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Stanka Prašlja darujeta Anica in Edi Bogateč 20.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Namesto cvetja na grob Vanke Bandelj daruje družina Biondo 10.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Pepija Škerla-vaja daruje družina Biondo 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Tineta Košute daruje družina Kralj (Gabrovec 36) 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Karla Ambrosi darujeta družini šemec in Šuligoj 30.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Ob 2. obletnici smrti Gizele Kralj-Vi-dau daruje hči z družino 30.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Mateja Veniera-darujeta Claudia in Silvio Birsa 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pokojne vaščane, preminule v letu 1986, darujeta Olivija in Mirko Legiša 25.000 lir za Dijaško matico in
25.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na dragega brata in strica Josipa Sulčiča, preminulega v Argentini, darujeta Viktorija in Nives Košuta 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	počastitev spomina g.e Anamarije Kalin por. Žaro darujejo sosedje iz Kraške ulice 60.000 lir za Sklad M. Cuk in
50.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Anica Kralj 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.

GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
4. abonmajski koncert
v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GORAN KONČAR
violina
MIRA FLIS
klavir
Spored: Bach, Ysaye, Cha-usson, Saint Saens.
Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti, tel. 65700 do četrtka, 29. t.m., do 18. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnrga doma.
šolske vesti
Natečaj za tajnike. Sindikat slovenske šole sporoča, da je v teku NATEČAJ ZA 5. STOPNJO - TAJNIKE UPRAVNEGA ŠOLSKEGA OSEBJA. Rok za predložitev prošnje zapade 2. februarja 1987. Obrazce in navodila dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8/1 - tel. 61193 v dopoldanskih urah ali v torek in četrtek med 16. in 17. uro.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je dežela naknadno odobrila organizacijo sledečih tečajev: 1. strojepis (150 ur), 2. vodenje skupin s prizadetimi otroki (100 ur), 3. word-processing (80 ur) in 4. vzdrževalec-popravljalec elektronsih aparatov (160 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na sedežu zavoda, Ul. Ginnastica'72, tel. 577941. Tečaji bodo stekli, če se bo prijavilo zadostno število tečajnikov.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec prireja 5-dnevni izlet po Jugoslaviji (Zagreb, Banjaluka, Jajce, Sarajevo, Sutjeska, Mostar, Bihač, Plitvice) od 29. aprila do 3. maja 1987. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze borcev Boljunec ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
KD V. Vodnik priredi 22. februarja smučarski izlet v Forni di Sopra. Vpisovanja sprejema Davorin Ota ob delavnikih od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma - tel. 228303.
mali oglasi
V	spomin na starše ob obletnici smrti daruje sin Mirko Legiša z družino 50.000 lir za VZPI-ANPI Nabrežina.
Ob obletnici smrti dragega očeta in nepozabne mame darujejo Silvana, Zvonko in Marčelo Malalan z družinama 30.000 lir za SKD Tabor, 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine in 30.000 lir za ŠD Polet.
Ob 11. obletnici smrti Karla Miliča darujeta Marija in Marčelo Riolino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 10. obletnici smrti predragje sestre Antonije Brce daruje Ivanka Grgič 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Martina Semena daruje Sveto Grgič z družino 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Anamarijo Kalin darujeta Marija in Bruno Kuret 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Bruno Kuret prispeva 50.000 lir za SKD Slavec.
Marija Žuljan daruje 10.000 lir za SKD Slavec.
LINE^
NUDIMO možnost dobrega zaslužka, zahtevamo resnost; dejavnost je možna tudi kot dopolnilno delo. Tel. ob urah obedov na št. 299012.
OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec (pri Mrtnjačevih) v Zabrežcu št. 4.
PRI BOLETOVIH pri Piščancih so odprli osmico.
PRODAM avto autobianchi primula v dobrem stanju. Tel. 822103.
PRODAM dirkalno kolo znamke pinarel-lo record C., rabljeno 3 mesece. Telefonirati na št. 0481/30890 od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah.
PRODAM 4 kompletne zimske gume z žeblji primerne za volkswagen 5.60-15 za 200.000 lir. Tel. 211893 ob večernih urah.
KUPIM harmoniko 80 basov. Telefonirati na št. 200763 v večernih urah.
OSMICO ima odprto do 1. februarja Robert Pipan v Mavhinjah.
DAJEM V NAJEM veliko stanovanje, opremljeno. Tel. 228390.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini. Tel. 228390.
I!
menjalnica			26. 1. 1987
Ameriški dolar		.. 1280.	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		709,—	Švicarski frank 			 842,—
Francoski frank		210,-	Avstrijski šiling			 100,—
Holandski florint 		627.50	Norveška krona 			 180.—
Belgijski frank		33,—	Švedska krona			 195.—
Funt šterling		..	1950,-	Portugalski eskudo ..		 8.5C
Irski šterling		1870,-	Španska peseta			 9.5C
Danska krona		184.50	Avstralski dolar 			 800,—
Grška drahma 		9.10	Debeli dinar			 2.1C
Kanadski dolar 		930,-	Drobni dinar			 2,—
n/SRTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DGIl\b TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
POPUSTI od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
slike j ki niso le spomin_____nnp nscher
Naša dobra teta Lina
~Qru$$ aus Irmi Sekto da Trie s te
/&.*
'
/a*	/S č / S	(J	/ y ' f/
(Nadaljevanje)
O ljubezni med teto Lino in avstrijskim vojakom pričajo pisma in razglednice, ki jih je naš oficir pisal mladi Lini v nemščini, saj v njeni družini glede tega res ni bilo problemov: govorili so vse tri tržaške jezike. Mati je bila še kar načitana, tako da ni bilo odpora, ko se je Lina vpisala v nemško gimnazijo, saj je bilo dekle nadarjeno in željno izobrazbe.
Ko je nanesla priložnost, sem teto Lino le vprašal, za kaj se pravzaprav ima. Odvrnila mi je, da se ima za Avstrijko. Priznam, da mi je bilo tedaj še težko razumeti kaj takega: ne čutiti se ne Nemca ne Italijana ne Slovenca, temveč Avstrijca - po toliko letih od konca prve vojske. Danes vem, da je tudi to mogoče, saj so lahko tudi drugačna merila, izkustva, prepričanja, ki nam določijo pripadnost. Saj, končno, ko je razpadla stara Avstrija, je bilo Lini štirideset let, ko je človek navadno že dokončno izoblikovan.
Sicer je bila teta Lina izredno razgledana ženska, ves svet je bila prepotovala, saj so jo nečaki in pranečaki, raztreseni na vse vetrove, radi vabili k sebi. Teta Lina je obvladala poleg treh tržaških jezikov še francoski in španski.
Na njena stara leta se je stanovanje, v katerem se je rodila, izpraznilo, sorodniki so odšli, in teta Lina je ostala v njem kot najemnica. Penzije ni ime-
la, le občinsko podporo, nekaj malega pa je dobila od podnajemnikov, poma-lem pa je tudi šivala. Živela je vselej skromno, a si je kdaj pa kdaj tudi kaj privoščila. Varčna je bila, a ne pretirano; bolj zaradi vzgoje. Iz mladih let se je tako nalezla navad, ki jih je nesla s sabo do groba. Na primer, niso imeli od zmeraj vode v stanovanju, treba je bilo ponjo na cesto. Tega mučnega opravila ni nikoli pozabila, zato ni odvrgla nikoli kar tako vode, v kateri je izpirala radič. "Do kraja" jo je izrabila še tako, da jo je odvrgla v straniščno školjko.
In tako se je prebijala skozi življenje, tu pa tam zaupala svoje reči poštenosti podnajemnikov in šla na svoja potovanja po Evropi. Kaj vse je doživela, videla in spoznala, nihče ne ve. Le del tega, kar je doživela in videla, je v meni, saj sem rad prisluhnil njenemu pripovedovanju, s katerim me je popeljala v njene čase in izkustva, v razočaranja in spoznanja. Vselej se je bom spominjal, vselej bo živela v meni ta plemenita ženska, polna dostojanstva, naša dobra teta Lina.
(Konec)
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Pozdravljeni ljubitelji glasbe. Prejšnji teden smo naleteli na zelo velik odziv intervjuja z Vladom Kreslinom, kar seveda prinaša spremembe na
lestvici in vremenu.		
ted. na 1.	pr. ted.	
28	3	1. Martin Krpan - Od višine se zavrti
5	1	2. Duran Duran - Notorius
9	2	3. Pretenders - Don’t Get Me Wrong
3	5	4. Boris - Kuda idu izgubljene djevojke
6	4	5. Berlin - Take My Breath Away
—	—	6. Gianna Nannini - Bello e impossibile
—	—	7. Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
—	—	8. S. Ballet - Through The Barricades
3	7	9. Billy Idol - To Be A Lover
6	8	10. Europe - Final Countdovvn
Kar veliko število sprememb in novosti v tem tednu, prav na vrhu pa je že star motiv. Kot kaže, se vam je Vlado Kreslin z intervjujem še bolj priljubil, tako da lahko pričakujemo njegovo prisotnost na lestvici še kakšno leto... Duran Duran so eno mesto izgubili, kar velja tudi za Pretenderse. Boris nadaljuje pohod proti vrhu, filmska glasba skupine Berlin iz filma Top Gun je še vroča, nove »kalorije« pa tokrat dodajajo izjemna osebnost italijanske rock glasbe Gianna Nannini z energijo nabitim motivom Bello e impossibile, Vlado Kreslin z »loureedovskim« S prsti mi greš skoz lase in trenutno najpopularnejša skupina na svetu, Spandau Ballet, ki poziva na preboj barikad. Zaključujeta Billy Idol in skupina Europe.
V nedeljo smo vam predstavili Dušana Šandriča, sicer basista skupine Prizma, ki se nam je predstavil kot kantavtor. Treba je reči, da je Dušan projekt zastavil zelo ambiciozno in resno, tako da mu lahko prerokujemo lep uspeh. Pišite, pošljite glasovnice,...
Z nagradami sodelujejo še:
L J Zoloinlttvo
r ^
(]£) jr.,-,
/O
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi


			
		




RAI 1
RAI 2

RAI 3
RTV Ljubljana
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Kviz: Econogioco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: II dottor Simon Locke
11.55	Vreme, dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dok.: II mondo di Ouark
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Slalom moški (Crans Montana)
16.00	Kviz: Econogioco (2. del)
17.00	Kratke vesti, nato risanka
17.55	Inf. oddaja: Slovar
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Oddaja o medicini: Check-up
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualnosti: Esplorando, (1. del), nato film Una gelata precoce (dram., ZDA 1985, r. John Erman,
i.	A. Ouinn, G. Rowlands) .
22.00	Dnevnik
22.20	Aktualnosti: Esplorando (2. del)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Inf. odd.: Artisti allo specchio
9.50	Smučanje: slalom moški 1. tek (prenos iz Crans Montane)
11.00	Film: II barone Carlo Mazza (kom., r. Guido Brignone)
12.20	Smučanje: salom moški 2. tek
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Tako kot mi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Infor.odd. o Pienzi in Urbinu
17.25	Aktualna odd.: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Agente 007 dalla Russia cofi amore (akcij., ZDA 1963, r. T. Voung, i. S. Connery)
22.25	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.50	Medicinska rubrika: Trentatre
23.55	Dnevnik
23.45	Film: II bacio della morte (dram., ZDA 1947, r. Henry Hathaway, i. Victor Mature, Coleen Gray)
12.30	Rubrika: Trap Story
13.00	Nadaljevanka: I giochi del dia-volo - La Venere dllle
14.00	Tečaj angleščine
14.30	Inf. oddaja: Tečaj Basic
15.00	Glasbena oddaja: Italijansko združenje za komorno glasbo Carme predstavlja skladbe Bacha in Lewisa
16.00	Informativna oddaja: Zgodovina in bodočnost plastike
16.30	Inf. oddaja: Vertikalna dimenzija
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Con licen-za d' autore, Mario Scaccia pripoveduje - Tom Sawyer
20.30	Aktualnosti: Ouaderni in citta -Ragazzi a rischio
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Special su Clip - Graffiti di videomusica
23.25	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Počitniška oddaja, 9.50 risana nanizanka Športnik Billy,
10.15	Kam, kje, kako med počitnicami, 10.25 Star papir, 11.10 Risanka
11.20	Risani film: Pikica in zajček
17.20	Šola smučanja: Pluženje in pluž-ni zavoj
17.30	Poročila
17.35	Koncert za UNICEF '86
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Drama: Veliki briljantni valček (Drago Jančar, rež. Zvone Šedlbauer, ansambel Drame SNG, 2. del)
21.35	Informativna oddaja: Integrali (Osrednja tema: s kakšnimi možnostmi stopa slovenska kultura v letošnje leto; nato reportažni zapis ob 80-letnici Antona Ingoliča in zapis o retrospektivni razstavi Ivana Vavpotiča)
22.15	Dnevnik
(1P) TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — O lokaciji sinhrotrona GORICA — Ob zaključku Film video monitor: razgovor z M. Ljubičem MILJE — Ob odstopu župana VViller-ja Bordona
ŠPETER — Nova pobuda Beneške galerije
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: Agente segreto 777 - Ope-razione mistero (akcij., r. Henry Bay, i. Mark Damon)
22.10	TVD Vsedanes
22.30	It. koš. prvenstvo A-2 lige
\M CANALE5
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II cigno (kom., ZDA 1956, i. Grace Kelly, Alec Guinnes)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: II pro-fumo del potere
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
1 ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini, troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande
sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Naniz.: Charlie's An-gels
20.30	Film: Una donna allo specchio (kom., It. 1984, r. Paolo Ouareg-na, i. Stefania Sandrel-li, Marzio Honorato)
22.00	Film: La signora del blues (dram., ZDA 1972, i. Diana Ross)
0.15 Nanizanka: Vegas
ITALIA1
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: S. O. S. Limousi-ne (kom., ZDA 1983, i. John Ritter, Susan Day)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Hallovveen - la notte delle streghe (groz., ZDA 1978, r. John Carpenter, i. Do-nald Pleasence, Jamie Lee Curtis)
23.15	Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.00 A-Team
gflJlJf TELEPADOVA
11.55	Rubrika: Tuttocinema
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le
avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Che coppia quei due
20.30	Film: Che cavolo mi combini papa (kom., Fr. 1984, r. T. P. Rappe-nau, i. Yves Montand, Isabelle Adjani, Lau-ren Hutton)
22.20	Nanizanka: Il bastardo
23.25	Filmska rubrika
24.00	Nočni film
^ TELEFRIULI__________
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: I pro-
messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glasbna oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 Odmevi na dogajanja preteklih dni (pon.); 17.10 Mi in glasba: Koncerta KD V. Vodnik iz Doline - harmonikar Cor-rado Rojac (1. del); 18.00 Radijska igra: Čakajoč na Godota (Samuel Beckett, rež. Boris Kobal, 2. del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Asambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra: V vrtincu laži; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Leo Kotke; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za mlade; 17.30 Fantje po polj gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi_Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta armo-nia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bub-bling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva Radia Koper; 18.33 Koncert; 20.00-
6.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo (tel. št. 212658); 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Kritike postopanju Goriške občine glede upepeljevalnika in šolskega centra
V pokrajinskem svetu jih je iznesel svetovalec Cej
Goriški pokrajinski svet se je sinoči sestal na prvi od dveh zaporednih sej (druga bo na vrsti jutri), na kateri mora obravnavati zajeten dnevni red. Med obravnavanimi vprašanji dve po-bliže zanimata našo skupnost. Gre za problem bodočnosti upepeljevalnika pri Sovodnjah in načrt za gradnjo slovenskega šolskega središča v Gorici.
Oba problema je obravnaval svetovalec Cej. Glede prvega se je navezal na poročilo predsednika Cumpete o srečanju krajevnih upraviteljev z deželnim odbornikom Bombenom. Predsednik je povedal, da bi Dežela želela en sam upepeljevalnik v goriški pokrajini, da pa obstajajo dvomi in nasprotovanja upraviteljev občin tako glede tega predloga, kot tudi glede lokacije morebitnega velikega objekta in da se zato Pokrajina nagiba k rešitvi, po kateri, naj bi v pokrajinskem teritoriju delovali dve napravi za uničevanje odpadkov.
Cej je ugodno ocenil to stališče in označil kot nerazumljivo postopanje Goriške občine. Le-ta je najprej sprejela obvezo do Sovodenjske občine, da se - v zameno za razširitev industrijske cone - odpove vsakemu večanju kapacitete upepeljevalnika. Potem pa se je, kljub nasprotni obvezi, opredelila za njegovo povečanje. Cej je obso-
dil tako postopanje. Spomnil je, da se je več občin izreklo za ohranitev upepeljevalnika pri Moraru, zato se zdi stališče pokrajinske uprave o dveh takih napravah pravilno. Izpodbil je tudi stališče, da predstavlja en sam upepeljevalnik najbolj ekonomsko in torej za upravitelje pravilno rešitev. Prvič, ker to ne upošteva škode, tudi ekonomske, ki bi jo utrpela sovodenjska skupnost. Drugič, se je vprašal, kakšna ekonomija bi bila ta, da zavržemo vse objekte, ki so jih doslej zgradili po raznih občinah in namenimo izdatna sredstva za uresničitev enega samega velikega objekta.
Temu posegu, in posredno, nasprotovanju sovodenjske občinske uprave večanju goriškega upepeljevalnika, se je zoperstavil demokristjan Bergamin. Dejal je, da ni v zvezi s tem vprašanjem še nič določenega ali dokončnega, da je treba rešitev še poiskati, da pa načelna nasprotovanja ne vodijo k zadovoljivim rezultatom. Pristavil je še, da ne smejo interesi majhne skupnosti pogojevati interesov cele pokrajine.
Glede gradnje slovenskega šolskega centra je Cej postavil odboru vprašanje, če in kako namerava Pokrajina izvajati funkcijo koordiniranja interesov pri tem vprašanju, za katero ni zainte-
resirana samo goriška občina. Za višje srednje šole je pristojna Pokrajina, za nižjo pa sta enako kot Gorica zainteresirani občini Sovodnje in Števerjan. Opaža pa se, da si Goriška občina s paternalističnim odnosom do Slovencev prilašča vse odločanje in da ni niti sklicala Konzulte za slovenska vprašanja, ki je najbolj poklican organ, da izreče svoje mnenje o tem za slovensko narodnostno skupnost tako pomembnem, vprašanju. S tem v zvezi je tudi vprašal pokrajinski odbor, zakaj se ni uresničil sklep o ustanovitvi konzorcija med Občino Gorica in Pokrajino, ki bi lahko bolje koordiniral potek gradnje slovenskega šolskega središča.
Med sporočili predsednika Cumpete je bil tudi govor o problemu upravne decentralizacije z ovrednotenjem pokrajinske inštitucije in o obnovi zakona o prosti coni. Glede slednje KPI pismeno poziva upravo, naj se zavzame za pospešitev postopka, ki naj bi v tekočem letu omogočil obnovo. O prosti coni bo že danes razpravljala pokrajinska komisija za gospodarska vprašanja, medtem ko bo jutri svet odobraval resolucijo o decentralizaciji, za katerega naj bi se domenili danes na skupnem sestanku predstavniki štirih pokrajin v deželi.
Na glavnem goriškem pokopališču
Počastitev Erjavčeve stoletnice na pobudo ZSKD skupno s šolarji
Veliko ljudi se je v nedeljo zjutraj odzvalo vabilu Zveze slovenskih kulturnih društev ter tako počastilo spomin pisatelja Frana Erjavca ob stoletnici smrti. Svečanost je bila na glavnem goriškem pokopališču, kjer so zbrani posmrtni ostanki pisatelja v grobu, ki je poleg tistega našega narodnega buditelja Karla Lavriča. Ker precej ljudi ne ve, kje se grobova nahajata, povemo, da sta čisto na koncu pokopališča, na desni strani.
Po položitvi vencev s strani ZSKD in štandreške osnovne šole, ki je poimenovana po Franu Erjavcu, je pel podgorski zbor Andrej Paglavec pod vodstvom Marjana Cigliča, ki je po-
Fašistična gesla tokrat na slovenski župni cerkvi
Tokrat so se fašistični mazači spravili na slovensko cerkev v Ulici sv.Iva-na v Gorici. Tudi na tej stavbi so pustili sledove svoje »superkulture« z raznimi protislovenskim gesli, na kar smo sicer že navajeni, saj nam mažejo šole, stavbe, kjer so naša društva, pa tudi zasebne hiše. Tokrat so se spravili na slovensko župnijo v mestu. Do takega mazanja prihaja le nekaj dni pred 50-obletnico mučeniške smrti Lojzeta Bratuža. Sicer pa so fašistični mazači izkazali svoj gnev proti slovenskim cerkvenim ustanovam že v preteklosti, še zlasti konec dvajsetih let našega stoletja, ko so pomazali pročelje nadškofijskega dvorca z gesli proti takratnemu nadškofu Sedeju.
V zadnjem časovnem obdobju so se nacionalistični in fašistični mazači spravili nad spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju na Palkišču, na dvojezične smerokaze v doberdobski občini, na goriški Kulturni dom, na nekatere zasebne stavbe in tudi nad drugo lastnino slovenskih državljanov.
Ko smo obsojali take fašistične akcije so nam mnogi pravili, da pretiravamo. Najbrž bodo ti tokrat, ko je bila prizadeta cerkvena stavba, drugačnega mnenja. Pričakujemo ne le obsodbo takih dejanj s strani političnih ter cerkvenih oblasti, marveč tudi zaostreno nadzorstvo policijskih organov. Neglede na stavbo ali ustanovo, ki jo taki mazači prizadenejo, to škoduje sožitju, to škoduje predvsem naši narodnostni skupnost.
Na križišču med državnima cestama
Osem ranjenih pri Krminu
Osem mladih se je ranilo, nekateri dokaj hudo, v silovitem trčenju, do katerega je prišlo v nedeljo okrog 21. ure blizu Krmina, na križišču med državnima cestama iz Trsta oz. Gorice proti Vidmu. Polovica ranjenih se je peljala v golfu s tržaško registracijo. Po izsledkih prometne policije iz Tržiča naj bi nesrečo zakrivil prav voznik golfa, ki je privozil po državni cesti 56 iz goriške smeri in nameraval zaviti na levo, proti Trstu. Pri tem naj bi ne dal prednosti avtomobilu, ki je prihajal iz Mariana. Bil je to A 112, v katerem so se peljali štirje mladi vojaki, doma iz Lombardije, ki so na služenju vojaškega roka v Krminu.
' Štirje mladi Tržačani so: voznik, 25-letni Gualtiero Poletti iz Milj, 23-letna Daniela Tassini, 22-letna Susanna Cova in 22-letni Andrea Scrignari.
V drugem avtomobilu so se peljali 20-letni Diego Dal Bon iz Milana, ki je sedel za volanom, 21-letna Salvatore Alfieri in Corrado Colombo, prav tako iz Milana, ter 22-letni Alberto Benic-chio iz Bergama.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli številni rešilni avtomobili in gasilci, ki so pomagali izvleči mladeniče iz razbitin avtomobilov. Ranjence so prepeljali v krminsko, nekatere pa tudi v goriško splošno bolnišnico. Vse so sprejeli s prognozami okrevanja med 15 in 90 dni. Največ časa se bo moral zdraviti Dal Bon, ki si je zlomil steg-
nenico in koleno. Zlome, udarce in rane predvsem po udih so utrpeli tudi ostali, na srečo pa nihče med njimi ni dobil smrtno nevarnih poškodb.
Dekle v smrt po sporu z zaročencem
Morda je bil prepir z zaročencem vzvod, ki je v soboto privedel mlado dekle iz Tržiča dp tragične odločitve, da si vzame življenje. 26-letna Paola Farne iz Ul. Aris 39 se je po razburljivem snidenju odpeljala z avtom naravnost do odmaknjenega kraja blizu izliva Soče. Tam je na izpušno cev avtomobila nataknila platično cevko in nato v vozilu počakala objem smrti.
Truplo je šele več ur kasneje naključno odkril nek šofer in obvestil orožnike. Uvedli so preiskavo, da bi ugotovili točne okoliščine smrti dekleta, ki je občasno delala kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu. Živela je z mamo in bratom, oče pa ji je umrl pred nekaj meseci.
izleti
KD Briški grič v Števerjanu prireja v nedeljo, 1. februarja, izlet na sneg (Krvavec). Vpisovanje v gostilni Dvor (tel. 884035).
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA GORICA - vhod z Ul. Garibaldi 6 - UL. CASCINO 5
OD DANES, 27. JANUARJA, DALJE 4 TEDNE
POPOLNA LIKVIDACIJA s popusti od 30% do 80%
OBV. OBČINI
PLETENINE, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, Clark in vse ostale znamke), SRAJCE, NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS,
OSEBNO PERILO, BLAGO ZA STANOVANJE in še na tisoče artiklov po neverjetnih cenah.
tem svečanost tudi zaključil. Zatem so štandreški osnovnošolci recitirali pesem Ljubke Šorli posvečeno Erjavcu. O pomenu pisatelja v tukajšnjem družbenem življenju pred sto leti ter o vlogi njegovih spisov tudi za današnje šolarje, pa je govoril novinar Marko Waltritsch. Poudaril je tudi, da sta bila Erjavčev in Lavričev grob ohranjena po zaslugi slovenskih rodoljubov, nazadnje, pred kakimi petnajstimi leti, po zaslugi takratnega občinskega odbornika odv. Avgusta Sfiligoja. Fran Erjavec ni bil le pisatelj, marveč tudi aktivno angažiran v goriškem slovenskem življenju in bil, kot so poudarili njegovi sodobniki takoj po smrti, najbolj aktiven za ustanovitev takratnih prvih slovenskih šol v Gorici.
kino
Gorica
VERDI Zaprto. Jutri 18.00—22.00 »Sub-way«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 »II ragazzo del pony express«.
VITTORIA 17.30—22.00 »lo, una donna e le mie bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert sopranistke Edde Moser.
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Amori intimi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Komandos«. DESKLE 19.30 »Rdeča Sonja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Giuseppe Bregant iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Giovanni Marussi iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj nenadoma zapustil naš dragi
Jožef Petejan
Pogreb bo jutri ob 14. uri iz goriške splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnje (ob 14.30) in na sovodenjsko pokopališče.
Žalujoči žena, sin, sestri in drugi sorodniki
Sovodnje, 27. januarja 1987
Ravnatelj, profesorji in dijaki slovenske sekcije tehničnega zavoda za industrijo G. Galilei izrekajo globoko sožalje prof. Igorju Petejanu ob izgubi dragega očeta.
Kolektiv Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria se pridružuje žalovanju Igorja Petejana in svojcev zaradi nenadne izgube očeta Jožefa.
Ob boleči izgubi očeta Jožefa izreka sožalje Igorju Petejanu Zveza slovenskih kulturnih društev.
Športno Društvo Sovodnje izreka sožalje odborniku Igorju Petejanu ob smrti očeta Jožefa.
Smučanje: v nedeljo se je začelo SP v Crans Montani
Za sedaj le za kombinacije
Smučanje: na smuku za SP
Rutinska zmaga Zurbriggna
Avstrijcem se je za las izmuznila zmaga
CRANS MONTANA — V nedeljo so v tem švicarskem zimskošportnem središču otvo-rili svetovno prvenstvo v smučanju. Prijetni slovesnosti je prisostvovalo kakih 10 tisoč gledalcev, uradno pa jo je odprl švicarski predsednik Pierre Aubert. Predsednik je pozdravil 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 držav.
Vse do 8. februarja se bodo najboljši alpski smučarji in smučarke na svetu potegovale za 30 kolajn v petih moških in ženskih disciplinah. Med gosti na otvoritveni slovesnosti je bil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Španec Juan Antonio Samaranch, kakor pa je navada ob takih priložnostih, je svetovno smučarsko organizacijo zastopal njen predsednik, Švicar Marc Holder.
Praznično otvoritev svetovnega prvenstva v alpskem smučanju so popestrile folklorne skupine kantona VVallis in godbeniki, sprevod nekdanjih dobitnikov kolajn v alpskem smučanju na svetovnih in olimpijskih igrah, predstavili pa so se tudi nekdanji asi švicarskega smučanja, katerih uspehi so neločljivo združeni s prodornimi dosežki sedanjega rodu.
Po vsej verjetnosti bo to prvenstvo potrdilo dobro formo tistih, ki so se že izkazali na raznih tekmovanjih za svetovni pokal. Junak tega prvenstva pa bo prav gotovo domačin Zurbriggen. Že pred dvema letoma je na SP v Bor-miu osvojil tri kolajne, sedaj pa odkrito računa na najmanj druge tri.
Včeraj so bile na sporedu poskusne vožnje za žensko kombinacijo. Na sporedu je bil smuk, ki ga je presenetljivo osvojila Zahodna Nemka Regine Moe-senlechner pred Švicarkama Eriko Hess in Zoe Hass. Italijanke so odpovedale na vsej črti, saj je Michaela Marzola zaostala za zmagovalko za celih pet sekund.
Danes bo na sporedu moški slalom za kombinacijo. Italijanske barve bodo zastopali Pramotton, Erlacher, Sbarde-lotto in Ghidoni, ki pa ne računajo na
najvišja mesta. Gre jim predvsem za pripravo za posamezne tekme.
Do sobote bodo na sporedu samo razne poskusne vožnje v kombinaciji, v soboto pa se bo začelo zares. Takrat bo na sporedu moški smuk, naslednjega dne pa bo že ženski smuk. Do konca prvenstva, ki bo v nedeljo, 8. februarja, se bodo nato, razen enega samega dne počitka, vrstile »finalne« tekme, ki bodo odločale za kolajne.
KITZBUEHEL Mitična smukaška proga Streif v Kitzbuehelu ima očitno še svoj neprekosljivi čar. Samo tako si lahko razlagamo neutolažljivi jok drugouvrščenega Erwina Resha, potem ko je zvedel, da ga je nepremagljivi Zurbriggen prehitel in mu pred nosom pobral prvo mesto.
Domačini, Avstrijci so si zmage na tej tekmi še kako želeli. Posebno so se
nanjo pripravili, svoji močni ekipi, ki pa nima liderja, pa zaupali to nalogo. Ni jim uspelo samo zato, ker so na svoji poti srečali res nepremagljivega nasprotnika, ki je za nameček v izredni formi.
Super Pirmin je za celih 73 stotink sekunde prehitel drugouvrščenega Rescha, kar je res dosti, če pomislimo, da je bilo med drugim in petouvršče-nim le 11 stotink sekunde razlike. Sicer pa je treba dodati, da je Resch res nesrečen, saj je na Streifu dosegel kar tri druga mesta, nikdar pa ni stopil na stopničko zmagovalca.
Pomislimo pa še, da sta bili v nedeljo izjemoma na sporedu dve tekmovanji v istem kraju: smuk in slalom. Zurbriggen je, potem ko je osvojil smuk, še tekmoval na Križajevem slalomu in seveda osvojil kombinacijo pred VVenzlom, ki je edini, ki se je uvrstil v to posebno lestvico, poleg zmagovalca seveda.
Vrstni red: 1. Zurbriggen (Švi.) l'58"06i 2. Resch (Av.) r58"79; 3. Muel-ler (Švi.) 1'58"83; 4. VVirnsberger (Av.) 1'58"84; 5. Heinzer (Švi.) l'58"84i 6. VVasmaier (ZRN) r58"96; 7. Stock (Av.) T59T2.
Lestvica smuka za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 110; 2. VVasmaier (ZRN) 83; 3. Heinzer (Švi.) 82.
Lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 261; 2. VVasmeier (ZRN) 166; 3. Gaspoz (Švi.) 145; 4. Stenmark (Šve.) 120; 5. Pramotton (It.) 118; 6. Križaj (Jug.) 85; 7. Strolz {Av.) 81; 8. Mueller (Švi.) in Heinzer (Svi.) 70; Alpiger (Švi.) 67.
Na slalomski preizkušnji v Kitzbuehelu
Križaj v formi v pravem trenutku
KITZBUEHEL Bojan Križaj je naposled zmagal tudi v Kitzbuehelu! Uspeh je dosegel po hudem boju z mladimi in zagrizenimi tekmovalci, kot sta mladi Avstrijec Berthold, katerega odlikuje predvsem agresivnost, in za-hodnonemški tekmovalec Bittner. Zanimivo je, da se je Berthold izkazal le v Kranjski gori, medtem ko Bittner pri samem vrhu slalomske svetovne lestvice. Tudi četrto mesto Avstrijca Ni-erlicha je presenečenje, posebno če pomislimo, da je v drugem teku dosegel celo najboljši čas. Tudi peto mesto Gstreina je bilo presenečenje, popolnoma pa je razočaral Stenmark, ki je bil po prvem spustu drugi.
Poglavje zase je bil seveda Križaj. Po prvem spustu je bil le 18 stotink
sekunde pred Stenmarkom, medtem ko so bili vsi ostali dosti bolj oddaljeni. To mu je narekovalo veliko previdnost v drugem teku, ki se mu je obrestovala (lahko pa bi se mu tudi ne, saj je prehitel drugouvrščenega na skupnem seštevku slaloma le za osem stotink sekunde).
Kakorkoli že, vse se je srečno izteklo, lahko pa bi se tudi drugače. Zmagala je Križajeva razsodnost pred mladostno zanesenostjo, sicer pa se je izkazalo, da so »mladi levi« veliko trši tekmeci kot izkušeni Stenmark. Mnogo je bilo odstopov, predvsem v vrstah Italijanov.
Križaj je po tekmi takole izjavil: »Čakal sem samo na Stenmarka, ko pa
sem videl, da se ni prebil v ospredje, sem vedel, kaj mi je storiti. Zavedal sem se svoje prednosti s prve proge, zato sem na drugi progi tekmoval temu primerno«.
Ta slalom je zahteval tudi nekaj »žrtev« med favoriti in solidnimi smučarji. Tako sta v drugem teku izpadla Petrovič, ki je bil po prvem šele petnajsti ter Benedik. Italijani pa so izpadli skoraj vsi. Le Edalini se je uvrstil na slabo petnajsto mesto.
Vrstni red: 1. Križaj (Jug.) 1'41'84; 2. Berthold (Av.) 1'41"92; 3. Bittner (ZRN) 1'41"96; 4. Nierlich (Av.) 5. Gstrein (Av.) 1'42"34; 6. Stenmark (Šved.) 1'42"39; 7. Strolz (Av.) 1'42"52; 8. Gaspoz (Švi.) 1'42"64; 9. Koelbichler (Av.) 1'43"00; 10. Wenzel (Lih.) 1'43"21.
Smučarski skoki: tekma za SP v Sapporu
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Zmagoslavje Jugoslovanov
SAPPORO — Velika olimpijska skakalnica je očitno dobrohotna z Jugoslovani. Primož Ulaga je v nedeljo prepričljivo zmagal v sicer skromnejši konkurenci, da pa ne bo dvomov o njegovem uspehu, je uspeh podkrepil z novim rekordom skakalnice 121 m. Tekmovanja v okviru SP se je udeležila močna jugoslovanska ekipa, v kateri se je še posebno odlikoval Miran Tepeš, ki je bil ob koncu drugi, medtem ko sta se brata Debelak uvrstila na 7. oz. 9. mesto.
Dobrohotnost skakalnice v Sapporu je prvič prišla na dan leta 1972, ko je na njej Danilo Pudgar osvojil na OI 9. mesto, tedaj najvišjo jugoslovansko uvrstitev na OI.
Tekmovanje je potekalo v izboljšanih vremenskih pogojih in med prvo serijo je skakalcem pihal v prsi rahel vzgodnik. Ulaga je nedvomno odlično ujel odskok in lažjo negotovost pokazal le pri doskoku, ki zaradi varnosti tehnično ni bil posebno dovršen.
Rekordno dolg skok Ulage je botroval skrajšanju zaleta v drugi seriji, ka-
tero pa je ponovno osvojil slovenski skakalec z dolžino 113,5 m. Tepeš je na veliki skakalnici skočil 113,5 in 109 m, Janez Debelak 108 in 110 m, Matjaž Debelak pa 104,5 in 108,5 m.
Uspeh slovenskih skakalcev je zagrenil dan Japoncem, ki so se posebno potrudili in se skušali preko domače prireditve vrniti v svetovno elito.
Na lestvici za SP vodi še naprej Vettori (Av.) pred Opaasom (Norv.). Z uspehi z japonske turneje je Ulaga na tretjem mestu, medtem ko je Tepeš četrti. Ekipna lestvica je še vedno stvar norveške vrste, Jugoslavija pa se je močno približala Avstriji (315:296) in drugemu mestu na razvrstitvi. Bolj od japonskih tekmovalnih uspehov je za slovenske skakalce važno, da vedno pogosteje posegajo po boljših mestih. Uspehi nedvomno prispevajo k večanju zavesti v lastne zmogljivosti pred svetovnim prvenstvom. Italijanski skakalci so imeli v nedeljo svoje državno prvenstvo na novi skakalnici pri Vi-cenzi. Zmagal je Sambugaro z najboljšim skokom 99,5 m.
Zasluženi žvižgi za obe ekipi
Arezzo - Triestina	0:0
AREZZO: Orsi, Minoia, Butti, Man-goni, Pozza, Gozzoli, Ugolotti, Ermini (v 54. min. Zennaro), Pagliari, Di Mau-ro, Ruotolo.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Biagini, Cerone, Menichini (v 46. min. Schiraldi), Scaglia, Strappa, Cinello, Causio, lachini.
Tržačani so v Arezzu dosegli cilj, na katerega so natihem računali: neodločen izid. Kaže pa, da ni trenerja Ferra-rija posebno skrbelo, kako je do tega izida prišlo, sicer bi ga nekoliko pekla vest. Kakorkoli že, tekma je bila vseskozi dolgočasna, nogometaši pa so se poigravali z žogo pretežno na sredini igrišča.
Že dejstvo samo, da so domačini izvedli le en nevaren strel proti Gandi-nijevim vratom (v 65. min. iz prostega strela), Tržačani pa nobenega, dokazuje, da je bila tekma vse prej kot napeta in enkratna. Tržačani so odpotovali
v Arezzo zelo okrnjeni, saj so manjkali De Falco, Dal Pra in Di Giovanni, pri domačinih pa se je poznala odsotnost nevarnega De Stefanisa. Vsekakor je remi zasluženo...plačilo za to (nič!), kar sta obe ekipi pokazali na igrišču.
Kaj sedaj? Zaključil se je prvi del prvenstva, ki se bo z naslednjim kolom prevesilo v povratni del. Triestino bo že takoj čakal nevaren nasprotnik, ki trenutno z naskokom dveh točk za-
vzema prvo mesto na lestvici - Cremo-nese. Upajmo, da bodo De Falco in tovariši na tej domači tekmi proti najboljšemu spet dobili tisto koncentracijo in odločnost, ki je splahnela na zadnji domači tekmi proti Parmi, ki je bila vse prej kot nepremagljiva. Ne smemo namreč pozabiti, da se Triestina nahaja na srednjespodnjem delu lestvice in ima le dve točki prednosti
pred...prepadom C - 1 lige.
Izidi: Arezzo - Triestina 0:0; Bologna - Modena 4:1; Campobasso - Messina
0:0; Catania - Cesena 0:0; Genoa - Ta-ranto 0:0; Vicenza - Lazio 0:0; Lecce -Cagliari 3:0; Parma - Pescara 1:2; Piša -Cremonese 1:1; Sambenedettese - Bari 0:2.
Lestvica: Cremonese 25; Messina 23; Pescara, Genoa in Lecce 22; Modena 20; Cesena in Piša 19; Parma in Arezzo 18; Triestina, Bologna, Bari in Catania 17; Vicenza 16; Lazio in Sambenedettese 15; Taranto in Campobasso 12, Cagliari 10.
Prihodnje kolo (8. februarja 1987):
Bari - Messina; Cagliari - Arezzo; Campobasso - Lecce; Catania - Bologna; Cesena - Pescara; Lazio - Parma; Modena - Piša; Taranto - Vicenza; Triestina - Cremonese; Genoa - Sambenedettese.
Prvenstvo bo torej za dva tedna prekinjeno, v nedeljo, 1. februarja, ob
15.00	pa bodo odigrali tekme Bologna
-	Pescara, Vicenza - Messina in Parma
-	Cremonese, ki so jih odložili zaradi slabega vremena.
Smučarski tek: »Marcialonga«
Prvič delitev, prvega mesta
CAVALEŠE — 70 km smučarskega teka ni bilo dovolj, da bi med Italijanom De Zoltom in Švedom Blomguis-tom izšla vsaj minimalna časovna razlika. Klasična "Marcialonga" je tako imela dva zmagovalca, ki sta cilj dosegla v 3.5'05". V samo dveh sekundah je za zmagovalcema prišlo skozi cilj še drugih pet tekačev, kar priča o res izjemni izenačenosti vendar verjetno tudi o manjši borbenosti na celotni progi.
Delitev prvega mesta sta De Zolt in Blomguist sprejela brez posebnih izrazov nejevolje, Italijan pa je pripomnil, da je imel vtis, da je prvi prešel ciljno črto.
Letošnjega teka se je udeležilo več kot šest tisoč tekačev in tekačic. Prva med slednjimi je bila smučarka in kolesarka Maria Canins, ki se je z letošnjo zmago že devetič vpisala v zlato knjigo.
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije
Edberg zmagal drugič zapored
MELBOURNE - Šved Stefan Edberg je že drugo leto zapored osvojil prestižno teniško mednarodno prvenstvo Avstralije. V finalu tega turnirja, veljavnega za Veliki slam, je po petih nizih in več kot tremi urami in pol igre s 6:3, 6:4, 3:6, 5:7, 6:3 premagal domačina Pata Casheja. S tem uspehom se mu je oddolžil za pekoč poraz v decemberskem finalu Davisovega pokala, na katerem je Avstralija nekoliko nepričakovano odpravila Švede. Znano je, da travnate površine, kakršne so v Avstraliji in tudi na igriščih v Kooyangu, kjer se je odvijalo prvenstvo Avstralije, postavljajo na noge tradicionalne vrednostne lestvice, a Edberg je v tem pogledu izjema, zato je še toliko bolj vneto pričakoval priložnost za »maščevanje«, ki je tokrat ni zamudil, čeprav mu ni bilo lahko. Cash je namreč po vodstvu Šveda 2:0
Stefan Edberg
odločno reagiral in prisilil evropskega igralca, da je odigral petdir dua setov.
Edberg je svoje slavje dopolnil še z zmago v igri dvojic, v kateri je skupaj z rojakom Jarrydom s 6:4, 6:4, 7:6 premagal Avstralca Doohana in VVarderja.
Nogomet: v meddeželni ligi za Gorizio
Janez Voljč spet uspešen
Gorizia - Conegliano 1:0 (0:0)
STRELEC: Voljč v 90. min.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Fier-ro, Lizzi (Tallandini), Macuglia, De Marco, Lazzara, Sesso, Voljč, Marche-san (Balo), Grop.
Janez Voljč je bil spet uspešen za goriško moštvo. Tokrat pa je bil njegov zadetek še toliko pomembnejši, saj je odločil o zmagovalcu, poleg tega pa ga je dosegel kar v zadnji minuti srečanja.
Lestvica: S. Marino 26, Riccione 24, Gorizia in S. Dona 23, S. Lazzaro in Santarcangelo 21, Miranese 20 itd.
Prihodnje kolo: Russi - Gorizia.
Fiorentina - Rijeka	1:1
Nekateri italijanski nogometni prvoligaši so izkoristili nedeljski premor, da so odigrali prijateljska srečanja.
V	Firencah je Fiorentina igrala proti Rijeki. Srečanje se je končalo z 1:1 (0:1). Prvi so povedli Rečani z Radma-novičem v 13. min., domačini pa so izenačili z Monellijem štiri minute pred koncem tekme.
V	Empoliju je domače moštvo premagalo Ziirich kar s 4:1 (3:0). Glavni junak tega srečanja je bil Della Monica, ki je dosegel kar tri zadetke (enega iz enajstmetrovke). Avellino je doma premagal zahodnonemškega prvoligaša Hamburgerja s 4:1 (3:1).
Srečanje v Bergamu med Atalanto in švicarskim Grasshoppersom pa se je končalo neodločeno z 2:2 (1:0). Za domače moštvo je bil dvakrat uspešen Incocciati.
Danes pa bo v Rimu prijateljsko srečanje med Romo in reprezentanco SZ. Tekmo, ki se bo pričela ob 14.30, bo neposredno prenašala tudi italijanska TV po drugem sporedu.
Nogomet: v nedeljo v prijateljski tekmi
Koprčani ugodno presenetili
1.	—	1.	De lux	1
2.	Ereskigal	2
2.	—	1.	Cirstal Cia	1
2.	Eguinozio	2
3.	—	1.	Dattero	X
2.	Cita di Pavone	2
4.	—	1.	Discodel	2
2.	Cardin d'Assia	1
5.	—	1.	Operti	X
2.	Sinsa	1
6.	—	1.	Damascus Road	X
2.	Esilam	X
KVOTE
12 (126 dobitnikov)	4.427.000	lir
11 (2.108 dobitnikov)	260.000	lir
10 (16.030 dobitnikov)	34.000	lir
Arezzo - Triestina	X
Bologna - Modena	1
Campobasso - Messina	X
Catania - Cesena	X
Genoa - Taranto	X
Vicenza - Lazio	X
Lecce - Cagliari	1
Parma - Pescara	2
Piša - Cremonese	X
Sambenedettese - Bari	2
Rimini - Padova	X
Siena - Cosenza	X
Sorso - Novara	X
KVOTE
13 (104 dobitniki)	74.277.000 lir
12 (4.485 dobitnikov) 1.722.000 lir
Koper - Dinamo (Zagreb) 1:1
(0:0)
Letošnja uvodna nogometna tekma v Kopru med domačim moštvom ter zagrebškim Dinamom, članom jugoslovanske velike četverke, je ob ob lepem sončnem vremenu privabila v nedeljo na koprski stadion več kot 5 tisoč ljubiteljev nogometa, ki so prišli na svoj račun. Videli so dopadljivo igro, v kateri so Koprčani presenetili Blaževičevo četo z agresivno in moderno igro.
V drugem delu so za Koper igrali tudi nekateri novinci v moštvu. Zagrebčanom je pripravil šok povratnik iz JLA Zulič, ki je v 78. min. neubranlji-
vo premagal reprezentančnega vratarja Ladiča, Dinamo pa je izenačil dve minuti pred koncem srečanja z golom I. Cvetkoviča.
Pred okrog 5.500 gledalci je zelo dobro sodil Purič iz Kopra. (Kreft)
Superbovvl New York Giantsu
PASADENA Moštvo New York Giantsa je po pričakovanju osvojilo letošnji superbowl, to je finale v ameriškem footballu. Giantsi so premagali ekipo Denver Broncos z 39:20.
Srečanju je prisostvovalo 104.000 gledalcev, samo po ameriški televiziji CBS pa je tekmi sledilo kar 135 milijonov ljudi.
ŠD POLET
vabi člane na 20. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
ŠD MLADINA
organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu od 27. do 29. t. m. od 18. do 21. ure.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 6. februarja. Prvo sklicanje ob 20. uri na DRUŠTVENEM SEDEŽU v Sesljanskem zalivu, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: poročila odbornikov, pozdravi gostov, vočitve društvenih organov in razno. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 29. t. m., ob 20.30, v Ul. sv. Frančiška 20.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (1. 2.): Avellino - Juventus, Brescia -Inter, Empoli - Ascoli, Milan - Verona, Roma - Atalanta, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Como, Udinese - Napoti, Lucchese - Spal, Cosenza - Barletta, Foggia - Catanzaro, Casarano - Vis Pesaro, Maceratese - Ternana
Košarka: po sobotni tesni in srečni zmagi proti Vicenzi v drugoligaškem prvenstvu
Jadran: nujno je treba odpraviti slabosti
Po dveh zaporednih porazih v gosteh so jadranovci resnici na ljubo, s srečno zmago proti predzadnjeuvršče-ni Vicenzi vknjižili novi in glede na izenačenost prvenstva prepotrebni točki. Ko bi naši košarkarji v soboto izgubili, ne bi le zašli v nevarne vode na lestvici, verjetno bi ta poraz imel predvsem zaskrbljujoče »psihološke posledice« pred nadaljevanjem prvenstva.
Sobotna tekma je bila zares »čudna«. Najprej nas je Jadranova klop presenetila z začetno postavo. Res je, proti predzadnjeuvrščenemu moštvu je bila priložnost, da se preveri nova postava. Poteza pa bi lahko bila tudi dokaj tvegana. In to se je iz minute v minuto izkazalo. Naši niso ujeli pravega ritma in gjostje, ki na tem srečanju niso imeli kaj izgubiti, so z mirno igro in predvsem presenetljivo točnostjo pri metu dosegli prednost kar 18 točk.
Na srečo naši niso popustili, ob koncu polčasa zmanjšali zaostanek in v začetku drugega dela igre celo zanesljivo povedli. Mislili smo, da je bilo tekme konec. Tedaj pa so zopet prišle na dan nekatere slabosti, po našem predvsem psihične narave, našega moštva. Jadranovci niso nadaljevali s sproščeno in odločno igro, spet jih je zajela živčnost. Napravili so začetniške napake in košarkarji Vicenze, ki gotovo ne sodijo med boljše v tej ligi, so spet spravili naše v hude težave.
Priznati moramo, da smo bili po sobotnem srečanju z igro jadranovcev razočarani. Očitno je, da je trenutno več jadranovcev v poprečni formi. Predvsem pa smo zaskrbljeni, ker vsa
Mauro Čuk
ekipa igra nekonstantno in prevečkrat tudi nezbrano. Še pred kratkim so nas fantje navduševali z zmagami, toda tudi z dobro igro. Kaj se torej dogaja našemu moštvu?
Prepričani pa smo, da bodo trener Brumen in njegova pomočnika Kafol in Krečič kaj kmalu dobila vzroke trenutne krize. Sedaj je najpomembneje to, da vodstvo, trenerji in igralci ter nenazadnje tudi navijači strnejo vrste. Do konca prvenstva nas loči še 13 kol. Liga je torej še zelo dolga. Izredno nevarno bi bilo sedaj popustiti. S skupnimi močni treba nadaljevati prvenstvo. Prepričani smo, da nas bodo jadranovci razveselili še z marsikatero zmago in tudi z dobro igro. (bi)
IZIDI 17. KOLA
Icot - Castelfranco	90:92
San Dona - Caveja	102:99
Malaguti - Stefanel TV	92:74
JADRAN - Vicenza	79:78
Montebelluna - Costa	Imola 106:99
Petrarca PD - Virtus M.	77:66
Spinea - Oderzo	78:71
Ferrara - Virtus PD	77:66
LESTVICA			
Costa Imola	17 13		4 1485:1345 26
Spinea	17 13		4 1363:1247 26
Ferrara	17 13		4 1425:1339 26
Montebelluna	17 11		6 1489:1444 22
Virtus Murano	17	9	8 1428:1377 18
Virtus PD	17	9	8 1494:1454 18
JADRAN	17	9	8 1450:1468 18
Malaguti	17	8	9 1432:1412 16
Petrarca PD	17	8	9 1368:1368 16
Castelfranco	17	8	9 1235:1247 16
Stefanel TV	17	8	9 1335:1352 16
Oderzo	17	8	9 1289:1309 16
San Dona	17	7 10 1543:1560 14	
Icot Forli	17	6 11 1493:1630 12	
Vicenza	17	5 12 1320:1427 10	
Caveja	17	1 16 1371:1507 2	
Trener Vicenze Busato: »Zares nimamo sreče«
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 1:1; Čuk 6:10; Lokar 1:4; Gulič 2:4; Sosič 0:1; Štoka 1:3; Rauber 9:11; Ban 4:7; Daneu 6:14. 3 TOČKE: Žerjal 0:2; Lokar 1:2; Gulič 0;4; Ban 0:2. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 1; Sosič 1, 0; Štoka 1, 2; Rauber 6, 2; Ban 3, 2; Daneu 2, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 2, 1; Čuk 1, 3; Lokar 0, 1; Gulič 2, 4; Sosič 2, 0; Štoka 0, 1; Rauber 3, 1; Ban 5, 3; Daneu 4, 3. ASISTENCE: Žerjal 2; Lokar 1; Gulič 5; Sosič 1; Rauber 1.
Trener Vicenze Antonio Busato je bil po sobotnem srečanju potrt. »V tem prvenstvu zares nimamo sreče. V Forli-ju smo izgubili po dveh podaljških, doma proti Spinei smo izgubili s točko razlike. Zmagoviti koš so gostje dosegli ob zvoku sirene. Tu v Trstu smo zopet ostali praznih rok, čeprav smo imeli izredno priložnost za zmago. Le poglejte Bar-biera...«
Prav tedaj je ta košarkar, ki je zgrešil dva odločilna prosta meta, stopal v slačilnico. Soigralci so ga le s težavo pomirili. Barbiero ni mogel zadrževati solz.
Busato pa je nadaljeval: »Tekma je bila zelo borbena. Igrali pa smo brez standardnega »playa«, in to se je tudi poznalo. Prepričan sem, da bi zmagali, če bi nastopili v najboljši postavi. Težko bi nas jadranovci dohiteli, potem
ko smo že vodili z 18 točkami razlike. Kaže pa, da je to prvenstvo za nas začarano. Zares nimamo sreče.«
Tudi Jadranov pomožni trener Stojan Kafol se ni preveč veselil zmage. Bil je seveda z osvojenima točkama zadovoljen, z igro svoje ekipe pa ne. Stojan je na klopi zamenjal izključenega Brumna.
»V prvem polčasu smo igrali zares slabo. Svojo igro smo izboljšali v začetku drugega polčasa. V tistih minutah smo pokazali, kaj znamo. Nato pa smo, žal, spet popustili. Sedaj se moramo temeljito pripraviti za prihodnje srečanje. Igrali bomo v Muranu. Proti tej ekipi smo doma izgubili. Za ta poraz se moramo oddolžiti. Zelo pomembno je, da zmagamo tudi na tujem, ne samo zaradi točk, temveč tudi zaradi vzdušja v ekipi.«(bl)
PRIHODNJE KOLO (31. 1. in 1. 2.) Virtus Murano - JADRAN (1.2. ob 18.00); Steianel - Icot; Ferrara - Montebelluna; Vicenza - Petrarca; Castelfranco - San Dona; Costa Imola -Caveja; Virtus PD - Spinea; Oderzo -Malaguti.
JADRANOVI STRELCI Ban 342 (96:118); Čuk 237 (29:41); Gulič 204 (50:86); Rauber 186 (24:35); Daneu 158 (28:47); Lokar 156 (34:443; Sosič 59 (13:27); Žerjal 55 (13:18); Štoka 35 (7:11); Terčon 9 (3:12).
Po porazu proti vodilnemu Tregarofaniju
Za Meblo zdaj težko
			tako	v ženski b ligi		
IZIDI 13. KOLA	LESTVICA
Tregarofani - MEBLO	3:1	Mogliano	13	11	2	37:10	22
12:15, 15:12, 15:1, 15:5)		Tregarofani PD	13	11	2	34:10	22
soteco - Volpe Fiesso	1:3	Nervesa	13	10	3	34:14	20
(10:15, 9:15, 15:13, 3:15)		Conegliano	13	9	4	32:20	18
Albatros TV - Nervesa	0:3	MEBLO	13	8	5	29:22	16
10:15, 10:15, 4:15)		Viadana MT	13	7	6	26:22	14
Ferrara - Viadana	0:3	Torrefranca	13	6	6	20:25	12
(13:15, 12:15, 13:15)		Ferrara	13	5	8	21:27	10
Mogliano - Conegliano	3:0	Volpe Fiesso	13	5	8	21:27	10
(15:10, 15:10, 15:9)		Albatros	13	3	10	14:32	6
Cervegniano - Torrefranca	0:3	Cerviano	13	2	11	11:34	4
(8:15, 13:15, 9:15)		Soteco	13	2	12	7:36	2
PRIHODNJE KOLO (31.1.)
MEBLO - Mogliano Veneto, Volley Conegliano - Volpe Fiesso, Tregaro-fani Padova - Albatros Treviso, Nervesa - Soteco Torriana Gradišča, Torref-ranca Trento - Volley Ferrara, Pro Loco Viadana - Eurometano Cervigniano.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 94, Žerjal 73, Kralj in Nacinovi 67, Klemše 61, Mira Grgič 16, Garbini 10, Neva Grgič 16 9, Pertot in Vidali 2, Malalan 1.
Trinajsto kolo ženske odbojkarske B lige je precej razjasnilo položaj, tako na vrhu, kot na dnu. Možnosti Mebla in Conegliana, da še posežeta v boj za sam vrh, so po porazih v Padovi oziroma v Moglianu, zdaj res minimalne, vodilne dvojice se drži le še Nervesa. Na dnu je prišlo do jasnega razcepa, kar je posledica neposrednih spopadov, iz katerih sta izšli kot nesporni zmagovalki Fiesso in Torrefranca. Viadana pa po gladki zmagi v Ferrari že ogroža Meblovo peto mesto.
Sobotno gostovanje v Padovi je pokazalo, da je tamkajšnji Tregarofani le boljši od Mebla. Razlika med šesterkama ni kdove kako velika, vendar so gostiteljice pokazale dosti bolj solidno strukturo igre, brez pretirane domišljije, a zelo učinkovito. Močna centra in podajač, ki zna s hitrimi žogami maksimalno izkoristiti krilne pozicije, so aduti ekipe, ki je sicer od Mebla boljša le še po servisih. Če ne upoštevamo končnice prvega niza, je Tregarofani igral še boljše kot v prvem srečanju v Nabrežini. Igralke Mebla so bile v drugem nizu povsem dorasel nasprotnik, a so tedaj očitno igrale nad svojim letošnjim običajnim nivojem in večjega psihičnega napora niso bile zmožne.
Kaj sedaj? Do konca manjka še dolgo, zato še ni vzroka, da bi Meblo popustil, a na dlani je, da brez »pomoči« nasprotnikov (v obliki bolj ali manj hudih spodrsljajev) ni mogoče pričakovati ponovne priključitve z vrhom.
Valovi tekmeci »hitijo«
IZIDI 13. KOLA
Povoletto - VAL K. BANKA	3:0
(15:11, 15:10, 15:12)
Bassano - ASFJR Čedad	3:1
(4:15, 15:9, 15:8, 18:16)
Rangers Videm - Natisone	3:0
(15:9, 15:6, 15:9)
Faenza - Ferroall. Trst	3:2
(12:15, 15:4, 14:16, 15:11,15:9)
CUS Trst - Molla di Livenza	0:3
(7:15, 12:15, 4:15)
(Volley Gioc Belluno ni igral)
LESTVICA
Motta di Liv.	12	10	2	33:18	20
Gioc Belluno	11	8	3	30:13	16
Rangers Videm	12	8	4	28:15	16
Fr. Povoletto	12	7	5	28:19	14
Ferroal. Trst	12	7	5	29:25	14
ASFJR Čedad	12	6	6	23:23	12
VAL K. BANKA	12	5	7	23:25	10
CUS Trst	11	4	7	17:25	8
Bassano	12	4	8	15:28	8
Spem Faenza	12	3	9	15:31	6
Natisone	12	3	9	13:31	6
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
VAL KMEČKA BANKA - Volley Gioc Belluno, Molla di Livenza - ASFJR Čedad, Rangers Videm - Spem Faenza, Ferroalluminio Trst - Bassano del Grappa, Lac. S. Giovanni Natisone - CUS Trst; (počiva Friuli Povoletto).
Tekmeci Vala Kmečka banka za obstanek v ligi so se po sobotnem kolu nevarno približali Štandrežcem. Spem iz Faenze je po zmagi na Goriškem poskrbel za podvig in izločil iz boja za napredovanje tržaški Ferroalluminio. Bassano je po seriji porazov premagal solidni ASFJR iz Čedada, le tržaškemu CUS ni uspel podvig, da bi premagal vodilno Elettronico. Na dnu je zdaj pet ekip v razmahu štirih točk. Boj za obstanek (izpadejo tri ekipe) je čedalje bolj oster.
Naše šesterke v deželnih odbojkarskih ligah
Skromni nastopi, dober uspeh
Če je res, da se naše ekipe v deželnih odbojkarskih ligah minulo soboto res niso kdove kako izkazale, je treba povedati, da so tudi njihovi tekmeci povečini odpovedali, tako da se položaj na raznih lestvicah za naše šesterke sploh ni poslabšal, ponekod se je navkljub porazom, še celo izboljšal.
V	moški C-2 ligi je 01ympia Kmečka banka zaradi okrnjenosti postave nepričakovano klonila povprečnemu Sacileju, ki si je s točkama najbrž zagotovil obstanek v ligi. Toda Goričani so vseeno ohranili drugo mesto, saj je tržaški Inter izgubil v Turjaku. Mania-go, ki je gladko odpravil borovce, je zdaj z eno nogo že v višji ligi, borovci pa so zdrknili na 10. mesto, so torej na robu izpada.
V	enakovredni ženski ligi je prišlo do številnih presenečenj. V derbiju kola je Vivil premagal Latisano in si najbrž zagotovil napredovanje. Igralke Bora Friulexport so le s težavo ugnala Natisonio, zdaj pa jih čaka odločilen dvoboj za napredovanje v Latisani. Mali senzaciji sta poraza Villacherja v Pierisu in Fincantierija doma z Mar-tignaccom, ki je prišel do prvih točk. Zadnji izid še zlasti ustreza Slogi Ko-impex, ki je, navkljub porazu s Fonta-nafreddo, s kolom lahko več kot zadovoljna, saj se je meja za obstanek v ligi zdaj znato znižala.
V	moški D ligi se je Naš prapor Val Sirion z zmago v derbiju na Opčinah približal tretjeuvrščenemu NPT Cen-troradio, ki je zgubil z vodilnim Fin-cantierijem. Pomembno zmago nad Mosso je dosegla tudi Soča Sobema, ki se zdaj z Rončani bori za obstanek.
V	ženski D ligi do popolnega slavja naših šesterk tokrat ni prišlo. Breg Ag-rar je nepričakovano klonil pred slabim Killjoyem in se verjetno dokončno poslavja od vrha. Polom je tvegal tudi Agorest na igrišču skromnega Corridonija. Ob rutniski zmagi Konto-velk z le Volpijem je bil tako protagonist kola Sokol Indules, ki je v eni odločilnih tekem za obstanek zanesljivo odpravil NPT Rabino in ga dohitel na lestvici.
(Na sliki: odbojkarice Sokola Indules - posnetek je z derbija proti Kontovelkam - so dosegle pomembno zmago proti ekipi NPT Rabino).
Moška C-2 liga
IZIDI 13. KOLA
Futura Torriana Gradišče - An-chor Fix Vivil 0:3, 01ympia Kmečka banka - Libertas Sacile 2:3, Libertas Turjak - Inter 1904 Trst 3:1, DLFAC Trst - Fiume Veneto 2:3, Rozzol Trst - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Bor JIK banka - Volley Bali Maniago 0:3.
FRtUL€XPm
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
LESTVICA
Volley Maniago	12	11	1	35: 8	22
OLVMPIA KM	12	9	3	32:18	18
Inter 1904 TS	12	9	3	29:19	18
Anchor Vivil	12	8	4	28:14	16
Rozzol Trst	12	8	4	28:16	16
Futura Gr.	12	7	5	27:23	14
Lib. Turjak	12	7	5	24:21	14
Lib. Sacile	12	5	7	21:26	10
Fiume Veneto	12	3	9	16:31	6
BOR JIK BANKA	12	3	9	15:30	6
Ginn. Spilimb.	12	2	9	11:33	4
DLFAC Trst	12	0	12	9:36	0
Prihodnje kolo (31. 1.)
Bor JIK banka - Rozzol Trst, Ginnastica Spilimberghese - DLFAC Trst, Fiume Veneto - Libertas Turjak, Inter 1904 Trst - 01ympia Kmečka banka Gorica, Libertas Sacile -Futura Torriana, Volley Bali Maniago - Anchor Fix Vivil.
Ženska C-2 liga
IZIDI 13. KOLA
Lac Pav Natisonia - Bor Friulex-port 2:3, Gieffe Pieris - Villacher Tržič 3:0, Fincantieri Tržič - Libertas Martignacco 2:3, Sloga Koimpex -Itac Cucine Fontanafredda 0:3, Pasti-ficio Crisci - Ginnastica Spilimberghese 3:1, Ceramiche d'Arte - Foče Colori Latisaha 3:1.
LESTVICA					
Ceram. Vivil	12	12	0	36: 6	24
BOR FRIULEK.	12	10	2	34:12	20
Col. Latisana	12	10	2	31:17	20
Pastificio GO	12	8	4	26:21	16
Fontanafredda	12	6	6	25:22	12
Villacher	12	6	6	25:24	12
Pav Natisonia	12	5	7	23:25	10
SLOGA KOIMP.	12	4	8	19:27	8
Ginn. Spilim.	12	4	8	21:31	8
Gieffe Pieris	12	4	8	17:29	8
Fincantieri	12	2	10	13:33	4
Martignacco	12	1	11	12:35	2
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
Ceramiche d'Arte - Pastificio Crisci Gorica, Ginnastica Spilimberghese - Sloga Koimpex, Itac Cucine Fontanafredda - Fincantieri Tržič, Libertas Martignacco - Gieffe Pieris, Villacher Tržič - Lac Pav Natisonia, Foče Colori Latisana - Bor Friulex-port.
Moška D liga
izidi n. KOLA
Pastificio Crisci Gorica - CG San Sergio Trst 0:3, Soča Sobema - Palla-volo Mossa 3:1, Fincantieri Tržič -NP Centroradio Trst 3:0, Sloga - Naš prapor Val Sirion 0:3, Pallavolo TS -Acli Ronchi 3:2.
LESTVICA
S. Sergio TS	10	9	1	29:11	18
Fincantieri	10	9	1	28:11	18
NP Centror. TS	10	8	2	26:14	16
NAŠ PR. VAL	10	7	3	26:14	14
Acli Ronchi	10	4	6	18:20	8
SOČA SOBEMA	10	4	6	17:22	8
Pastificio GO	10	3	7	16:25	6
Pall. Mossa	10	2	8	13:26	4
Pallavolo TS	10	2	8	12:27	4
SLOGA	10	2	8	10:25	4
PRIHODNJE KOLO (31. 1.) Pallavolo Trst - Sloga, Naš prapor Val Sirion - Fincantieri Tržič, NP Centroradio - Soča Sobema, Pallavolo Mossa - Pastificio Crisci Gorica, Acli Ronchi - CG San Sergio Trst.
Ženska D liga
IZIDI 11. KOLA
Sokol Indules - Nuova Pallavolo Trst 3:1, Kontovel Electronic Shop -Le Volpi Trst 3:0, Mobilcasa Corri-doni - Agorest 2:3, Killjoy Trst -Breg Agrar 3:1. (Majanese ni igral).
LESTVICA
Agorest	10	10	0	30: 9	20
KONTOVEL E. S.	10	9	1	28:11	18
BREG AGRAR	10	7	3	25:15	14
SOKOL IND.	10	5	5	23:16	10
Majanese	9	5	4	19:15	10
NP Rabino Imm.	10	5	5	19:23	10
Killjov TS Corridoni	10 10	4 2	6 8	20:23 11:26	8 4
Le Volpi	10	2	8	9:26	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
(Po prvem delu prvenstva je šesterka Fincantieri iz Tržiča odstopila).
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
Killjoy Trst - Mobilcasa Corrido-ni, Agorest - Majanese, Le Volpi -Sokol Indules, Breg Agrar - NP Rabino Immobiliare Trst.
uvoz-izvoz	IMJ	PREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
predstavništva	tKlAlLljUU UITIL/7^	TRST (°Pčine) “ Narodna ulica 51 — Tel. 040/211424
Košarka: v nedeljo v 22. kolu italijanskega prvenstva A-2 lige
V deželnem derbiju Stefanelu predragoceni točki
V nedeljski prvenstveni tekmi
Neverjetno! Dalipagic dosegel kar 70 točk
V nedeljski prvenstveni tekmi je član beneškega Gioma, Jugoslovan Dražen Dalipagic dosegel kar 70 točk.
To je drugi najboljši dosežek v zgodovini italijanskega prvenstva. Boljši od Praje je bil le Riminucci, ki je z milanskim Simmenthalom v sezoni 1963/64 dal proti moštvu La Spezie 77 točk.
Segafredo — Stefanel 81:91 (45:46)
SEGAFREDO GORICA: Marušič 5 (3:4), Gilardi 2, Sala 1 (1:2), Ardessi 14 (4:4), Lorenzi, S. Mitchell 27 (4:7), Borsi,. Stramaglia, Bullara 18 (3:4), Brown 14 (4:5).
STEFANEL TRST: Bobicchio 2, Fis-chetto 15 (4:5), Bonventi, Favero, Johnson 10 (2:5), Riva 10 (6:6), Vitez 13 (5:6), Jones 34 (7:7), Bertolotti, Tasso 7 (1:2).
PON: Marušič (35), Johnson (37), Brown (39). ON: Segafredo 23, Stefanel 18. 3 TOČKE: Bullara 3, Ardessi 2, Mitchell, Fischetto in Jones 1. SODNIKA: Marotto iz Turina in Butti iz Milana.
V nabito polni goriški športni hali je tržaškemu Stefanelu uspelo premagati v deželnem derbiju goriški Segafredo. Vsak derbi ima svoj čar, v nedeljo pa sta bili poleg drugega dve novi prvenstveni točki prepotrebni obema ekipama. Kot je vsem dobro znano, je stanje Segafreda kot tudi Stefanela dokaj kritično, saj trenutno zasedata predzadnje oziroma zadnje mesto na skupni lestvici. Če bi po eni strani
zmaga domačinov pomenila lep korak naprej po poti za obstanek v A-2 ligi, bi po drugi spravila Stefanel v izredno kritično pozicijo. Zmaga tega pa daje prav Tržačanom upanje in novega elana za nadaljevanje prvenstva (z nedeljsko je bila ta že tretja zaporedna zmaga), goriški Segafredo pa sedaj čaka izredno težko prvenstvo, sama težka srečanja, kjer bi bile zmage pravi podvigi. Skratka Bosinijevim varovancem se obetajo res težki časi.
Nedeljski derbi je bil lep, napet, igra pa je bila kljub vsemu zelo korektna. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, v začetku drugega pa so gostje, in to po zaslugi razigranega Jonesa ter solidnega Viteza, krepko povedli. Najvišje vodstvo je znašalo že 14 točk (63:77 v 32.min.). V poslednjih minutah je domačinom le uspelo zmanjšati zaostanek na samih pet točk (78:83 v 38. min.), toda v ključnih trenutkih so Tanjevičevi varovanci ohranili hladno kri in povsem zasluženo zmagali.
V vrstah Segafreda sta najbolje zaigrala Mitchell in Bullara, med Trža-
čani pa je nedvomno blestel Jones ob preudarni igri Viteza in Fischetta.
M. Čubej
Izidi 22. kola: Segafredo - Stefanel 81:91; Alno - Benetton 87:85; Citrosil -Filanto 90:98; Fleming - Corsatris 75:77; Standa - Annabella 78:77; Jolly-colombani - Liberti 97:103; Spondilatte - Pepper 80:83; Alfa Sprint - Facar 80:74.
Lestvica: Benetton Treviso in Liberti Firence 30; Pepper Mestre in Filanto Desio 28; Spondilatte Cremona in Jollycolombani Forli 26; Annabella Pavia 24; Alfa Sprint Neapelj in Standa Reggio Calabria 22; Alno Fabriano 21; Fleming Porto San Giorgio in Facar Pescara 18; Segafredo Gorica 16; Citrosil Verona, Corsatris Rieti in Stefanel Trst 14.
Prihodnje kolo (1. 2.): Stefanel -Spondilatte; Annabella - Segafredo.
A-1 liga: smola Fantonija
V 22. kolu A-1 lige je videmski Fan-toni dokaj nesrečno v Turinu izgubil proti Berloniju. Videmčani so namreč izgubili po enem podaljšku.
Izidi 22. kola: Allibert - Mobilgirgi 82:20; Scavolini - Divarese 83:92; Yoga - Hamby 69:67; Tracer - Bancoroma 98:92; Cantine Riunite - Ocean 104:81; Giomo - Dietor 107:102; Arexons - Boston 95:82; Berloni - Fantoni 105:104.
Lestvica: Dietor Bologna in Arexons Cantu 32; Divarese Varese 30; Tracer Milan 28; Scavolini Pesaro 26; Berloni Turin, Boston Livorno in Mobilgirgi Caserta 24; Yoga Bologna in Allibert Livorno 22; Giomo Benetke, Bancoroma Rim in Cantine Riunite Reggio Emilia 20; Ocean Brescia 14; Fantoni Videm 10; Hamby Rimini 4.
Prihodnje kolo (1. 2.): Fantoni -Tracer.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA: Zadrčani praznih rok
V zaostali tekmi 14. kola 1. jugoslovanske košarkarske lige je v Titogradu domača Budučnost premagala moštvo Zadra s 85:79.
Po tem srečanju je lestvica naslednja: Cibona 28; Jugoplastika in Partizan 22; Bosna, C. zvezda in Šibenka 18; MZT in Zadar 10; Sloboda DITA, Borac in Budučnost 6; Rabotnički 4.
Nogomet: v predzadnjem kolu prvega dela v 2. amaterski ligi
V Ronkah brez posebnega agonizma med Krasom in Zarjo
Kras - Zarja	1:1 (1:0)
STRELCA: Leghissa v 16. min. in Tognetti v 65. min.
KRAS: Mezzavilla, Purič (od 83. min. Filipaz), Gnesda, Martini, Škabar, Fa-migliuolo, Leghissa, Demeglio, Vidali, Battaini (od 58. min. Granata), Mosetti
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Gotti (od 83. min. E. Fonda), Kalc, Bon, Zeugna (od 46. min. Žagar), Sulčič, Franza
SODNIK: Visintini iz Trsta
RUMENI KARTON: Gotti
Zaradi znanih težav z nekaterimi igrišči, ki so še vedno prekrita z ledom in snegom, so za nedeljski derbi med Krasom in Zarjo morali kar v Ronke, kjer podobnih nevšečnosti ne poznajo (o skorajda pomladanskem vremenu so nas tamkaj opozarjale celo mušice). Seveda sta se ekipi verjetno nekoliko bali, da sta dolg počitek in pomanjkanje treninga pustila posledice, pa tudi teren v Ronkah je bil za naše razmere izredno velik (meril je kar 110x70 m, to je okrog 1000 kv/m več kot na primer igrišče v Repnu). Zato ritem v začetku ni bil posebno visok, nasploh pa je manjkalo nekaj tistega agonizma, ki je tako značilen za derbije med našimi ekipami (o tem naj bi pričal tudi en sam opomin, kar pa ni slabo, prav nasprotno, saj naša moštva v marsikaterem derbiju povsem po nepotrebnem ostanejo kar zdesetkana).
O tekmi sami lahko rečemo, da glede na vse omenjene okoliščine ni bila slaba, čeprav precej številne navijače, ki so se zbrali na lepih tribunah v Ronkah, tudi ni mogla posebno navdušiti in so bili verjetno bolj zadovoljni z neodločenim izidom kot pa s samo predstavo. Vsekakor se je igra nekoliko razživela v drugem polčasu, ko je ^rja izenačila, in-^e Kras začel nekoliko ostreje pritiskati, a posebnih priložnosti za zadetek niso imeli ne eni ne drugi.
Tega mnenja ni bil predsednik nogometne sekcije ŠK Kras Andrej Race: »Po mojem mnenju je bila to ena slabših tekem Krasa,« je dejal Race. »Zarja je pokazala dosti več od nas, izkazala se je kot dobra ekipa, ki ne zasluži, da ima na lestvici le 12 točk. Lahko smo zadovoljni, da smo igrali neodločeno. V prvem polčasu lahko pohvalim le Škabarja, v drugem pa nikogar, igrali so raztrgano.«
Proti koncu pa je Kras le imel nekaj pobude...
»Nič posebnega. Vsekakor se je poznalo, da je igrišče veliko, da tri tedne nismo nič trenirali.«
»Glede na to, da smo bili ustavljeni, da sploh nismo vadili, je bila tekma dobra,« je s svoje strani pristavil tre-
ner Zarje Vojko Križmančič. »Tudi rezultat je pravičen. Kras je prvi povedel (zdi se mi sicer, da iz offsidea), mi pa smo zatem izenačili, a oboji smo imeli še nekaj priložnosti. Igra je bila precej korektna, dopadljiva, živa.«
V prvem polčasu je bil ritem skorajda nižji kot v nadaljevanju...
»Domenili smo se, da v začetku nekoliko taktiziramo, da štedimo z močmi in vidimo, kako bo nasprotnik odgovoril in v drugem damo vse od sebe. To se je obneslo, čeprav se je to na koncu poznalo, saj so nekatere prijeli krči. Poleg tega sem se bal tudi poškodb. Po tako dolgem mirovanju je nevarnost poškodb namreč večja.«
Še nekaj kratke kronike. V prvih 15 minutah je Kras imel nekaj več terenske premoči (omenimo Vidalijev strel in odlično kombincijo Vidali - Battaini s strelom slednjega), dokler ni Leghissa povedel (žoga se je odbila od nekega Zarjinega igralca, najprej pa je do nje prišel Leghissa). Zarja je odtlej razumljivo več napadala (prodor Franze, strel Zeugne), a brez uspeha.
Bazovci so tudi v drugem polčasu bili več v napadu (Tognetti je s prostega strela zadel tudi vratnico), do-
Fossalon - Sovodnje	0:0
SOVODNJE: Gergolet, Flmeljak, Vižintin, Bicciato, Marson, E. Petejan, Grillo (Gomišček), M. Fajt, Sambo, Butkovič, A. Fajt.
Po večtedenski prekinitvi so v nedeljo odigrali zadnje kolo goriškega prvenstva v 3. amaterski ligi. Zaradi še zasneženih in poledenelih terenov pa so odigrali le 2 srečanji. Eno od teh je bilo v Fossalonu, kjer so Sovodenjci iztržili točko in tako prebrodili krizo, v katero so zašli na zadnjih tekmah, ko so doživeli 3 zaporedne poraze.
Čeprav je remi dober rezultat, gre povedati, da so Marsonovi varovanci pokazali več od domačinov, še zlasti v prvem polčasu, ko so bili v stalni premoči. V tem delu so si tudi ustvarili lepi priložnosti za gol, najprej z Ale-šom Fajtom, potem pa z Butkovičem.
V nadaljevanju sta ekipi igrali pretežno na sredini in le ob izteku srečanja so domačini večjo odločnost in so nekajkrat spravili v težave sovodenj-sko obrambo.
kler niso izenačila po prostem strelu, ki ga je izvedel Sulčič: slednji je žogo podal do Tognettija in ta v mrežo. Kras je odtlej imel več pobude, igra se je nekoliko razživela, izrazitih priložnosti pa nibilo, saj sta bili obrambi zelo pazljivo. Morda bi ob takih priložnostih kazalo poskusiti s streli od daleč, a tega tokrat ni naredil nihče.
(D. Bizjak)
Staranzano - Primorje 1:1 (0:1)
STRELCA: Olivo v 32. min. in Grat-ton v 50. min.
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Sciarrone, Samese, Livan (Manzin), Di Benedetto, Olivo (Caharija), Starc, Ma-ranzina, Coslovich.
Po dolgem premoru je proseška ekipa v novem letu prvič stopila na igrišče. Medtem ko je ob terenu na Proseku še precej snega, v Štarancanu teh težav razumljivo nimajo.
O igri lahko rečemo, da ni bila privlačna. Skoraj ves prvi polčas je potekala na sredini. Le v eni priložnosti, in sicer po predložku z leve strani in udarcem z glavo, je moral Negrini poseči, vendar ni šlo za težak poseg. Do gola Primorja je prišlo po podaji Di Benedetta, žogo je Starc z glavo poslal
Medea - Juventina 2:1 (1:0)
STRELEC za Juventino: Del Negro.
JUVENTINA: Marussi, Chizzolini, Travagin, Costa, Krpan, Caiazzo, Nanut, Sermino, Marvin, Cingerli, Del Negro.
Juventina je na gostovanju v Medeji doživela poraz, ki si ga ni zaslužila. Domačini se morajo zahvaliti predvsem "radodarnosti" sodnika, da so obdržali obe točki.
Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo sodnik odigral vidno vlogo in to na škodo Štandrežcev, ki pa so bili boljši tekmec. Sodnikovim neumestnim odločitvam pa se je pridružila še smola, saj bi drugače Juventina zmagala z veliko razliko v golih.
Po prvem polčasu, ko so domačini povedli, so Štandrežci izenačili z Del Negrom in vse je kazalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu. Tedaj pa je stopil v ospredje sodnik, ki je v 92. minuti v korist Medee dosodil 11-metrovko zaradi prekrška, ki ga ni bilo.
do Oliva, ta pa jo je z lepim diagonalnim udarcem usmeril v mrežo.
V	drugepi polčasu so domačini zaigrali odločneje. Kljub temu pa je bila predstava še naprej skromna. Gostitelji so vseskozi pritiskali in njihov trud je obrodil sadove. Do odločilne akcije je spet prišlo po strelu v kazenski prostor, kjer se je gnetlo igralcev. Žoga se je odbila do Grattona, ki je nato z lepim in močnim strelom premagal vratarja Primorja. Ekipi sta se s tem rezultatom zadovoljili in zato ni prišlo do nobene spremembe. (M.Š.)
Vesna - Op. Supercaffe 2:1 (1:1)
STRELCA ZA VESNO: Petagna v 10. min., Picchierri v 75. min.
VESNA: Savarin, Tucci, N. Sedmak, Verbieh, Bestiacco, F. Candotti, Picchierri (od 80. min. D. Sedmak), Potas-so, Kostnapfel, Petagna, Bruno (od 88. min Guštin).
Kriškim nogometašem se je zelo poznal enomesečni premor. Zlasti je šepala uigranost, a tudi na igrišču je. bilo kljub prizadevnosti društva še nekoliko snega in tudi blata ni manjkalo.
Križani so nepričakovano povedli po zaslugi Petagne, ki je osebno akcijo zaključil z neubranljivim strelom s kakih 30 metrov. Rekli smo nepričakovano, kajti v prvem polčasu ni Vesna, z izjemo omenjene akcije, niti enkrat nevarno streljala v nasprotna vrata.
O Opicini Supercaffe pa moramo povedati, da razpolaga s številnimi zelo mladimi in perspektivnimi igralci, ki s svojo mladostno borbenostjo in tudi s smotrno razporeditvijo letos delajo nemalo preglavic marsikateri izkušeni ekipi. Tako so tudi tokrat mladi gostje zavihali rokave in sistematično pritiskali proti Savarinovim vratom. In res so si tudi ustvarili nekaj izrednih priložnosti, ki pa jih prav v ključnem trenutku niso znali učinkovito zaključiti. Ravnovesje so tako vzpostavili nekaj minut pred koncem prvega polčasa, tokrat pa ne zaradi lastne iznajdljivosti, ampak zgolj zaradi napak v kriški obrambi, točneje z avtogolom kriškega branilca.
V	drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Igra pa je začela zastajati na sredini, tako da vratarja nista imela veliko dela. Križani pa so končno nekajkrat nevarno streljali proti nasprotnim vratom, toda večjih priložnosti ni bilo. Zmagoviti gol Vesne je padel v 75. minuti, ko je vratar kratko odbil prosti strel, to je izkoristil Picchierri, ki je žogo potisnil v mrežo. Reakcija Supercaffeja je bila takojšnja, a kriška obramba je bila vsakokrat na mestu. (A. Kostnapfel)
Nogomet: v 3. amaterski ligi na Goriškem
Sovodenjcem dragocena točka
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Goriškem
Dom ponovno s stotico
V nedeljo v goriškem Kulturnem domu
Uveljavitev domovke D. Češčut v športno-ritmični gimnastiki
V nedeljo je bila v telovadnici goriškega Kulturnega doma prva preizkušnja deželnega prvenstva v športno-ritmični gimnastiki, na kateri so sodelovala dekleta iz Trsta, Gorice in Vidma. Na žalost pa je bila prisotnost, zaradi številnih obolenj nastopajočih, dokaj skromna. Kljub temu pa so nastopajoče in spremljevalci izrekli laskave ocene prireditelju, sekciji za ŠRT in OT ŠZ Dom iz Gorice.
Glede tekmovanja povejmo, da so nastopala dekleta v kategoriji članic, under 16 in under 13. Med članicami je zmagala Domova predstavnica Damjana Češčut.
Prihodnje tekmovanje v okviru deželnega prvenstva bo 22. februarja v Trstu, najboljše pa se bodo kasneje udeležile meddeželnega prvenstva.
Damjana Češčut
Domovci so zmagali tudi v 9. kolu promocijskega prvenstva. Tokrat so na tujem s stotico odpravili solidno moštvo Goriziane. Naši so bili v okrnjeni postavi, saj sta manjkala kar dva standardna igralca in sicer center Kristjančič in krilo Coretti. Proti močnejšemu nasprotniku bi belo-rdeče ti dve važni odsotnosti lahko drago stali, proti sobotnemu nasprotniku pa takih problemov ni bilo.
Kritična točka srečanja je bila okrog 27. minute, ko so domačini zmanjšali zaostanek na samih pet točk. Toda v nadaljevanju so domovci igrali kot res znajo in o zmagovalcu ni bilo več dvoma.
Dober nastop sta tokrat opravila Puiat-ti in mladi Orzan, kar 44 točk pa je dosegel razigrani Nanut, ki je bil za nasprotnika res nerešljiva uganka.
Glede ostalih srečanj velja omeniti, da je Gradež na tujem nepričakovano zgubil proti Coridoniju, Fortitudo pa je na tujem izbojeval svoji prvi prvenstveni točki. (M. Čubej)
IZIDI 9. KOLA: Goriziana - Dom 91:110, Ardita - Alba Gioia 75:77, Edera - Libertas 93:73, Polisontina - Fortitudo 59:74, Corridoni - Grado 82:72. Sena-tors so počivali.
DOM	LESTVICA 8 7 1			768:632 14
Alba Gioia	8	6	2	640:547 12
Edera	8	6	2	699:645 12
Grado	8	5	3	644:641 10
Ardita	7	4	3	581:527 8
Corridoni	7	4	3	532:528 8
Libertas	7	4	3	506:549 8
Goriziana	8	3	5	616:626 6
Polisontina	7	2	4	470:505 4
Fortitudo	8	1	7	494:579 2
Senators	8	0	8	489:642 0
PRIHODNJE KOLO: Ardita - Corridoni, Libertas - Polisontina, Fortitudo -Senators, Alba Gioia - Goriziana, Grado - Edera. Počiva Dom.
DOMOVI STRELCI: Nanut 231, Pui-atti 215, Kristjančič 100, Orzan 71, Cor-si 52, Coretti 46, U. Dornik 42, M. Dornik 11.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 14. KOLA
Staranzano - Primorje	1:1
Vesna - Op. Supercaffe	2:1
Opicina - Muggesana	odi.
Zaule - San Luigi	0:0
S. Sergio - C. Elisi	3:1
Kras - Zarja	1:1
L'Architrave - Olimpia	3:3
Giarizzole - Stock	odi.
LESTVICA
Zaule	14	6	6	2	14:6 18
Vesna	14	7	4	3	18:13 18
Primorje	14	5	7	2	14:9 17
Kras	14	6	5	3	20:13 17
S. Sergio	14	6	5	3	17:9 17
Opicina	13	5	5	3	16:10 15
S. Luigi	14	5	5	4	14:12 15
Supercaffe	14	4	5	5	16:19 13
Stock	13	3	6	4	13:14 12
Staranzano	14	3	6	5	12:16 12
Zarja	14	2	8	4	15:22 12
Muggesana	13	1	9	3	14:16 11
C. Elisi	14	2	7	5	14:19 11
Giarizzole	13	3	5	5	13:18 11
Olimpia	14	3	5	6	11:19 11
L’Architrave	14	0	10	4	15:21 10
PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Olimpia - Vesna, Primorje - Opicina, Muggesana - San Sergio, Zarja - Staranzano, Stock - Zaule, Opicina Supercaffe - Giarizzole, Čampi Elisi -Kras, San Luigi Vivai Busa - L’Ar-chitrave.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 13. KOLA
Torriana - Sagrado					odi.
Piedimonte -	Isonzo				odi.
Medea - Juventina					2:1
Fossalon - Sovodnje					0:0
Pro Farra - Brazzanese					odi.
Poggio - San Lorenzo					odi.
Moraro - Azzurra					odi.
	LESTVICA				
Piedimonte	12	7	3	2	14:7 17
Fossalon	13	4	7	2	14:12 15
Juventina	13	3	8	2	15:12 14
Poggio	12	4	6	2	11:8 14
Isonzo	12	4	6	2	7:5 14
San Lorenzo	12	4	6	2	10:9 14
Pro Farra	12	4	6	2	11:10 14
Sovodnje	13	5	3	5	11:10 13
Moraro	12	5	2	5	12:9 12
Torriana	12	1	10	1	11:11 12
Medea	13	3	3	7	10:18	9
Sagrado	12	2	5	5	7:13	9
Brazzanese	12	3	2	7	17:20	8
Azzurra	12	2	3	7	6:13	7
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Pro Farra - Juventina, Piedimonte - Medea, Brazzanese - Sagrado, Az-zurra - San Lorenzo, Poggio - Isonzo, Fossalon - Moraro, Torriana - Sovodnje.
Zanimivo predavanje Videmska v Križu
V Križu je bilo v soboto izredno zanimivo predavanje o smučanju. Slovenski trener Dušan Videmšek, ki skrbi tudi za združeno zamejsko ekipo, je z veliko jasnostjo prikazal pravilno organizacijo smučarske šole, za izkušenejše smučarje pa najnovejše tehnike tekmovalnega smučanja.
Vabilu organizatorjev se je odzvalo veliko rekreativnih smučarjev, uspeh predavanja pa je bil v skoraj popolni 'udeležbi smučarjev, ki se udeležujejo tekmovanj ali tistih, ki skrbijo za vadbo najmlajših.
Videmšek si je med predavanjem pomagal tujdi z video kasetami in zaradi časovne stiske ni utegnil obdelati vse snovi. Zanimivost snovi je nalagala, da so se organizatorji obvezali, da bodo s predvajanjem nadaljevali ob drugi bližnji priložnosti.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.-din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
27. januarja 1987
Poučen izid prvega pomembnejšega izpita o energetiki v Italiji
Prebivalci proti uporabi premoga in okrepitvi TE ENEL v Piombinu
PIOMBINO (Livorno) — Občani 20 občin na območju Piombina (Toskana) so v nedeljo na referendumu rekli NE predlogu ENEL za okrepitev termoelektrarne (TE) v kraju Torre del Šale in njeno kurjenje s premogom. Kar 78,25 odstotka občanov, ki so oddali svoj glas na doslej najpomembnejšem posvetu o energetiki v državi, nasprotuje povečanju zmogljivosti sedanje elektrarne na 2.600 megawa-tov, kar pomeni podvojitev moči. V omenjenih občinah, med katerimi jih je 8 na otoku Elba, s 111.000 volivci, je glasovalo 75.000 volivcev, od teh 58.868 proti, 16.364 ali 21.75 odstotka pa za. V Piombinu, ki je z 31.000 prebivalci najbolj obljudena občina, je proti glasovalo 82 odstotkov občanov.
Po izidu nedeljskega referenduma se je v italijanskem strankarsko-političnem življenju
ustvarilo dokaj čudno stanje. Prvi dan po referendumu so njegov izid najbolj živahno komentirali zeleni, ambientalisti in Proletarska demokracija. Tradicionalne stranke vsaj do trenutka, ko ta članek pišemo, niso objavile svojih stališč. Iz tega bi se dalo sklepati, da je kar v vseh dokajšnja zadrega. Morda so obnemele tudi zavoljo tega, ker niso pričakovale takšnega izida. Njihov molk govori tudi o presenečenju zaradi moči gibanj, ki so dvignila zastavo varstva okolja. Najbrž nam bo kdo pritegnil, da jim je vzelo sapo, ker spoznavajo, da jih časi prehitevajo. To se jim ne bi dogajalo, če bi se nekoliko ozrle okoli sebe in pogledale, kaj se dogaja pri severnih sosedih, kjer je onesnaženje okolja doseglo zgornjo dopustno mejo nedeljski napredek
zahodnonemških zelenih... Verjamemo, da jim ni lahko, tudi zaradi pritiskov raznih lobby-jev.
Medtem pa vsedržavno tajništvo Proletarske demokracije izraža zadovoljstvo nad rezultatom, ki je že tretje (poprej Gioia Tauro in Tavazzano) nasprotovanje elektrarnam na premog, kar pomeni, da je potrebno pregledati program ENEL.
Zeleni vidijo v referendumu polno pravno veljavo, ki opozarja vlado, da spremeni energetsko politiko in razpiše tri protijedrske referendume; za zelene je plin edina alternativna izbira.
Za Zvezo za okolje pa je izid opozorilo za vse, ki bi radi preprečili tri referendume o jedrski energiji, čeprav z razpisom predčasnih volitev.
Eksplozija povzročila smrt treh delavcev
LIVORNO — Včeraj ob dveh po polnoči so v tovarni ITALSO v kraju Calambrone, ki leži na meji med pokrajinama Livorno in Piša, v nesreči na delu umrli trije delavci, trije pa so se hudo opekli. Tako tragično posledico je terjala eksplozija tekočine, ki jo uporabljajo za čiščenje semena, iz katerega pridobivajo olje.
Eksplozija je nastala v rezervoarju, ki drži šest tisoč litrov »esana«, tekočine za pranje semen. Pok je bil zaradi vžiga mešanice esana in zraka tako močan, da so ga slišali vsi prebivalci Calambrone-ja in tudi tisti, ki so bili kilometre daleč. Po eksploziji je nastal požar, ki so ga gasilci ukrotili šele po napornem in dolgotrajnem delu.
V nočni izmeni je v tovarni Italso delalo, poleg vratarja, osem delavcev: šest jih je bilo pri rezervoarju, v katerem je nastala eksplozija. Trupla treh ubitih delavcev so gasilci prinesli iz notranjosti tovarne šele ob 9. uri. Tri hudo opečene delavce so že poprej odpeljali v središče za zdravljenje hudih opeklin v Piši. Na kraj nesreče so že ponoči prišli predstavniki oblasti.
Konsignacijske prodaje bodo v Jugoslaviji okrnili
BEOGRAD Konsignacijska prodaja tujega blaga bo morda kmalu občutno skrčena. Zastopniki tujih družb v Jugoslaviji napovedujejo, da bodo zaprli vrata, če bo sprejet predlog Združenja bank Jugoslavije, da nanje prevalijo tečajne razlike, ki nastajajo na deviznih računih konsignacijskih skladišč zaradi »drsenja« dinarja.
Za široko porabo bi to pomenilo manj televizijskih aparatov, glasbenih stolpov in drugega tehničnega blaga, ki ga je zdaj mogoče kupiti v
konsignaciji za devize ob plačilu carine in dajatev. Zmanjšanje prometa bi škodovalo tudi gospodarstvu, ki pogosto kupuje dele za stroje v konsignacijskih skladiščih.
Sklep o tem, ali bodo tečajne razlike pokrivali zastopniki, naj bi sprejel Z/S. Kot se je izvedelo, so na predlog združenja bank že pripravili osnutek sklepa. Zastopniki tujih družb imejo nanj veliko pripomb in jih bodo kajpak nemudoma poslali zvezni vladi, (dd)
Neobičajen slepi potnik
JESENICE — Včeraj ob 3. uri zjutraj so miličniki z Jesenic odkrili nenavadnega slepega potnika. Sliši se neverjetno, a je vendarle možno: med stropom oddelkov in streho vlaka so našli skritega 21-letnega Poljaka.
Jeseniški miličniki so se včeraj lotili običajnega preventivnega pregleda mednarodnega vlaka »Jugoslavija ekspres«. Vedno pa preiščejo bolj temeljito standardna skrivališča za tihotapljeno blago. Vlak je bil na poti iz Jugoslavije, mladi Poljak pa je, potem ko so ga odkrili, dejal, da se je v »bunker« skril v Beogradu in da je nameraval zapustiti vlak v eni od zahodnoevropskih držav, (dd)
Nemoten potek včerajšnjega protesta pred manilsko predsedniško palačo
MANILA V filipinskem glavnem mestu je včeraj 20 tisoč ljudi demonstriralo zaradi pokola 16 kmetov in ra-njenja drugih 106 ljudi, ki so se v četrtek skušali prebiti do predsedniške palače.
Tudi včeraj so se demonstranti zbrali pred mostom Mendiola, preko katerega je mogoče vstopiti v palačo Ma-lacanang. Predsednica Aguinova, ki se je hotela izogniti kakršnim koli izgredom, je dala odstraniti vse policijske odrede, ki običajno stražijo njeno manilsko rezidenco. Njen odlok, obenem pa daljši spravni pogovor, ki ga je imela s predstavnikmom demonstrantov Jaimejem Tadeom, sta omogočila, da je včerajšnja demonstracija potekla brez neredov.
Medtem ko se na Filipinih pripravljajo na skorajšnji referendum za sprejetje nove ustave, pa se v Manili širi vest, da so četrkovo streljanje na kmete sprožili Marcosovi vrinjenci v policijskih odredih predsedniške straže. Fotografski posnetek včerajšnje demonstracije v Manili	(Telefoto AP)
Zaradi ameriških talcev v rokah islamskih skrajnežev v Libanonu
Vse glasnejše zahteve po vojaški intervenciji ZDA
Ženi ugrabljenega ameriškega profesorja Alanna Steena Virginii Rose ( desno) ni v Bejrutu uspelo prikriti žalosti ob težki preizkušnji	(Telefoto AP)
NEW YORK Zaradi nove ugrabitve treh ameriških državljanov v Libanonu, (skupno število ugrabljenih Američanov v Bejrutu se je s tem povzpelo na 7) so se v ameriški javnosti pojavile vse bolj številne zahteve, naj administracija posreduje s silo.
State department je pozval vse Američane, ki so še v Libanonu, naj takoj zapustijo to državo oziroma, da ne morejo pričakovati, da se bo ameriška administracija v primeru njihove ugrabitve pogajala z ugrabitelji. Libanon je poleg Irana, Libije in Afganistana na listi tistih držav, ki naj se jih po priporočilih administracije, ameriški državljani izogibajo.
Predstavniki administracije izjavljajo, da se ZDA ne bodo pogajale s teroristi, prav tako pa pod njihovim pritiskom ne bodo odstopile od zahteve, naj zahodnonemška vlada izroči ZDA libanonskega državljana Mohameda Ali Hamadeija, ki so ga pred dnevi zaprli v Frankfurtu, ko je poskušal v ZR Nemčijo, pretihotapiti razstrelivo. Ameriške oblasti trdijo, da je bil Hamadei eden izmed ugrabiteljev letala ameriške letalske družbe TWA v Bejrutu 1985. leta.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma demokrat Dantefascelli je izjavil, »da tisti Američani, ki še naprej ostajajo v Libanonu ogrožajo celotno ameriško politiko, saj utegnejo v primeru, če bo zaradi tega potrebna vojaška intervencija, izgubiti življenje nekateri ameriški vojaki«.
Vodja senatne manjšine republikanec Bob Dole, ki sodi tudi med potencialne republikanske predsedniške kandidate, je izjavil, »da so Američani v Libanonu sedeče race« in poudaril, da je v primeru, če administracija lahko identificira ugrabitelje, oziroma ustrezne cilje,, prišel čas za »ameriško vojaško akcijo«.
Zanjo se je zavzel tudi predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve senator Claiborne Peli, ki je dejal, »da je potrebno nastopiti s silo tudi proti Iranu, če se pokaže, da stojijo za ugrabitvami skupine«.
Potrebo po takšni »maščevalni akciji« je včeraj v intervjuju za TV mrežo ABC zelo jasno izpovedal tudi bivši državni sekretar Henry Kis-singer, ki še vedno sodi med najbolj vplivne ameriške politike.
Kot sodijo nekateri tukajšnji strokovnjaki za terorizem ni izključeno, da stoji za zadnjo akcijo Iran, še posebej ker je CIA konec decembra na izrecno zahtevo državnega sekretarja Shultza, in po osebnem posredovanju predsednika Reagana zaprla tajni kanal za komuniciranje z Iranom. Na zadnjem sestanku, ki je bil konec leta v*Londo-nu, so predstavniki iranske vlade od ZDA po tukajšnjih trditvah, zahtevali v zameno za izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu, nove pošiljke ameriškega orožja.
Ugrabitelji najnovejše skupine Američanov so po telefonu zahtevali od ZDA, »da se vzdržijo intervencije v zalivski vojni in podpore Iraku, sicer bodo življenja ugrabljenih Američanov v Libanonu izgubljena«.
O najnovejših ugrabitvah ameriških državljanov bo v Washingtonu razpravljal svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje predsednik Reagan. Kot sodijo nekateri tukajšnji komentatorji ni izključeno, da se bo Reaganova administracija odločila nastopiti s silo, vendar pa del tukajšnje javnosti tudi opozarja, da bi administracija v tem primeru zavestno žrtvovala življenja vseh ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu.
UROŠ LIPUŠČEK
Kraljevsko odlikovanje možu ki je užalil Thatcherjevo
LONDON - Kraljica Elizabeta je imenovala včeraj dvornega glasbenika Malcolma Williamsona za honorarnega člana »avstralskega reda«. Odlikovanje je utemeljila z zaslugami, ki jih ima mojster tako na glasbenem področju kot glede pomoči telesno prizadetim otrokom. Williamson, ki je tudi vitez britanskega imperija, je v petek grobo užalil Thatcherjevo, češ da je naredila britanski kulturi več slabega kot dobrega. Konservativni poslanec Dicks je zahteval od kraljice, da »nesramneža« odslovi, Elizabeta pa je bila drugačnega mnenja.
Pet dolarjev za »čisti« urin
DETROIT — Meryl Podden prodaja človeški urin, in to po res zmerni ceni: 5 dolarjev za ampulo. Doslej je prodala že tisoč ampul, pravi. Komu? Tistim vendar, ki uživajo mamila, pa se zato ne marajo podvreči analizi seča. Poddenova je ustanovila tvrdko Insurine Labs in michiganske oblasti trdijo, da povsem zakonito.
Odpuščena, ker sta prenizka
SAN SALVO — Če nisi visok najmanj 1,65 metra, ne smeš biti mestni redar. Vsaj v San Salvu (Chieti) ne, kjer sta na natečaju za šest mest redarja prodrla dva mladinca, ki ne dosegata te višine, pa sta bila zato odpuščena. Vložila sta priziv na deželno upravno sodišče v Abrucih, a zaman.
Zaradi slabega vremena v ZDA in v SR Letonski Washington brez uradnikov, Riga brez ribičev
MOSKVA, WASHINGTON Med najrazličnejšimi posledicami slabega vremena, ki je označil letošnjo zimo, moramo prištevati tudi lomljenje ledene skorje, ki prekriva obalni pas Baltskega morja. Ko zapihajo močni vetrovi, ki jih večkrat spremljajo hudi snežni meteži, se ob obalah lomijo obširni kosi ledu, ki jih veter razpiha proti odprtemu morju.
Ta pristno fizično-vremenski zimski pojav verjetno ne bi bil deležen naše pozornosti, ko se ne bi na teh plavajočih ledenih »splavih« znašlo kakih tisoč ribičev. V sovjetski republiki Letonski se namreč prebivalci Rige in bližnjih krajev zabavajo s svojevrstnim (in očitno nevarnim) zimskim športom: ribolovom pod ledom.
Ledeno skorjo prevrtajo kot Eskimci, nato pa vržejo trnek v vodo in potrpežljivo čakajo, kdaj bo kako ribo zamikala vaba. Tovrstni zimski ribolov prišteva med svoje pri-Ijubljence na tisoče krajanov, tudi žensk in otrok.
Tudi prejšnjo nedeljo se jih je na tisoče podalo s trnkom na lov. Vreme je bilo naklonjeno, saj je sijalo prijetno sonce. Žal se je vremensko stanje pokvarilo že pred poldnevom, ko je nevihta iznenadila nedeljske ribiče.
Nemudoma so organizirali več reševalnih akcij. Ribiče, ki. so med drugim tudi kršili letonske zakone o ribolovu, so iskali z vojaškimi helikopterji in z ledolomilci, o tem pa je
poročala tudi Pravda. Šele včeraj v prvih popoldanskih urah so srečno zaključili reševalne akcije in so, po sporočilih tiskovne agencije Tass, potegnili na suho 1.200 ljudi. Največ ljudi so rešili s helikopterji, ki so lahko »pobirali« po deset do petnajst ljudi z vsakega plavajočega kosa ledu.
Manj »akcijskega« značaja pa so vremenske nevšečnosti, ki že pet dni pestijo atlantsko obalo ZDA. Sneg in mraz sta pritisnila na New York in Washington. Neobičajno sneženje je kajpak pritisnilo na kolena obe ameriški politično-gospodarski središči, še posebno pa je prizadela Washing-ton, ki je včeraj ostal brez... uradnikov. Ena izmed najštevilnejših delavskih kategorij ameriške vladne birokracije, je bila namreč deležna izrednega enodnevnega dopusta.
Tako je 300.000 uradnikov ostalo kar doma, medtem ko je ceste ameriškega glavnega mesta prekrilo 25 centimetrov snega. Tudi washingtonska podzemna železnica, ki ni povsod zakopana v zemljo, je morala občasno prekiniti svoje delovanje, saj je tu pa tam led prekril kable za dovajanje električne energije vlakom.
V Washingtonu so včeraj zaprli tudi šole in letališča, medtem ko je sneženje v New Yorku še izostrilo težave s prevozi (železničarji, ki skrbijo za progo New York-Long Island nadaljujejo s stavko) in na mestnih ulicah je v trenutku zavaladal najpopolnejši »zimski« kaos.