NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik Novega tednika Bronko Stamejčič ŠT. 7 - LETO 52 - CEUE, 20.2.1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Moc peklenske strele Hišo v Košnici pri Prevorju poškodovalo, kot bi treščila bomba - V hlevu poginili breji kravi in telička. Stran 9. Hura, počitnice! Čeprav so številne slovenske turistične agencije kar pozabile, da razen Mariborčanov in Ljubljančanov počitnikuje tudi ostala Slovenija in to, pomislite, teden dni prej, se otroci za to ne nienijo posebej. Če že popustov in organiziranih turističnih potovanj niso deležni, jih pa čakajo res pestri počitniški programi. Med najbolj obiskanimi je brezplačno kopanje v bazenu celjskega Golovca. Razpoloženje mladeži je v svoj objektiv ujel Gregor Katic. DOGODKI Celje brez železniškega vozlišča Lani so celjski svetniki ostro protestirali zoper ukinitev - Rezultat: Slovenske železnice so vozlišče ukinile pred slabim mesecem Lansko poletje je bilo me- sto ob Savinji v veliki meri zaznamovano s polemiko med občinskimi svetniki in vodstvom Slovenskih želez- nic, ki je s 1, septembrom nameravalo ukiniti železniš- ko prometno vozlišče v Ce- lju. Svetniki so ostro protesti- rali, vodstvo Slovenskih že- leznic pa je vztrajalo pri svo- jem, čeprav pravih argumen- tov za ukinjanje vozlišča Ce- ljani niso nikoli izvedeli. Rezultat polemike je bil le skromen, saj so Slovenske že- leznice namesto z lanskim 1. septembrom železniško pro- metno vozlišče v Celju ukinile z letošnjim 27. januarjem. Občin- ski svet Mestne občine Celje se je ponovno odzval in na vods- tvo Slovenskih železnic naslovil oster protest, hkrati pa se je odločil, da s svojim stališčem seznani tudi druge slovenske občine. V Celju zavračajo argu- ment železničarjev, da vozlišče ukinjajo zaradi »koncentriranja znanja«, saj so prepričani, da ob današnji tehnologiji na področ- ju računalništva in elektronike strokovnjakov resnično ni po- trebno fizično locirati v skupne pisarne. Kot primera premišlje- ne in načrtovane reorganizacije pomembnih vej državne infra- strukture, ki pa ohranja pomen lokalne samouprave, v Celju navajajo preoblikovanje nekda- nje PTT in Elesa. V občinskem svetu zato ostro protestirajo zoper postopek in način ukinjanja vozlišča brez predhodnega obvestila oziroma posvetovanja z občinskim vods- tvom, predvsem pa brez predlo- žitve prepotrebne analize in študije o vplivu reorganizacije na varnost in razvoj železniške- ga prometa v državi. Z vsebino protesta so poleg vodstva in predsednika Nadzornega sveta Slovenskih železnic seznanili tudi občinska vodstva Jesenic, Kranja, Kopra, Ljubljane, Mari- bora, Nove Gorice, Novega me- sta, Postojne, Radeč, Sežane in Slovenske Bistrice. O svojih ak- tivnostih bodo v Celju podrob- no seznanili tudi vse občine, katerih železniške postaje orga- nizacijsko sestavljajo celjsko vozlišče, prav tako pa tudi obči- ne železniškega prometnega vozlišča Pragersko. Pričakujejo, da bodo tudi v teh občinah pod- prli zahteve Celjanov, naj Slo- venske železnice sprejmejo sklep o moratoriju na sprejeto odločitev Moratorij pa naj bi obveljal vse dotlej, da v Sloven- skih železnicah pridobijo teme- ljito logistično študijo o organi- zaciji sodobnega in varnega že- lezniškega prometa. I. STAMEJČIČ »Da« za tri direktorje Celjski svetniki so v torek imenovali direktorje treh javnih podjetij, nastalih po reorganizaciji nekdanjega JP Komunala Celje. Za direktorja javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Celje so izbrali mag. Marka Cvikla, delo v javnem podjetju Javne naprave bo vodil Ivan Čerič, za direktorja javnega podjetja Energetika Celje pa so imenovali Janeza Petermana. Vsi trije so že doslej vodili podjetja kot vršilci dolžnosti direktorja. IS Na polovici mandata Celjski občinski svetniki so v uvodu torkovega zaseda- nja obravnavali in sprejeli obširno poročilo o delu de- lovnih teles Občinskega sve- ta Mestne občine Celje v prvi polovici mandata. V Celju delujejo v okviru ob- činskega sveta štirje stalni odbo- ri in pet stalnih komisij, ob njih pa je še nekaj začasnih delovnih teles. Njihova vloga je zvečine posvetovalnega značaja, vendar pa so svetniki posamezne odbo- re oziroma komisije v nekaterih primerih pooblastili tudi za daja- nje dokončnih mnenj in soglasij. Svetniki so po polovici opravlje- nega dela ocenili, da so vsi odbo- ri in komisije zadovoljivo opravi- li svoje poslanstvo, nekatera de- lovna telesa pa so še posebej izstopala s samoiniciativnostjo pri obravnavi posameznih tem ter odpiranjem aktualnih vpra- šanj. Komisije oziroma odbori občinskega sveta so se dostikrat pojavljali tudi kot predlagatelji posameznih gradiv za občinski svet. V okviru celjskega občinske- ga sveta ob stalnih deluje tudi nekaj začasnih komisij, ki so bile imenovane za izvedbo do- ločenih nalog, na primer komi- sije za pregled športnih objek- tov, za kmetijstvo, oblikovanje sklepov o prometni problemati- ki in za ustanovitev krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti. IS Rešitev za Prihove? Na zadnji seji članov občin- skega sveta Mozirje so poleg kadrovskih sprememb v ob- činski upravi veliko pozorno- sti namenili tudi naselju Pri- hova. Gre za znane težnje krajanov Prihova, ki se želijo odcepiti od KS Rečica in občine Mozirje ter se priključiti občini Nazarje. Nazadnje so nazarski svetniki podpis soustanoviteljstva no- vega komunalnega podjetja pogojevali z rešitvijo prihov- skega vprašanja. Nekateri mozirski svetniki so na petkovi seji ocenjevali, da je zadnja poteza Nazarčanov zelo neprimerna, če ne celo izsiljevalska, vsi pa so se stri- njali, da je probleme v zvezi s Prihovo nujno potrebno rešiti. Zato so imenovali 5-člansko komisijo, na čelu z županom Jakobom Presečnikom, ki se bo s predstavniki občine Na- zarje skušala dogovoriti o končni rešitvi problema. Mozirski svetniki so na pet- kovi seji za podžupana občine imenovali Antona Veneka, taj- nik bo Jože Kramer, sekretar- ka pa Zdravka Hribršek-Ladi- nek. Poleg tega so se strinjali tudi z soustanovitvijo Zgornje- savinjskega podjetniškega cen- .......................US.. Deset zahtev z Obrežja Še pred priključitvijo Radeč na čistilno napravo, naj bi občina izpolnila vrsto zahtei krajanov Obrežja, kjer bo naprava stala Krajani Obrežja, kjer name- ravajo Radečani zgraditi čistil- no napravo za vodo, so na ra- deško občino naslovili vrsto zahtev in pričakovanj, ki naj bi jih občina izpolnila še pred zagonom naprave. O zahtevah je pred dnevi razpravljal tudi občinski svet in ugotovil, da so od desetih utemeljene le štiri, vendar bo vseeno v skladu s finančnimi zmožnostmi po- skušal ugoditi prav vsem. V Obrežju zahtevajo, da Rade- čani v projekt gradnje vodočistil- ne naprave vključijo tudi rezerv- ne linije, ki bodo omogočile de- lovanje tudi v primeru, če pride do okvare osnovnih linij, da na- prave ne smejo zagnati, dokler ne bo končana gradnja primar- nega in sekundarnega dela in da mora izvajanje del potekati v skladu s tehnično dokumentaci- jo, na podlagi katere je bilo izda- no gradbeno dovoljenje. Zahte- vajo tudi, naj občina v Obrežju še letos uredi kanalizacijo, pri- ključi njihov vodovod na radeški mestni vodovod ter uredi ceste na območju celotnega naselja. Poleg teh štirih zahtev oziro- ma pričakovanj krajani Obrežja še zahtevajo, naj občina na ob- močju naselja uredi letos tudi javno razsvetljavo, kabelsko tele- vizijo, priključi primarni del pli- novoda, uredi odvoz komunal- nih odpadkov za vsa gospodjj tva ter zagotovi plačilo ind dualne odškodnine vsem kr; nom, ki živijo v neposredni bj ni bodoče čistilne naprave. ] zadnjo so postavili zahtevo,; Radečani izpolnijo prav vse i teve še pred priključitvijo Rac na čistilno napravo. Čeprav občini Radeče | manjkuje denarja za vse sv programe, so občinski sveti sklenili, da bodo poskušali n sničiti vse zahteve krajal Obrežja. Seveda pri tem pričal jejo, da bodo vse tiste zahteve, niso neposredno vezane gradnjo čistilne naprave, finai no podprti tudi krajani sami. J. INTIH Kmalu cvetoče Celje Od prihodnje srede, 26. fe- bruarja, pa do nedelje, 2. marca, bo Celje cvetelo in dehtelo - svoja vrata v raz- stavnih prostorih Celjskega sejma namreč odpira Med- narodni sejem Flora '97. Na specializiranem sejmu za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo, ki ga v Celju pri- rejajo drugo leto zapored, se bo v petih sejemskih dneh predstavilo 151 neposrednih razstavljavcev in zastopanih podjetij iz desetih držav. Se- jem bo po svojem obsegu in številu razstavljavcev kar za 70 odstotkov večji od lanske- ga, v mešanem podjetju Ces- po, ki sejem pripravlja, pa vi- dijo še precej razvojnih mož- nosti za že zdaj odmevno se- jemisko prireditev. Približno polovica razstav- ljavcev bo domačih, slovenskih, med tujimi pa prihajajo razstav- ljavci neposredno še iz Nizo- zemske, Nemčije, Avstrije, Itali- je, Indije, Hrvaške in Madžar- ske. Samo iz Nemčije prihaja kar 30 razstavljavcev, 13 pa se jih bo predstavilo na skupnem razstavnem prostoru nemškega zveznega ministrstva za prehra- no, kmetijstvo in gozdarstvo. V ministrstvu so se za sodelova- nje na sejmu v Celju odločilo zaradi ugodnih ocen lanskega sejma, hkrati pa želijo navezati tudi stike z naglo rastočim slo- venskim tržiščem. Sejem na 6.000 kvadratnih metrih razstavišča v dvoranah D, C in Cl Celjskega sejma bo dnevno odprt med 10. in 18. uro, prvi sejemski dan, sreda, pa bo namenjen zgolj strokov- nim in poslovnim obiskoval- cem. Organizatorji so poskrbeli tudi za program obsejemskih strokovnih prireditev, q spremljajočimi dogodki Fl( '97 pa velja omeniti posveta strategiji vrtnarstva in kmetj tva v Sloveniji in o poklicni strokovnem izobraževanju j poklic vrtnar in cvetličar, i odprtih vrat Srednje šole zai\ narstvo in cvetličarstvo iz Cej kot edine tovrstne v Slovenijife posamezne predstavitve dm čih in tujih demonstratorjev-S! ristov. Zadnji sejemski dan bodo v okviru Mednarodni dneva cvetličarjev z obliko njem različnih cvetličnih arar majev predstavili cvetličars mojstri iz Slovenije, Italije Nizozemske. Hotel Prebold v žalsko last Žalski svetniki prenosu načelno ne nasprotujejo, želij pa videti pogodbo o prenosu Lastnica Hotela Prebold bo postala žalska občina, kak- šno usodo bodo hotelu na- menili občinski možje, pa zaenkrat še ni povsem jasno. Hmezad Golding gostinstvo turizem Žalec je na žalsko ob- čino naslovilo pobudo za brezplačni prenos Hotela Pre- bold v občinsko last. Podjetje je v svojem programu lastnin- skega preoblikovanja oprede- lilo objekt kot poslovno nepo- trebno premoženje in ga izlo- čilo iz premoženja v otvoritve- ni bilanci. Za zemljišče, na katerem stoji preboldski hotel, pa so v Hmezad Goldingu predlagali, da jim občina brez- plačno odstopi nezazidano stavbno zemljišče v Žalcu. Ponudbo Hmezadovega podjetja so na seji minuli četr- tek obravnavali tudi žalski svetniki. Načelno so se strinja- li z brezplačnim prenosom, vendar dokončne odločitve še niso sprejeli, dokler ne bodo seznanjeni s konkretno vsebi- no pogodbe o prenosu. M vprašanje, kaj bodo potem občini storili s preboldski hotelom, občinsko vodstvo i nima jasnega odgovora. Po b sedah župana Milana DobB ka bodo hotel dali v najem< ga prodali. Po neuradnih infc macijah pa se Žalčani že dogj varjajo vsaj z dvema intei| sentoma, ki naj bi po dolg' letih končno oživila hotelsl* in gostinsko ponudbo v te' preboldskem objektu. Minuli četrtek so žals' svetniki prvič obravnava tudi letošnji proračun. Ta I znašal dobri 2 milijardi * larjev, želja pa je tudi let« bistveno več kot razpoložlj vih sredstev. Osnutek prof' čuna bo v javni razpravi ^' 28. februarja, v tem času n' bi uskladili finančne možn' sti s potrebami in željaH posameznih porabnikov, ' proračunu pa naj bi svetnic odločali konec marca. Gradnja avtoceste po načrtu Gradnja avtoceste od Arje vasi do Vranskega kljub zimi napreduje po načrtu. Ta odsek bodo po zagotovilu izvajalcev končali letos novembra. Posamezne odseke avtoceste bodo že v spomladan- skih mesecih asfahirali, na posnetku vidimo odsek ceste pri Gomilskem, kjer sedaj, ko se je otoplilo, delajo cele dneve. T.TAVČAR 5t,7.-20.lebniflr 1997^ liTSNOPIČ DOGODKI 3 Prvič v Ljubljani [asčani končno tudi uradno o državnem projektu oživljanja zdraviliščo v Rimskih Toplicah - Na javni razpis se bo prijavilo tudi Zdravilišče Laško ()l,čina Laško je že oktobra j„i predlagala republiški vla- ji, iiaj v pogovore o projektu i^ivljanja zdravilišča Rimske bplice vključi tudi njeno, po- jl,ej v te namene imenovano jierativno skupino, v kateri a poleg župana Petra Hraste- 'j še predsednik krajevne ^upnosti Rimske Toplice Ifago Zupan in direktor Zdra- jjšča Laško Roman Matek. Ijupina je bila prejšnji teden ivič povabljena na pogovore, |j se je pokazalo, da Agencija K za prestrukturiranje, ki vo- jli projekt, vendarle potrebuje (nformacije, nasvete in pomoč udi od laške občine. \'abilo direktorice agencije lire Puc je Laščane prijetno resenetilo, saj so vse njihove inske prošnje vladi, naj občino saj obvešča o postopkih za oži- f ilev zdravilišča, ostale brez od- i ovora. Kot so izvedeli v Ljub- ani, je vključitev občine v pro- ekt predlagala tudi agencija, : radar se predstavniki posa- ! nežnih vladnih resorjev s tem liso strinjali. Kljub temu bo agencija odslej tesneje sodelo- vala s predstavniki občine, saj, konec koncev, potrebuje pri iz- vedbi projekta vrsto pomem- bnih informacij, ki jih lahko dobi samo v Laškem. »Prvi vtisi so zelo ugodni,« pravi župan Peter Hrastelj, »saj ugotavlja- mo, da so se v Ljubljani prvič v šestih letih resno lotili dela. Upanje nam daje tudi zagotovi- lo agencije, da bo odslej tesno sodelovala z občino in da bo pri vsem upoštevala tudi naše mne- nje.« Po zagotovilih Mire Puc je na javni razpis, s katerim drža- va išče strateškega partnerja pri oživitvi zdravilišča, prispelo ve- liko prijav, celo več kot so jih pričakovali, vendar so ponudbe dokaj različne. Mnogi ponujajo denar, nimajo pa znanja, ali pa imajo znanje, nimajo pa denar- ja. Med slednje sodi tudi Zdravi- lišče Laško, ki se bo po napove- dih direktorja Romana Matka prav tako prijavilo na razpis. V zvezi z zdraviliščem je laška skupina v Ljubljani poudarila, naj agencija pri izboru najbolj- šega ponudnika ne pozabi, da občina v Rimskih Toplicah ne želi takšne vsebine, ki bi lahko bila konkurenca laškemu zdra- vilišču. Pogovore v Ljubljani ocenjuje kot vzpodbudne in optimistič- ne tudi predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Dra- go Zupan. »Menim, da je pro- jekt oživitve našega zdravilišča končno zastavljen tako, da bo zares dal tudi konkretne rešitve. Dobro je, da pogajalec med dr- žavo in morebitnimi vlagatelji ni več ministrstvo za obrambo, da cenitev objektov ni zaključe- na in bo stvar pogajanj z naj- boljšimi ponudniki in da bo pre- ko domačih podjetij mogoč tudi vložek tujega kapitala.« Zupan je prepričan, da je takšen raz- plet tudi posledica groženj in pritiskov, s katerimi so Rimljani oktobra lani opozarjali sloven- sko vlado, naj z zdraviliščem vendarie že nekaj naredi. Občina Laško je že zagotovi- la Agenciji RS za prestrukturi- ranje, da bo takoj, ko bo to potrebno, sprejela spremem- be odloka, s katerim je leta 1993 zavarovala zdraviliški park v Rimskih Toplicah. V odlok so namreč poleg parka zajete tudi zgradbe. Agencija bo zato v sodelovanju s celj- skim Zavodom za varovanje naravne in kulturne dedišči- ne pripravila spremembe od- loka. Javni razpis Agencije RS za prestrukturiranje bo le še do L marca, nato pa se bodo pričela pogajanja s potencialnimi vla- gatelji, ki bodo predvidoma za- ključena do junija. Prijave na razpis prihajajo z vseh koncev Slovenije, nekaj jih je tudi s Celjskega. JANJA INTIHAR Gorenje na Domolechnici 97 Od 18. do 21. februarja je v nemškem Kdinu tradicionalna razstava Domotechnica, vodilna tovrstna razstava v svetu. Med 1600 razstavljavci iz več kot 50 držav sveta se s svojimi izdelki predstavlja tudi velenjsko Gorenje. Na približno 800 kvadratnih metrih razstavne površine je predstavljenih 200 Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov, med njimi tudi pralni stroj Simple&Logical, ki sodi med najsodobnejše pralne stroje v Evropi. ML PO SVETU Brclco za zdaj srbsko Mednarodna arbitražna komisija za Brčko je sporoči- la, da bo mesto na severu Bosne za zdaj ostalo v srb- skih rokah. Eno leto naj bi Brčko vodil mednarodni nadzornik (kot je bilo v Mo- starju), dokončna odločitev, čigavo bo to strateško po- membno mesto pa naj bi padla do 15. marca 1988. Bosanski Srbi so mesto za- sedli kmalu po začetku vojne, že maja 92. Danes v njem živi okoli 40 tisoč Srbov, v glav- nem beguncev iz vasi v Bosni in celo iz sosednje Hrvaške. Srbi se mestu nočejo odpove- dati, saj je nekakšen naravni koridor med vzhodno in za- hodno polovico ozemlja, ki ga v Bosni nadzorujejo Srbi (ko- ridor, ki povezuje Banjaluko s Palami in osrednjo Bosno s Sarajevom vred s Hrvaško). Muslimani se sklicujejo na to, da je pred vojno v Brčkem v veČini živelo muslimansko prebivalstvo (kar 55 odstot- kov, Srbov pa le 10 odstotkov), zato bi dodelitev mesta Srbom pomenila nagrado mednarod- ne skupnosti za etnično čišče- nje. Več kot 20 tisoč muslima- nov, ki so bili izgnani iz Brčke- ga, so danes begunci v pred- mestjih mesta na ozemlju hr- vaško-muslimanske federaci- je. Le malo nekdanjih prebi- valcev se je vrnilo na svoje domove, pa še te so pričakale z minami obdane domačije. Da je (in bo) Brčko res trd oreh, priča podatek, da bi za- radi njega kmalu propadel daytonski sporazum. Medna- rodni nadzornik, kibo najver- jetneje Američan, bo zato imel težko delo, kljub policijskim pooblastilom. Poskrbeti bo moral za uresničevanje day- tonskega sporazuma, v sode- lovanju s Sforjem bo moral vsem zagotoviti svobodo giba- nja, prebivalcem m.usliman- sko-hrvaške federacije zagoto- viti dostop do Save na severu, poskrbeti za vrnitev beguncev na njihove domove in nena- zadnje izpeljati volitve, ki bo- do na oblast pripeljale multiet- nično vlado. Jelciii nagovoril ljudstvo Ruski predsednik Jelcin je prvič po novembrski operaci- ji srca po radiu nagovoril ljudstvo. 66-letni predsednik je zavrnil vsako spremembo ustave, ki bi zmanjšala pred- sedniška pooblastila, poleg tega pa je precej govoril o Čečeniji in v zvezi z njo oblju- bil, da Moskva ne bo spreje- mala enostranskih odločitev. Z mirnim, vendar precej krepkim glasom je Jelcin še napovedal, da se bo zavzel za blagostanje upokojencev, ki že več mesecev niso dobili pokojnin. V dobrih pet minut dolgem govoru Jelcin niti en- krat ni omenil svojih zdravs- tvenih težav, niti ni namignil političnim nasprotnikom, da bo mogoče odstopil. Vendar pa Jelcinovo krhko zdravje in počasnost njegovega okreva- nja za pljučnico puščata drža- vo, tako gospodarsko kot tudi socialno, v vse večji negotovo- sti. Predsednik namreč tudi to- krat ni napovedal, kdaj se bo spet vrnil v Kremelj. Znano je samo, da naj bi poslance v parlamentu nagovoril 5. mar- ca, napovedano srečanje z ameriškim predsednikom Clintonom pa naj bi bilo 20. in 21. marca v Helsinkih. Na dan njegovega radijskega nagovora se je tudi izvedelo, da naj bi večkrat preloženo srečanje s predstavniki Evropske unije bi- lo 3. marca v Moskvi. Kar tiče širitve Nata na vzhod in vse večjih razhajanj med Natom in Moskvo, je bil Jelcin tiho, rav- no tako glede krize v Tadžiki- stanu, kjer so uporniki zasegli talce. Na dan, ko je Jelcin govo- ril po radiu, je zasedala tudi duma, ki je z veliko večino sprejela sklep, da morajo Jelci- novi zdravniki do prvega mar- ca parlamentu predložiti na- tančno poročilo o predsedni- kovem zdravju. Duma je še glasovala o resoluciji, ki pravi, da Jelcin ne more več opravljati svojih dolžnosti in naj zato od- stopi. Za je glasovalo 208 po- slancev, kar je bilo 18 glasov premalo za sprejetje resolucije. Prva minislriana pot Nova ameriška zunanja ministrica Madelaine Al- bright je na svoji prvi delov- ni turneji po Evropi in Aziji. Med obiskom Rima, Bonna, Pariza, Bruslja, Londona, Moskve, Seula, Tokia in Pe- kinga se z gostitelji največ pogovarja o širitvi Nata na vzhod in o tem, kako v širi- tev prepričati tudi Rusijo. Francoski predsednik Chirac je predlagal mini vrh ZDA, Francije, Velike Britanije in Nemčije z Rusijo, ki bi se zgo- dil pred julijskim vrhunsldm srečanjem Nata v Madridu, na katerem se bodo odločali o no- vih članicah. Vendar Washing- ton in Rim v to nista privolila. Italija ni bila povabljena na to srečanje, kljub temu, da daje Albrightova Italiji posebno vlo- go v novem zunanjepolitičnem obdobju Združenih držav. Francija še vztraja, da bi moral poveljstvo južnega kiila Nata prevzeti Evropejec, medtem ko Albrightova vztraja, da bi to moral biti Američan. Ministri- ca namreč pravi, da si Američa- ni sicer prizadevajo za ravno- vesje znotraj Nata - za »močan evropski steber, obenem pa tu- di za jasen prikaz ohranitve ameriške navzočnosti v Evro- pi«. Za pariški časnik Les Ec- hos je tudi jasno povedala, da ZDA še niso pripravljene, da bi svojo vodilno vlogo v svetu de- lile s komer koli. Pred evroazij- sko turnejo Albrightove je ameriško in tudi javnost, pa tudi samo ministrico šokiral Washington Post, ki je razkril njen židovski izvor. Tudi sama prva dama ameriške diploma- cije je šele pred kratkim izvede- la, da izvira iz židovske druži- ne in da so njeni stari starši umrli med holokavstom, ki so ga med drugo svetovno vojno izvajali nacisti. Ob tem se je izvedelo, da je Izrael že od konca leta 1994 vedel da je Albrightova v bistvu Židinja, vendar se je odločil, da tega ne bo razkril. DAMJAN KOSEC, POPtv Predstavili projelct Aipsice ceste Občni zbor Turistične zveze Spodnje Savinjske doline t Občina Žalec je lani pristo- )ila k projektu imenovanem Mpske ceste, ki ga je pred remi leti zastavilo kranjsko )odjetje BSC. Vodja projekta Harjan Štele je program mi- luli četrtek podrobneje pred- stavil predstavnikom občine Šalec, upravne enote in ob- nočnemu zavodu za zaposlo- ranje. Po tem sestanku je bil )bčni zbor Turistične zveze »podnje Savinjske doline, na wterem so izvolili novega predsednika Janeza Krofliča. i Podjetje BSC je pričelo s Tojektom Alpske ceste zaradi 'veh razlogov. Prvi je ta, da le 'ovezovanje ponudnikov turi- :'''(5nih izdelkov in storitev na ^^gijski ravni in skupni projek- ti omogočajo pridobitev med- jisrodne rinančne pomoči. Ngi razlog pa je, da obliko- Kje turističnih regij predvi- i'^va tudi nov zakon o turiz- 1^^. ki je že v postopku spreje- manja v pariamentu. Odločili i|° se za oblikovanje turistične ^Sije alpski svet Karavank in iJ^mniško-Savinjskih Alp. Re- »•i^ obsega območje od Jese- ''^> Kranja, Kamnika, Gornje- Grada, Luč, do Prevalj, Ve- ' ^^k, Žalca in Trojan. Turistič- ponudbo te regije, za kate- I značilno predvsem majh- J° število turističnih postelj, j° Podjetje BSC povezalo in jo '°bliki prospektov predstavilo :^i'ni turističnim agencijam in J'^ističnim operaterjem. Naj- ,^^) bodo ponudbo zbrali ob J^ličnih transferzalah kot so: Sodniška, planinska, lovska, ^'esarska, rečna transferzala in transferzala kulturno zgodo- vinskih znamenitosti. V sklopu tega projekta pri- pravljajo še program usposab- ljanja tržnikov za prodajo turi- stičnih izdelkov in storitev na alpskih cestah. To usposablja- nje bo potekalo v okviru jav- nih del in ga bo financiral republiški zavod za zaposlo- vanje. V usposabljanje naj bi bilo vključenih 200 ljudi, ven- dar je do sedaj prijavljenih le 40, zato se bodo lahko prijavili tudi tisri, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Iz žalske občine bodo v projektu sodelovali štirje mladi, ki ima- jo ustrezno višjo aU visoko izobrazbo. Njihova skrb po zaključku izobraževanja bo predvsem povezovanje lokal- nih turističnih objektov in pro- mocija le-teh v tujini. Prav o nujnosti povezovanja vseh, ki se ukvarjajo s turizmom in ki vplivajo na urejenost krajev, so veliko govorili v nadaljeva- nju tega sestanka na letni skupščini Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Skupščine sta se udeležila tu- di predsednik Turistične zve- ze Slovenije dr. Marjan Rožič in svetovalec vlade za turizem Stanko Bizjak. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline povezuje šest turističnih društev v občini in vse turistične podmladke na šoU. Ustanovljena je bila leta 1992 in njena najpomembnej- ša naloga je bila zbrati vso turisrični ponudbo in jo pred- staviti v obliki kataloga. Uspeli so izdari turistični vodnik po Spodnji Savinjski dolini, vzpo- stavili turistični informacijski center, za nadaljnjo promocijo pa ugotovili, da presega ama- tersko delovanje turistične zveze. Na skupščini je o delu zveze poročal predsednik He- nrik Kranj C, nato pa so izvolili nov izvršni odbor. Na čelu je Janez Kroflič, ki je postal tudi predsednik, Milan Dobnik, Ju- rij Matjaž, Fanika Lamovšek, Borut Dolinar, Franci Žagar, Henrik Kranj c, Darko Nara- glav in Andreja Žolnir pa so člani. Na skupščini so sprejeli smernice o nadaljnjem delu zveze in sprejeli izjavo za jav- nost, v kateri podpirajo kandi- daturo Zvoneta Štormana za gradnjo oskrbnega centra ob avtocesti na Lopati, ■■■■■■■i TONE TAVČAR DOGODKI Vojni invalidi o svojem delu Na današnjem (v četrtek) občnem zboru bodo člani Društva vojnih invalidov Ce- lje ocenili svoje delo v prete- klem letu ter spregovorili o delovnih načrtih za naprej. Po besedah predsednika Društva vojnih invahdov Ce- lje Rudija Žuglja je bilo pre- teklo leto v veliki meri v zna- menju prizadevanj za čim- boljšo organiziranost druš- tva. Tako ima društvo, ki ga vodi 9-članski izvršilni odbor, po teritorialnem principu se- dežev nekdanjih občin oziro- ma zdajšnjih upravnih enot 9 pododborov. Le-ti v povpreč- ju štejejo med 50 in 100 čla- nov, številčno najmočnejši pa je pododbor Celje, v katerega je včlanjenih preko 180 voj- nih invalidov. V Društvu vojnih invalidov Celje imajo preko svojih po- dodborov živahno organizira- no družabno življenje, saj so v preteklem letu pripravili kar nekaj odmevnih srečanj. Pred silvestrovim pa so s skromni- mi darilci obiskali tudi preko 200 svojih bolnih, nepokret- nih ali preko 80 let starih čla- nov. Vojni invalidi so lani poskr- beli za sprejem društvenega statuta ter društvo tudi regi- strirali skladno z novo zako- nodajo o društveni dejavno- sti. Med letom so izdali 760 članskih izkaznic, vendar se število članov spreminja in v društvu zdaj ocenjujejo, da je v njihovih vrstah že preko 800 članov. Po Žugljevih be- sedah zelo dobro sodelujejo s celjsko borčevsko organizaci- jo, saj ima društvo v njenih prostorih tudi svoj sedež, za- dovoljni pa so tudi s stiki s sorodnimi društvi ter občin- skimi vodstvi sirom celjskega območja. Med pomembnejšimi nalo- gami, s katerimi v društvu še nadaljujejo, je tudi spremlja- nje obstoječe zakonodaje. Ta- ko je Ustavno sodišče RS na pobudo slovenskih vojnih in- validov lanskega decembra razsodilo, da nekaj členov Za- kona o vojnih invalidih ni skladnih z Ustavo RS. Vojni invalidi se zdaj zavzemajo za čimprejšnjo spremembo za- kona. IS Tik pred končno odločitvijo Nabito polni razredi in predavalnice minuli petek in soboto na srednjih šolah in fakultetah pričajo o tem, da bodo morali bodoči srednje- šolci ali študenti svoje želje v zvezi z nadaljnjim izobraže- vanjem tudi letos prilagoditi marsikateremu dejavniku. Sicer pa so informativni dnevi pripomogli predvsem k boljši obveščenosti vseh, ki se odločajo, na kateri šoli bodo z izobraževanjem nadaljevali. Bodoči dijaki se bodo morali o tem odločiti do 13. marca, ko je zadnji rok za oddajo prijave na želeno šolo. Ministrstvo za šolstvo bo do 19. marca obve- stilo o tem, na katerih šolah bo vpis omejen, potem pa se bo- do kandidati še do 3. aprila lahko odločili in prijavo prene- sli na katero od šol, kjer omeji- tev ne bo. V ponedeljek, 24. februarja med deveto in petnajsto, bo v Zaskrbljeni obrazi bodočih srednješolcev med informativnim dnevom pričajo, da za končno odločitev o tem, na katero šolo se vpisati, ni več veliko časa. Narodnem domu v Celju še en informativni dan, posebej ko- risten za vse, ki se v teh dneh odločajo za študij na kateri od slovenskih fakultet. Člani Klu- ba študentov celjske regije bodo namreč letos že drugič drugič bodočim študijskim »sotrpinom« pripravih številne informacije iz »prve roke«; ta- ko bodo ti v ponedeljek na posebnih stojnicah v Narod- nem domu dobili podrobne informacije o študijskih pro- gramih in načinu študija na posameznih fakuUetah, pa tu- di o možnostih bivanja in sa- mem študentskem življenju v slovenskih univerzitetnih me- stih. Bodoči bruci, ki se bodo udeležili ponedeljkovega in- formativnega dneva, pa se bo- do s konkretnimi vprašanji lahko obrnili tudi na člane KŠCR - študente posameznih fakultet. , N.-M. S., Foto: G. KATIC PO DRŽA\ Bodočo vlodfl UUBLJANA, 17. febru ja (Dnevnik) - Predsedn LDS in SLS Janez Drnov; in Marjan Podobnik sta celodnevnem dogovarja pozno zvečer le podpis koalicijsko pogodbo o so lovanju obeh strank v n vladi. Dr. Drnovšek je n tik pred iztekom zakons ga roka poslal državnei zboru predlog za sesti nove vlade. Po tem predk naj bi LDS pripadlo os ministrskih mest, SLS de^ eno mesto pa bi imel l SUS. Iz LDS so predlag, naslednji ministri: za de družino in socialne zadi mag. Anton Rop, za finai mag. Mitja Gaspari, za g podarstvo Metod Dragon za kulturo Jožef Školjč, notranje zadeve Mirko Bi delj, za okolje in prostor Pavel Gantar, za šolstvo šport dr. Slavko Gaber in zunanje zadeve Zoran TI ler. Iz SLS bi bodočo vla sestavljali: Marjan Pod( nik, minister brez resoi ki nadomešča predsedni vlade in koordinira držai tvorna ministrstva, dr. M, jan Senjur, minister za el nomske odnose in razv Ciril Smrkolj, minister kmetijstvo, Tit Turnšek.n nister za obrambo, Tora; Marušič, minister za pure sodje, mag. Anton Bevsž' uer, minister za promet zveze, dr. Marjan Jere minister za zdravstvo, i Lojze Marinček, minisi za znanost in mag. Bo Grafenauer, minister br resorja, odgovoren za f dročje lokalne samouprai Za ministra brez listni« odgovornega za koordinii nje delovnih teles s podro( socialnega varstva, je pre lagan Janko Kušar iz I SUS. Državni zbor bo o nt vladi glasoval naj verjetni med 25. in 27. februarjem SLS kot Pucko LJUBLJANA, 17. februi ja (Večer) - Izvršilni odb SKD je ugotovil, da je SLi podpisom koalicijske F godbe z LDS enostrans razdrla pogodbo med poi ladnimi strankami in se tem odpovedala demoki tični politični alternativi Slovenskem. Zaradi vsto SLS v koalicijo postaja krščanske demokrate dvoi Ijiva tudi izvoHtev predse nika DZ Janeza Podobnik Socialdemokrati so no koalicijsko povezavo ocen kot enostransko in morali sporno dejanje. Zadnje ieto LJUBUANA, 12. febru^ ja (Delo) - Prvič v tem letu se sestali svetniki državnei sveta. Ker jim v jeseni pot«' petletni mandat, so sprej' predlog za zakonodajno ciativo zakona o državni svetu. Predsednik sveta ^ Ivan Kristan je namreč januarja dal pobudo, da i| bi člane DS kot predstavni' lokalnih interesov volili i posredno tudi na letošn) volitvah. Za mehkejši prehod na delo V dualnem sistemu izobraževanja poudarek na praktični usposobljenosti za delo -Vajenec v delovnem razmerju Bistvena novost, ki jo v izo- braževanje prinaša uvajanje dualnega sistema izobraže- vanja, s katerim bodo prve srednje šole pričele v prihod- njem šolskem letu, je pred- vsem večji poudarek praktič- nemu delu izobraževanja, ki ga bodo vajenci opravljali pri delodajalcu oziroma na de- lovnem mestu. Temu bo pri- lagojeno tudi delo v šoli, ki bo skrbela za teoretični del izobraževanja. Dualni sistem izobraževanja naj bi nadomestil dosedanje obrtne programe, v sistem po- klicnega izobraževanja pa pri- naša spremembe, ki bodo po- menile predvsem drugačen odnos med šolo, vajencem in delodajalcem, ki bo skrbel za praktični del izobraževanja. Izobraževalne programe za dualni sistem so pripravili na devetih pilotskih šolah, in si- cer v sodelovanju fundacije Phare in Centra za poklicno izobraževanje, v začetku prejšnjega tedna pa je Strokov- ni svet RS za poklicno in stro- kovno izobraževanje sprejel tudi predmetnike in progra- me, ki se bodo izvajali po tem sistemu. Predmetnik določa, da mora vajenec najmanj 400 ur prakse na leto opraviti pri delodajal- cu, za teoretični pouk, ki ga bodo izvajali v šoli, pa so dolo- čeni minimalni in maksimalni standardi. V drugem letniku tri leta trajajočega izobraževa- nja čaka vajenca vmesni preiz- kus uspešnosti praktičnega znanja pri delodajalcu, ob koncu šolanja pa zaključni iz- pit, ki bo obsegal praktični in teoretični del. Praktični del iz- pita bo vajenec opravljal pri delodajalcu, nadzirala pa ga bo komisija obrtne ali gospo- darske zbornice, ki bo skrbela tudi za učna mesta in obrtni- kom, ki se bodo želeU vključiti v ta sistem, na osnovi izpol- njevanja zahtevanih kriterijev podeljevala tudi verifikacije. Dolgoročno naložbo v kader Kot pilotska šola za pripravo programov izobraževanja za poklice zidar in tesar po dual- nem' sistemu je bila izbrana Srednja gradbena šola v Šol- skem centru Celje, na kateri bodo v prihodnjem šolskem letu program začeli tudi izva- jati. Ta šola pripravlja še pro- gram za izvajanje mojstrskih izpitov za mojstra tesarja, mojstra zidarja in gradbenega delovodjo; ob čemer se lahko tisti, ki se v teh dneh odločate za vpis, še vedno lahko vpišete tudi v »redne« programe za te pokUce. Koordinator priprave pro- grama za izobraževanje zidar- jev in tesarjev po dualnem si- stemu na Srednji gradbeni šoli je profesor Mišo Kneževič, ki pravi, da bo uvedba dualnega sistema ob dobri praktični us- posobljenosti predvsem jasne- je določila status in pravice, hkrati pa povečala tudi odgo- vornost vajenca in delodajal- ca. »Gre predvsem za mehkej- ši prehod iz šole na delovno mesto, za kar bodo vajenci ob koncu izobraževanja uspo- sobljeni,« pravi Mišo Kneževič in poudarja, da je praktične- mu delu izobraževanja zidar- jev že sedaj posvečen velik delu pouka in da gre pri uvaja- nju dualnega sistema pred- vsem za večjo prilagojenost predmetnika in pa večjo odgo- vornost tako vajenca kot tudi delodajalca, ki se bo ob podpi- su pogodbe oziroma sklenitvi- jo delovnega razmerja z vajen- cem zavezal, da bo skrbel za praktični del izobraževanja, odgovoren pa bo tudi za prak- tični del zaključnega izpita, ki ga bo ocenjevala komisija obrtne ali gospodarske zbor- nice. Ob Šolskem centru Celje (zidar in tesar) bodo sep- tembra na našem območju pričeli po dualnem sistemu izvajati še program za po- klic avtomehanika (Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola Celje in ŠCC Velenje) ter za avtokle- parja (Srednja strojna šola Štore). »Čeprav je zanimanje delo- dajalcev za ta sistem izobraže- vanja veliko, so zaenkrat še kar zadržani, saj to zanje po- meni večjo odgovornost,« pra- vi Mišo Kneževič. »Mislim pa, da bodo kmalu sprejeU dejs- tvo, da kljub večji odgovorno- sti omogoča kakovostno izo- braževanje bodočega delovne- ga kadra oziroma predvsem, da gre za dolgoročno naložbo v lasten delovni kader.« Delodajalci v Sloveniji za izobraževanje v prihodnjem šolskem letu zaenkrat ponuja- jo okoli 3000 učnih mest, da pa bi se izognili kakršnemu koli izkoriščanju (čeprav bo izobraževanje pri delodajalcu ves čas nadzorovano), na mi- nistrstvu za šolstvo bodočim vajencem priporočajo, naj skupaj s starši pred podpisom pogodbe z delodajalcem le-to natančno pregledajo, najbolje pa je, da se pogovorijo še s strokovnimi delavci na ob- močnih gospodarskih in obrt- nih zbornicah, in seveda tudi z mojstrom - bodočim deloda- jalcem. ININA Mu SEDLAR V prihodnjem šolskem letu bo prvih petnajst šol pričelo po dualnem sistemu izvajati izobraževanje za poklice av- tomehanika, avtokleparja, mesarja, mizarja, zidarja, te- sarja, izdelovalca usnjenih in krznenih oblačil, usnjar- skega galanterista in rtv me- hanika. Za sejnine po crki zakona v Mestni občini Celje so doslej sejnine za opravljeno delo ob občinskih svetnikih za zasedanja sveta dobivali le člani stalnih delovnih te- les, konec lanskega leta pa so svetniki sklenili, da so do izplačila sejnin upravičeni tudi vsi člani ostalih delov- nih teles občinskega sveta. 'l\ip.y> v komisiji za in.i.i datna vprašanja, volitve, ime- novanja, priznanja in nagrade predlagali, da bi od letošnjega 1. januarja naprej prejemali sejnine tudi člani kolegija predsednika občinskega sveta ter člani in predsedniki zača- snih komisij občinskega sveta. Članom so prisodili sejnine v višini 5 tisoč, predsednikom začasnih komisij pa po 8 tisoč tolarjev. Svetnik Borut Aluje- vič (LDS) je ob tem opozoril, da so po črki zakona oziroma občinskega statuta ter poslov- nika o delu občinskega sveta do sejnin upravičeni tudi člani koordinacije župana in pred- sednika občinskega sveta. Če pa njihovo delo ni potrebno, naj se v bodoče seje koordina- cije župana in predsednika občinskega sveta preprosto ne sklicujejo več. Člane koordi- nacije so namreč v komisiji prezrli oziroma izpustili iz predloga z utemeljitvijo, da v kolegiju predsednika občin- skega sveta in koordinaciji žu- pana in predsednika občin- skega sveta sedijo praktično isti ljudje, zato bi bilo izplače- vanje sejnin nepotrebno raz- metavanje proračunskega de- narja. Po razpravi so svetniki vsee- no presodili, da so do sejnin upravičeni tudi člani koordi- nacije župana in predsednika občinskega sveta, hkrati pa so se tudi dogovorili, da bodo v kar najkrajšem času predlaga- li spremembe aktov, ki s pod- vajanjem delovnih teles zaple- tajo in hkrati tudi dražijo delo. Po preverjanju v drugih slo- venskih občinah namreč nik- jer ne poznajo podvajanja dela v kolegiju in koordinaciji. Šf.7.*20.felm»ar!9« 1. SNOPIČ 5 V SPOMIN Prof. Egon Kunej Pred dnevi je v Celju umrl prof- Egon Kunej. Več kot ^^(rt stoletja celjske kultur- 0 in predvsem glasbene zgodovine je povezano z imenom tega visoko uspo- sobljenega glasbenega pe- dagoga, zborovodje in sno- ^^Ica mnogih glasbenih j^g/. Vsak kulturno ozaveš- ien Celjan lahko pritrdi, da je umrl človek, ki je bil dol- ga leta v našem mestu ob Savinji glavna glasbena av- toriteta. V marsičem to osta- ja tudi po smrti. Rodil se je pred skoraj 85 ^ti v Šmarju pri Jelšah. Ma- tnriral je v Celju leta 1932, istočasno pa končal tudi šo- lanje na tukajšnji Glasbeni matici. V kroniki te ustano- ue je zabeleženo, da je bil eden najuspešnejših absol- ventov in tako ga je pot vo- dila na visokošolski študij glasbe na ljubljanski kon- servatorij. Prva službena pot ga je pred drugo svetovno vojno vodila v Šibenik in v dalma- tinskem okolju je deloval do konca vojne. Po tem, ko je po osvoboditvi nastopil me- sto glasbenega profesorja na gimnaziji v Celju, je kmalu postal tudi ravnatelj glasbene šole in na tem me- stu deloval do leta 1973. V okwni te šole je ustanovil še ^/koncertno poslovalnico in s tem v največji meri skrbel za koncertno ponudbo, ki je bila v njegovem času na naj- višji možni ravni. Celjani ga seveda poznajo predvsem kot izvrstnega zborovodjo. Od ustanovitve leta 1949 je petindvajset let vodil Komorni moški zbor in z njim dosegel nekaj veli- kih domačih in mednarod- nih uspehov. Tako je bil tudi eden prvih ambasadorjev mesta in slovenske glasbene kulture v tujini, saj je s tem zborom predstavil sloven- sko pesem marsikje sirom Evrope. Tudi pevke in pevci, ki so v letih 1945-1965 sode- lovali v gimnazijskem pev- skem zboru imajo na te čase 2 njim prav gotovo lepe spo- mine, saj so dosegali na raznih zborovskih srečanjih le najboljša mesta. Znal pa je te mlade pevce spodbudi- ti, da so mnogi od njih na- daljevali ali pa še nadaljuje- jo z ljubiteljskim petjem v raznih ansamblih. Voljo do dela z mladino je izkazoval tudi z organiziranjem kon- certov za mladino, na kate- rih je nastopal kot komenta- tor Tudi v zadnjem času. ko ni bil več aktiven, je vsako- krat našel čas za dobrohot- ne nasvete vedoželjnim mladim glasbenikom. Vse svoje znanje in izkuš- nje je posredoval tudi pri or- ganizaciji tradicionalnih Mladinskih pevskih festiva- lov. Bil je namreč med usta- novitelji te evropsko odmev- ne prireditve in tako še po tej plati prispeval k uveljavitvi mesta Celja v Sloveniji. Za vse dosežke je Egon Kunej prejel mnoga državna, ob- činska in druga družbena priznanja. Toda, kot je sam nekoč zapisal, pa je največja priznanja dobil od mnogih skladateljev, ki so njemu in njegovim zborom posvetili marsikakšno skladbo. V zadnjem času se je ne- koliko manj pojavljal v jav- nosti, zato pa je bil vedno pripravljen sprejeti obisk prijateljev in znancev ter z njimi pokramljati o vsakda- njih stvareh, predvsem pa o glasbi. Njegova prislovična treznost v razmišljanju, pre- pletena z iskricami duhovi- tosti in optimizmom, nam bo vsem, ki smo ga v zad- njem času obiskovali, osta- la v živem spominu. In ker je bil takšen do zadnjega dne, nas je njegova smrt še toliko bolj presenetila. Spo- min nanj pa bo med celjski- mi glasbenimi ljubitelji še dolgo živ. EDVARD GORŠIC Okolje smo vsi! Prva slovenska okoljevarstvena fundacija ima sedež v Celju - Celje imo mnogo tistega, česar prestolnica nima! Minuli četrtek so člani uprave »Ustanove Fundacije okolje smo vsi«, ki je bila usta- novljena konec lanskega leta s sedežem v Celju in je prva tovrstna v Sloveniji, predstavi- li okvirne delovne načrte. Po- budnik za ustanovitev funda- cije je bil Aleš Vidmar, pomoč- nik direktorja v Centru eko- loških dejavnosti v Celju ter direktor podjetja MA Premisa, njen namen pa je združiti stroko in uporabnike, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Po besedah predsednika uprave Bena Podergajsa, sicer vojniškega župana, je fundacija v posameznih občinah naletela na dokaj ugoden odmev, z ne- katerimi projekti pa so že zače- li. Sicer pa je osrednji namen fundacije zainteresirati gospo- darstvo in ostale potencialne donatorie, da v svojem okolju prispevajo denar za reševanje perečih ekoloških vprašanj. Ve- liko dela pa v fundaciji usmerja- jo tudi v vzgojo, osveščanje in preventivno delo z mladimi, saj v kar nekaj projektih sodeluje tudi osnovnošolska in srednje- šolska mladina. V fundaciji svoje znanje in delo združujejo različna okolje- varstvena podjetja in ustanove, večina projektov pa je usmerje- na v širše celjsko področje. Tako so v številnih občinah podprli projekt »Odpadek naj ne bo sa- mo odpadek«, ki ga strokovno vodi velenjski inštitut za ekološ- ke raziskave Erico, vanj pa so vključeni tudi osnovnošolci. Med člani fundacije so ob velenjskem Ericu še Podjetje za urejanje voda Nivo Celje, obči- na Vojnik, podjetje Art iz Lju- bečne, celjski Zavod za zdravs- tveno varstvo. Knežji ekološki center ter litijska MA Premisa kot ustanovitelj in ljubljanski Pro-eco. Po besedah Aleša Vid- marja je fundacija zamišljena in deluje kot center, v katerem se ob poenotenih akcijah kon- centrirajo okoljevarstveniki, ve- seli pa so sodelovanja z vsemi, ki jim je mar za okolje. Glavne razloge, da je sedež fundacije v Celju, gre iskati v tem, da ima območje veliko ekoloških prob- lemov, hkrati pa tudi okoljevars- tveno osveščeno prebivalstvo. Med večjimi podjetji, ki so že finančno podprla delo fundaci- je, so iz našega območja Pivo- varna Laško, Petrol Celje in Go- renje Velenje ter posamezne ob- čine, kjer se projekti izvajajo, delo fundacije pa je podprlo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je v manjšem delu pripravljeno sofinancirati posa- mezne projekte, ■■■■■■■■i I. STAMEJČIČ V »Ustanovi Fundacija, oko- lje smo vsi« pozivajo vse zain- teresirane, podjetja in posa- meznike, da prispevajo za re- ševanje ekološkiii problemov v domačem kraju. Denarne prispevke za posamezne pro- jekte oziroma konkretne akci- je zbirajo iia žiro računu 50700-678-000-0081206, sedež fundacije pa je v Cel)u, na Glavnem trgu 1. Pri Šumejevi icapeii Tudi letos so Vitanjčani obu- dili spomin na 14. februar leta 1944, ko je bilo pri Šumejevi kapeli ustreljenih deset talcev, ki so jih tja pripeljali iz Celja. Na spominski slovesnosti je spre- govoril Franjo Marošek, ki je osvetlil dogajanja v težkih voj- nih časih in dodal: »Ljudje, ki so padli pri Šumejevi kapeli, so s svojo smrtjo veliko prispevali za lepši današnji dan. Tega naj se zavedajo stari in mladi.« Kultur- ni program so pripravili učenci vitanjske osnovne šole. I.J. PODRZ^ Preveč provic UUBUANA, 12. februar- ja (Veder) - Združenje delo- dajalcev Slovenije je ocenilo lansko uresničevanje social- nega sporazuma in ugotovi- lo, da napovedana 5-odstot- na rast bruto družbenega proizvoda ni bila dosežena, uresničila pa se ni tudi zah- teva po zvišanju števila za- poslenih v gospodarstvu in znižanju v negospodarstvu. Združenje je predlagalo, da v prihodnje ne bi bilo več regresa oziroma da bi ga prestavili v kategorijo plač, dohodke direktorjev pa naj bi vezali na dobiček podjet- ja. Delodajalci tudi ugotav- ljajo, da imajo delavci pre- več pravic pri soupravljanju. NE zo noftarje UUBUANA, 13. februar- ja (Delo) - Tehnična vlada je zavrnila predlog za podraži- tev naftnih derivatov in pro- sto oblikovanje cen mazuta in utekočinjenega naftnega plina. Naftna podjetja so zahtevala podražitev plina za 9,5 do 11 odstotkov, plin- skega olja za 20 do 24,4 odstotka, mazuta za 22 do 44,7 odstotka in uskladitev marže z rastjo cen na drob- no. Vlada bo problematiko cen naftnih derivatov obrav- navala šele takrat, ko bodo znani okviri ekonomske po- htike za leto 1997. V Natu leta 2002? UUBUANA, 13. februar- ja (Delo) - Francoski gene- ral Jean-Philippe Douin, ki ga je na obisk v Slovenijo povabil načelnik generalšta- ba Slovenske vojske, se stri- nja, da naša država izpol- njuje merila za vstop v Nato, vendar bo odločitev o novih članicah predvsem politič- na. Prepričan je, da bo Slo- venija dosegla cilj, to je vključitev v Nato, če ne prej, pa leta 2002. Veliki zoostanlci UUBUANA, 13. februar- ja (Večer) - Člani sodnega sveta so povedali, da je naj- večji problem slovenskega sodstva še vedno veliko ne- rešenih zadev na sodišču. Po grobih ocenah so na vr- hovne sodišču v zaostanku za dve leti in pol, na višjih sodiščih za pet mesecev, na Višjem delovnem in social- nem sodišču ter na okrožnih sodiščih za tri leta, na okraj- nih sodiščih pa kar za pet let. Sodni svet meni, da bo za odpravo zaostankov tre- ba povečati storilnost sodni- kov ah pa njihovo število, mogoča pa je tudi kombina- cija obeh možnosti. Beatif ilcaciia še letos MARIBOR, 14. februarja (Večer) - Škof dr. Franc Kramberger meni, da bo An- ton Martin Slomšek še letos jeseni razglašen za svetnika. Plenum pristojne kongrega- cije v navzočnosti papeža Janeza Pavla II. je namreč že 4. februarja soglasno potrdil Slomškove čudeže. Celjski koledar praznovanj Svetniki sprejeli letošnji program prireditev in praznovanj, z opozorilom, da je program za prihodnje leto treba sprejeti še letos s precejšnjo zamudo, saj so prve prireditve že za na- mi, so celjski svetniki v torek sprejeli letošnji program pri- reditev in praznovanj v Mest- ni občini Celje. Predlogu, ki so ga oblikovali v kabinetu župana, pa so svetniki dodali še nekaj praznovanj in prire- ditev ter se hkrati zavezali, da bodo za njihovo izvedbo zagotavljali tudi denar iz ob- činskega proračuna. V program so uvrščene prire- ditve in praznovanja ob sloven- skem kulturnem prazniku. Celjski pust '97, praznik Mest- ne občine Celje 11. april, dan upora proti okupatorju, 22. Mednarodni mladinski pevski festival, dan državnosti, prire- ditve Poletja v Celju, knežjem mestu, 30. MOS in druge se- jemske prireditve, 100-letnica Narodnega doma, komemora- cije ob dnevu mrtvih ter sode- lovanje na komemoraciji v Gradcu, novoletni sprejemi žu- pana ter silvestrovanje na pro- stem. Ob tem so vključene še obeležitve drugih tradicional- nih dogodkov, denimo iz špor- ta. Dnevi komedije, maraton v Logarsko dolino, prireditve ob dnevu civilne zaščite ter mese- cu požarne varnosti. Posebno skrb bodo v Celju namenili tu- di prireditvam v Celjskem do- mu, prezreti pa ne gre še pri- ložnostnih sprejemov oziroma slovesnosti, ki jih ni mogoče predvideti. Na pobudo nekaterih svetni- kov so v program celjskih pri- reditev in praznovanj vključili še vsakoletno spominsko slo- vesnost za teharske žrtve (Ja- nez Lampret), skupno prazno- vanje 8. marca in materinske- ga dne ter praznik dela 1. maj (Željko Cigler), praznovanja ob 110-letnici Splošne bolni- šnice Celje (Borut Alujevič). ■HHHMHMM I. STAMEJČIČ V Mestni občini Celje so lani v okviru proračunske postavke prireditvam odme- rili skromna 2 milijona tolar- jev, za letos pa so svetniki načelno podprli predlog, da se izvedba Poletja v Celju, knežjem mestu sofinancira s 6 milijoni tolarjev, za praz- novanje lOO-letnice Narod- nega doma v septembru se nameni poldrugi milijon, za oživitev ter pripravo načrtne programske ponudbe Celj- skega doma pa bodo iz ob- činskega proračuna nameni- li 2 milijona tolarjev. Laška komunala se je preselila Laško komunalno podjetje se je v ponede- ljek dokončno preselilo v nove prostore na Celjski cesti 52. V zgradbi bivšega podjetja Elkov, ki je last Pivovarne Laško, imajo sedaj 12 pisarn in nekaj delavnic. Dosedanjo zgradbo komunalnega podjetja na Trubarjevem nabrežju bodo predvidoma že pri- hodnje mesec porušiH, saj želi občina skupaj s pivovarno čimprej urediti ta del starega mestnega jedra. Ob Trubarjevem nabrežju naj bi že do poletja povečali parkirni prostor ter razširili kri- žišče s Pivovarniško ulico. Po pogodbi, ki so jo podpisali s pivovarno, naj bi komunala uporablja- la prostore na Celjski cesti pet let in to brez najemnine. Po izteku najemniške pogodbe naj bi se podjetje preselilo v novo poslovno zgradbo, ki bo stala ob laškem pokopališču. Stavba še ni zgrajena in v komunali nekoliko dvomijo, da se bo to zares zgodilo v petih letih. Kupnina, ki so jo dobili za svoj dosedanji objekt na Trubarjevem nabrežju predstavlja namreč le tretjino vsote, ki jo je treba zagotoviti za novogradnjo. JI 1'idustrija kovinskih izdelkov in opreme Alpos d.d. Šentjur Ulica Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur objavlja prosto delovno mesto 'ORGANIZATOR PROGRAMSKO INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pogoji: - 'Višja šola računalniške ali druge ustrezne smeri ■3 leta delovnih izkušenj "Aktivno znanje angleškega jezika ■poznavanje podatkovne baze ORACLE in operacijskega sistema vms "zaželena znanja s področja knjigovodstva delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim Poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev f^ošljite na naslov: Industrija kovinskih Izdelkov In opreme J'Pos d.d. Šentjur, Ulica Leona Dobrotinška 2, in sicer v roku ^ dni od dneva objave. •kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30. dneh po objavi. 3 GOSPODARSTVO KOMENTIRAMO Žejni preko vode štirinajsti februar naj bi bil tisti datum, ko naj bi člani nadzornega sveta Darsa spre- jeli končno odločitev. Bo poči- vališče na Lopati gradilo za- sebno podjetje Javico iz Logar- ske doline ali znani zasebni gostinec Zvone Starman iz Šempetra? Nadzorni svet je v petek v Celju zasedal, odloči- tve pa še vedno ni sprejel. Tokrat so bili člani nadzor- nega sveta na čelu s predsedni- kom, sicer celjskim županom in poslancem Jožetom Zimš- kom, postavljeni v vlogo raz- sodnika. Odločati so morali o pritožbi, ki jo je naDars naslo- vil Zvone Štorman potem, ko je upravni odbor Darsa lani sklenil, da zemljišče za grad- njo hotela, restavracij in dru- gih objektov na Lopati odda zasebnemu podjetju Javico iz Logarske doline. Zvone Štor- man se je na takšno odločitev pritožil, pritožbo je potem obravnavala posebna tričlan- ska komisija, ki glede na to, da se je moral sestati nadzorni svet, ni mogla ali pa ni hotela prevzeti odločitve na svoja ple- ča. Nadzorni svet Darsa je v pe- tek odločil, da stvari še niso povsem jasne in da je treba razčistiti vsaj troje vprašanj. Od registrskega sodišča, pri katerem je registrirano zaseb- no podjetje Javico, bodo zahte- vali izpis o višini ustanovnega I kapitala podjetja. Nadalje \ Dars zanima, ali je v Javicu\ opravljena dokapitalizacija. \ Ce bodo ugotovili, da Javico razpolaga samo z minimal- nim predpisanim ustanovnim kapitalom, bodo od vladne^ službe za zakonodajo zahteva- li še tolmačenje, če sme Dars s takšno firmo sploh podpisati pogodbo o tridesetletni oddaji zemljišča. Ob tem se tudi nam zastav- lja nekaj vprašanj. Kako in na osnovi česa je upravni odbor Darsa oziroma komisija, ki je pregledovala ponudbe, konec lanskega leta sploh izbrala Ja- vico kot najboljšega ponudni- ka? Ali se ljudje v Darsu takrat niso spraševali, kakšen statusi ima podjetje, ali je firma doka- pitalizirana in ali s takšno fir- mo sploh lahko sklenejo po- godbo? So pristojni sploh v re- snici dobro pregledali in pre- tehtali dokumente vseh po- nudnikov ali so se ustavili zgolj pri višini ponujenega de- narja? Koliko je dokumentaci- ja Javica sploh ustrezala razpi- snim pogojem, če mora Dars šele zdaj ugotavljati status podjetja in njegovo dokapitali- zacija? Je prvotna odločitev ko- misije sploh veljavna? In nena- zadnje, bi se ta vprašanja sploh pojavljala, če se Zvone Štorman ne bi pritožil? Težko je najti logično razla- go za tako dolgotrajno odloča- nje in vsaj povprečnemu, s po- litiko neobremenjenemu dr- žavljanu čudne odločitve Dar- sa. Zvone Štorman je za pritož- bo imel tri dni časa, Dars, ki naj bi bil po govoricah iz ku- harjev odločno na strani Javi- ca, zavlačuje v nedogled. In jari kači ni videti konca. Dva ali tri tedne so si zdaj na Darsu vzeli časa, da poiščejo ustrez- ne odgovore. Vmes bo najbrž treba izbrati novega predsed- nika nadzornega sveta Darsa, ker sedanji predsednik pač ne more hkrati sedeti na župan- skem, poslanskem in še Darso- vem stolu. Ker bo izbira pred- sednika nadzornega sveta bolj politična kot strokovna zade- va, se stvari seveda znajo za- vleči. Mimogrede se bomo znašli sredi vročih pasjih dni, dopusti bodo spet razlog več za zavlačevanje, najslabše kar se lahko zgodi, pa je ponovitev razpisa. To je po oceni nekate- rih menda še najbolj realna možnost. Ob tem pa si pred- stavljajte podjetnika, ki ima pripravljene načrte, kapital in bančne garancije, pa za cel razred učencev na gostinski šoli, ki čakajo na obljubljeno zaposlitev. Država očitno jem- lje voljo do novih naložb in delovnih mest še tistim posa- meznikom, ki se jim v teh časih sploh še ljubi plezati preko birokratskih in politič- nih preprek. IRENA BAŠA V pričakovanju direktorja Za novega predsednika uprave delniške družbe Ste- klarna Rogaška so pred dne- vi izbrali diplomiranega eko- nomista Davorina Škrinjari- ča. Škrinjarič je iz Žibernika pri Rogaški Slatini, trenutno pa še opravlja funkcijo finančnega direktorja Saria (papirnica v Količevem) v Viru pri Domža- lah. V tem podjetju ga veže 6- mesečni odpovedni rok, ki ga bodo skušali skrajšati. V Ste- klarni Rogaška, podjetju s približno 1750 zaposlenimi, bo postal predsednik tričlan- ske uprave delniške družbe, za njegova pomočnika pa sta predlagana diplomirani eko- nomist Franci Jankovič in di- plomirani inženir Dušan Jug. Do Škrinjaričevega prevzema funkcije dela v družbi kot koordinator poslovnih funkcij Jože Božiček. Za direktorja steklarne je kandidiralo pet strokovnjakov, pri čemer so vsi ustrezali raz- pisnim pogojem. Na prvem se- stanku nadzornega sveta ni bilo skupnega jezika, zato so zahteve dopolnili ter opravili dodatne pogovore. V delniški družbi, ki jo je zadnje mesece vodila začasna uprava, so večinski lastniki de- lavci. Podjetje, ki je velik do- larski izvoznik, so zadnje čase pestile resne težave, značilne za takšne izvoznike. O teh te- žavah (skupaj z 880 milijoni tolarjev izgub) so se vodstvo Steklarne ter slatinski župan Branko Kidrič konec tedna pogovarjaU tudi z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo. V kraju namreč pričakujejo dodatno pomoč države. I BRANE JERANKO NOVO NA BORZI Delnice Etola in Petroia Sporočilo Ljubljanske borze: »Glede na to, da je področje reguliranja tujih naložb v do- mače vrednostne papirje kom- pleksno, predvsem pa zelo ob- čutljivo področje, smo ob zad- njem ukrepu Banke Slovenije dolžni opozoriti na nekatere od vidikov tega ukrepa, pred- vsem pa na način njegove uvedbe. Banka Slovenije ob uvedbi Sklepa ni poskrbela za enakomerno obveščenost vseh udeležencev trga vrednostnih papirjev, zaradi česar so bile banke v prednosti pred ne- bančnimi udeleženci borznega trga. Dejansko gre sicer za mo- netarni ukrep, vendar pa bi bilo v primerih, ko gre za velik vpliv na dogajanje na celotnem trgu vrednostnih papirjev, po- trebno istočasno informiranje vseh udeležencev, ki imajo li- cenco Agencije za trg vred- nostnih papirjev in Ljubljanske borze. Poleg tega bi morala BS nemudoma po objavi Sklepa poskrbeti za njegovo jasno in nedvoumno uradno razlago, kajti prav njegova nejasnost, različna tolmačenja in različna predvidevanja posledic ukrepa na trgu so povzročili destabili- zacijo trga ter ponovno nezau- panje investitorjev v dogajanje na trgu. Zato bi se morala vsa- ka institucija, ki kakorkoli po- sega na trg vrednostnih papir- jev zavedati, da ima borzno poslovanje s sedanjo tržno ka- pitalizacijo 227 milijard tolar- jev in približno 8 odstotki v DBP čedalje večjo makroeko- nomsko in mednarodno težo.« Odbor za sprejem vredno- stih papirjev je sprejel sklep o sprejemu navadnih delnic na ime z oznako A in G družbe Etol, tovarne arom in eteričnih olj iz Celja v borzno kotacijo B. Z delnicami se bo začelo trgo- vati v petek, 21. februarja. Os- novni kapital družbe znaša 2.885.760.000 tolarjev. Nomi- nalna vrednost znaša 10.000 tolarjev, kar pomeni, da je bilo izdanih 288.576 delnic. Delni- ce so izdane v nematerializira- ni obliki in so knjižene v cen- tralni register Centralno kli- rinške depotne družbe d.d., Ljubljana. Oznaka za potrebe borznega trgovanja je ETOG. Delnic z oznako A je 136.850, z oznako G pa 55.777 delnic. Tr- govalo se bo tudi z delnicami drugih serij, vendar ko bodo serije B, C in E prosto prenoslji- ve. Ta teden bo začela Centralno klirinško depotna družba d.d., Ljubljana voditi delniško knji- go tudi za družbo Petrol d.d., Ljubljana. Prenose in prodaje delnic družbe Petrol bo mogo- če opravljati tekoče in tudi brez posebnih pogodb. Glede na število delničarjev je ta prenos vodenja delniške knjige na Centralno klirinško družbo še kako pomemben. Do sedaj ni- smo odkupovali delnic Petroia serija G, od tistih, ki niso imeU originalnega potrdila o lastniš- tvu delnic, sedaj pa bomo lah- ko odkupovali tudi od tistih, ki so originalno potrdilo izgubili. Delnice Petroia odkupujemo po ceni 16.000,00 SIT. Če želite prodati delnice podjetij iz javne prodaje (serija G), se zglasite v CBH d.o.o., Celje ali pa pri okencih Banke Celje. Delnice podjetij odkupu- jemo po dnevnih cenah. Prav tako še vedno odkupujemo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Tele- com Slovenije. Piše: BOJAN GRADIŠNIK Dobiček začasno 1 nerazporejen Minulo sredo so se na svoji prvi skupščini sesta- li delničarji Toplic Dobr-|| na, ki so največ besed na-- menili lastninskemu pre- oblikovanju zdravilišča. ^ V lastninski strukturi del-i niške družbe TopHce Dobr- na pripada občinam Celje, Vojnik in Štore 30 odstot- kov, 14 odstotkov delnic imajo tri pooblaščene druž- be Krekove investicijske^ družbe, 17 odstotkov dr-^ žavni skladi, pribUžno tret- jino pa imajo zaposleni in zunanji lastniki, ki so delni- ce kupih v javni prodaji. Na tokratni skupščini so delničarji zavrnili predlog vodstva Toplic o petčlan- skem nadzornem svetu in sklenili, da bo v njem devet članov. Sprejeli pa so poro- čilo o poslovanju zdraviliš- ča v letih 1993, 1994 in 1995. V teh treh letih so na Dobrni ustvarili 16 milijo-^ nov tolarjev dobička, ki gM zaenkrat še niso razpored^B i Kako ga bodo razdelili* naj bi se delničarji odločili na prihodnji skupščini, obe- nem bodo takrat obravnava- h tudi revidiran zaključni račun za lansko leto. IB BAROMETE Dobiček HlfA dobrih pet i milijard tolarje^ Nova Ljubljanska banj je lani po prvih podatki ustvarila za 5,1 milijarde ti larjev dobička, kar je za i milijarde tolarjev več k, predlani. Po zdajšnjih na( tih naj bi v naši največ banki iz sanacije izšli v dn gi polovici leta. Ker je Bai ka Slovenije pred kratkii izdala soglasje za zamenj, vo prednostnih delnic Ni v Pomurski, Koroški in V lenjski banki, bo NLB p, stala 40-odstotna lastni{ bank, ki se ji bodo pridruž le v bančni družini NLB. Bo konjiški Lip pozitiven? V delniški družbi Lip Pi hištvo je v lesarski in miza ski proizvodnji zaposleni 381 delavcev, ki ustvarij približno 11,5 milijor nemških mark bruto letu realizacije. Preživetje si 80 odstotkih zagotavljaj na tujih tržiščih, kjer njihi vi izdelki sodijo v zgorn cenovni razred. Povprečn mesečna plača njihoveg delavca je 600 mark, plaf tudi redno izplačujejo, l zadnjih letih so posloval na robu rentabilnosti, letos pa po oceni direktorja Sfa- neta Kokelja pričak#\^ pozitivno poslovanje. SKB med na|boi|simi SKB banka d.d. je uspešn zaključila program izdaj GDR oziroma globalnih poti dil o lastništvu s sprej emor v kotacijo v sistemu SEA( International v okviru loi donske borze. Sprejem GDI SKB banke na londonsk borzo je bil 10. februarje trgovanje z njimi pa se j začelo 12. februarja. Pn dan trgovanja se je oblikov; la cena 30$ za GDR, pri čf mer je na osnovi vsake dela ce izdanih 20 GDR. V SKJ banki ocenjujejo, da ta dogc dek predstavlja korak v srni ri nadaljnje internacionali2 cije te bančne hiše, kake tudi razvoja slovenskega pitalskega tržišča. Poleg teg je SKB banka pred dnevi dc bila še obvestilo, da so njen potrdila o lastništvu uvršča na tudi na tretji tr miinchenske borze. Marinetov avto odzivnilc Na trženjsko informacijski mreži Marinet so pripravili odzivnik, na katerem lahko uporabniki dobijo 24 ur dnevno vse informacije o pooblaščenih servisih za av- tomobile v Sloveniji, razen za avtomobile znamke Fiat in Zastava. Informacije so na voljo na telefonski številki 443 573, so brezplačne, pregledajo jih lahko tisti uporabniki, ki ima- jo telefon z možnostjo ton- skega izbiranja. Odzivnik že deluje in bo deloval poskusno do konca marca, kasneje pa bodo po potrebi dodah še kakšno telefonsko linijo. Na voljo bodo informacije tistih pooblaščenih servisov, ki bo- do to želeli. Informacija o po- sameznem servisu vsebuje podatke o naslovu in telefon- ski številki. Uporaba odzivnika je pre- prosta, saj uporabnik ob klicu natančno izve, katero številko naj odtipka, da dobi želeno informacijo. Med posluša- njem uvodnega sporočila izve, da za informacije z območja 061 in 0601 odtipka na telefo- nu številko 061, za območje 062 in 0602 odtipkate 062 in tako naprej. Ko uporabnik iz- bere območje, na katerem ga zanimajo servisi, izbere znamko avtomobila, ki ga želi servisirati. Zaradi pregledno- sti podatkov 30 informacije o nekaterih avtomobilskih znamkah združene. Če upo- rabnik želi podrobnejše po- datke aH informacije, ki na odzivniku niso na voljo, lahko pusti sporočilo, podatke pa bodo poiskali na Marinetu in z informacijami seznanili upo- rabnika. IB Posel namesto delo in delovnih mest Konjiški podjetniki o usmeritvah na področju delovnih mestih člani podjetniškega kluba Rogla so na svojem zadnjem srečanju namenili največ pozornosti problematiki delov- nih mest. Udeležencem je spregovorila Zdenka Kovač z ministrstva za delo. Povedala je, da sodobni svetovni trendi vedno manj govorijo o delu in delovnih mestih, oba izraza zamenjuje beseda posel. Ob pre- hodu industrijske družbe v informacijsko bo v industriji ostalo le 30 odstotkov sedanjih delovnih mest, ki jih bodo zase- dali delavci z izjemno visokimi znanji. Vsi drugi bodo morali vire preživljanja poiskati v storitvenih organizacijah, kjer pa bo vse manj klasičnih zaposlitev. Polo- žaj posameznika se bo zato bistveno spremenil. Vsakdo se bo moral obnašati kot podjetnik, ki prodaja svoje sposobno- sti in znanja. Spremenila se bo tudi vloga države. Ta ne bo več zadolžena za vlaganja v ohrani- tev in ohranjanje delovnih mest ter zaf tavljanje visoke socialne varnosti, tem^ bo morala skrbeti za programe, ki bo omogočali stalno izobraževanje. Po podatkih Kovačeve je kar 70 odst' kov odraslih Slovencev funkcionalno f pismenih, izobrazbena struktura je ni^ oziroma neprimerna, zato se Slovenci ne obetajo rožnati časi. Žal pa tudi nivoju države zaenkrat še ni sprejeta ^ trezna strategija. Šf.7.>20.feiinMir 19^ 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7 Zaton emajlne industrije v Celju? Ob tretjem stečaju tovarne emajlirane posode - Vzpon samo z novim gospodarnim lastnilcom pred tremi leti je minilo jQO let, odkar so prvo poso- do emajlirali tudi v Tovarni gjiiajlirane posode v Celju, j^i je bila ustanovljena leta 1894. To je bil začetek emajl- jje industrije tudi v tem delu i jveta. Bo leto 1997 pomenilo 2aton ali ponovni vzpon to- varne emajlirane posode v mestu ob Savinji? Zgodovina emajlne industrije Tehnika emajliranja je zelo stara. Prvotno so jo uporabljali samo za dekorativne namene pri izdelavi nakita in okrasnih predmetov iz plemenitih ko- vin. Kot zaščitno prevleko pro- ti rjavenju so emajl začeli upo- rabljati šele konec 18. stoletja. Kovinsko posodo so prvič za- čeli emajlirati leta 1765 v Koe- nigsbronnu v Nemčiji. Pravi razmah pa je dobilo emajlira- nie šele stoletje pozneje, ko so začeli proizvajati moderno ta- ljeno jeklo in ko so izumili vlečne stiskalnice. Tako so do- bili pločevino, ki so jo lahko emajlirali. Zato so se emajlirni- ce hitro razširile po vsej Za- hodni in Srednji Evropi. N stotih letih obstoja je p/najlna industrija v Sloveniji prestala veliko preizkušenj. Nekoliko se ozrimo v leto 1894, ko je westfalski indu- strijalec Adolf VVesten v ne- posredni bližini razvijajočega se mesteca Celje zgradil tovar- no emajlirane posode. To je bil čas, ko so podjetniki iskali primerne kraje daleč od že znanih industrijskih središč, kakršno je že tedaj bila West- falija. Na Westnovo odločitev so prav gotovo vplivali: odlič- na lega ob južni železnici, te- danji hrbtenici evropskega prometnega ožilja, energetski viri in poceni delovna sila. Druge razloge lahko samo predvidevamo. Leva sta osvajala svet že konec preteklega stoletja je tovarna izvažala posodo v južno Rusijo. Tovarna se je uspešno razvijala in že pred prvo svetovno vojno je zapo- slovala preko tisoč delavcev. Tovarna z znakom dveh levov je bila znana po vsem Balkanu in Evropi. Znak je zbujal zau- panje številnih kupcev daleč po širni Evropi. Osnovna zna- čilnost tega obdobja so bile inovacije tovarniških strokov- njakov, katerih tehnologijo so hitro prevzele tudi druge evropske in ameriške tovarne. V obdobju med obema voj- nama se je tovarna nemoteno razvijala. Osvojila je precej novih izdelkov za dom in gos- podinjstvo, razne sanitarije in podobno. Druga svetovna voj- na je prinesla zastoj emajlne industrije in preusmeritev na vojno industrijo. V tistem ča- su so v Celju v tej tovarni popravljali tudi letala. Pot navzdol Po vojni se je emajlni pro- gram hitro obnovil. Tovarna je začela širiti svoj proizvodni program z novimi vrstami po- sode. Pomemben je bil tudi delež tovarne v prenosu boga- tega znanja tehnologije na os- tala podjetja kovinsko-prede- lovalne industrije v državi. Velik prispevek emajlne indu- strije družbi v času prenove je Se Celju obeta zaton ali ponoven vzpon emajlne industrije? pomenil preveliko obremeni- tev za njen nadaljnji lastni razvoj. V naslednjih letih so se s prehodom na tržno-plansko gospodarjenje začele opažati prve težave v poslovanju. Kljub stalnemu dopolnjeva- nju proizvodnega programa so začeli naraščati dvomi o mož- nostih rentabilnega poslovanja. Kljub vsem naporom in celo nekaterim večjim investicijam, ki pa v pričakovanem obdobju niso dale zadovoljivih rezulta- tov, je bila emajlna industrija vsakih nekaj naslednjih let v resnih težavah. Začeli so izvaja- ti ukrepe za rešitev na videz neperspektivnega stanja. Leta 1983 so izvedli rekon- strukcijo emajlne industrije, ki naj bi pomenila tudi pro- gramsko in poslovno usmeri- tev te industrije. Proizvodni program je bil po končani teh- nološki posodobitvi izrazito izvozno naravnan. Toda tudi ta investicija ni dala pričako- vanih rezultatov. Zato so na hitro začeli menjavati vodstva tovarne, od prisilne uprave do nekaterih ekip, ki niso imele dovolj moči za rešitev tovar- ne. Vsako vodstvo je imelo svoj razvojni koncept, zato so tovarno začeli zapuščati ne- kateri ključni strokovnjaki. Trije stečaji Dva leva sta leta 1992 prišla v okrilje Koržetovega sklada, ki je nato kmalu poslal tovar- no v stečaj. Proizvodnja emaj- lirane posode v Sloveniji se je zelo zmanjšala, Celje je izgu- bilo svojo industrijo, ki je sko- raj 100 let neizmerljivo pris- pevala k razvoju Celja, regije in tudi Slovenije. Nastalo je novo podjetje Emo Eterna, ki je v zelo zmanj- šanem obsegu po stečaju Emo Posode nadaljevalo s proizvod- njo. V začetku aprila 1996 pa je sklad še to podjetje poslal v stečaj. Tretji stečaj v zadnjih letih pa je doživelo podjetje Emo ETT kot naslednik Emo Eterne v februarju 1997. Tako je Celje po stotih letih izgubilo emajlno industrijo, ki je mesto predstavljala v širši Evropi, Aziji in Ameriki. Politika je tako rekoč čez noč uničila vse, kar se je ustvarjalo celih sto let. Zaton ali ponovni vzpon? če se bo dejavnost emajlira- nja v Celju nadaljevala, bo od preostanka emajlne industrije odvisno, kakšno strategijo bo načrtovala za naslednja leta in kakšna bo njena razvojna us- meritev. Pogoj za nadaljevanje emajlne industrije bo uspešna programsko-razvojna prenova z novim gospodarnim lastni- kom. Potrebna bo prilagoditev organizacijske strukture dina- miki sprememb na področju razvoja tehnologije in tržišča, potrebna bodo večja investicij- ska vlaganja v perspektivne nove razvojne programe. Prednosti emajlirane poso- de se po nekaterih raziska- vah kažejo predvsem v zdravstveni neoporečnosti emajlnih prevlek. Glede na stopnjo onesnaženja z bakte- rijami in možnostmi sterili- zacije je emajl poleg stekla najboljši in najprimernejši material za izdelavo kuhalne posode. Emajlirana površina ščiti jeklo pred korozijo in kemičnimi vplivi. Posoda iz emajlirane pločevine je zara- di tega odporna na kisline in lužne snovi. Naslednja veli- ka prednost emajlnih pre- vlek pa je po zadnjih razi- skavah tudi ta, da emajlirana posoda ne povzroča alergij pri določenih skupinah ljudi. V preteklosti ni bil dopuščen prodor tujega znanja in zakoni- tosti razvoja, ampak se je gradi- lo na utečenem proizvodnem programu, ki se zadnja leta ni v zadostni meri razvijal. Najbolj- ša rešitev za čimprejšnjo pre- mostitev zaostanka bo zato na- slonitev tudi na tuje znanje, ki je lahko v obliki odkupa licence ali know-howa, poslovno-teh- ničnega sodelovanja in strategi- je inovativnih imitacij. BOJAN SEŠEL FotoiG^GmKATlČ Upor razočaranih šivilj Delavke Konfekcije Šmarje so na dopustu, s tem pa so stavko prekinile. Po sestanku med direktorjem in stavkov- nim odborom so prejšnji teden prejele odločbe o dopustu, popisali so tudi vse nedokončane izdelke. Kot smo poročali, gre za 83 zaposlenih ter 21 ljudi na čakanju, brez nadomestila. Delavke, ki zahtevajo decembrske plače, plačilo novembrskih in decembrskih nadur ter lanske- ga regresa, ostajajo uradno na dopustu do 28. februarja, nato pa mislijo s stavko nadaljevati, če do takrat ne bo prišlo do začetka stečajnega postopka. Direktor Konfekcije Šmarje Vlado Kolar s stečajem soglaša, v celjskem Okrožnem sodišču pa do ponedeljka njegove vloge še niso prejeli. B. J. Zlata bucika v Mavrico, Celjsko društvo propa- gandistov je tudi letos pri- pravilo tradicionalno tek- movanje za Zlato buciko v aranžiranju izložb na temo Valentinovo. Tekmovanje je posvečeno spominu na Zdravka Božični- ma, starosto aranžerjev s celj- skega območja. Na podlagi razpisa je bilo do roka ureje- tiih dvanajst izložb v Celju in ena v Slovenskih Konjicah. Strokovna žirija, ki so jo se- stavljali samostojni oblikova- lec Jože Domjan in slikarja Tone in Gregor Podkrižnik, je Ocenila izložbe po kriterijih 'dejne zasnove, estetske vred- ■^osti, tehnične izvedbe in propagandnega učinka izlož- be. Zlato buciko je letos prejela 'na Kovše za izložbo z naslo- nom Adam in Eva v trgovini Mavrica, srebrni buciki pa sta Prejela Bruno Lednik za Ti si ■^ojla) Valentin (a) v Železni- ■^^rju in Branka Artiček za V objemu ljubezni smo vsi lutke n trgovini Borovo. Vsi aran- ^^rji v tekmovanju so prejeli Priznanje za sodelovanje - §rafične liste, ki jih je ustvaril ^''kar Stane Petrovič Čonči in okviril Ivan Vrečko iz Šentjur- ja. Slovesne podelitve priznanj so se udeležili tudi predstav- niki donatorjev te prireditve, ki naj bo spodbuda za lepše in kvalitetnejše urejanje izložb v celjski regiji. VILI ŠUSTER Letošnji dobitniki bucike Ina Kovše (zlata), Bruno Lednik (srebrna) in Branka Artiček (srebrna) za najlepše izložbe. Št. 7.. 20. februar 1997 3 NASI KRAJI IN UUDJE Kdo komu kaže sredinec? Tone Partljič nov slovenski vitez - Cvet slovenskih humoristov na paradi humorja v Velenju Minuli petek se je v Vele- nju zgodil humor, saj se je v Rdeči dvorani zbrala večina, ki kar koli pomeni na slo- venski humoristični sceni, VTV-Vaša televizija. Gost Velenje in Združenje lokal- nih televizij Slovenije so na- mreč pripravili četrto TV pa- rado humorja, ki so jo zači- nili še z izborom viteza do- bre volje. Občinstvo v prepolni Rdeči dvorani, karte so bile vnaprej razprodane, se je v triurni pri- reditvi kar nekajkrat glasno iz srca nasmejalo, pri nekaterih šalah pa že skoraj povesilo oči. Očitno je, da so v Sloveniji trenutno najbolj aktualni poli- tični vici, saj so skoraj vsi na- stopajoči po dolgem in počez oglodali slovenski parlament z vsemi vidnimi politiki na čelu. Dela pozornosti je bila delež- na še Helena Blagne, slišali smo nekaj perečih družinskih težav, humoristično pa je bila ubrana tudi scena, delo Jožeta Napotnika. V glasbenem delu so nastopili Grupa Roxy iz Za- greba, Boris Novkovič, plesna skupina Nine Mavec, Adi Smolar, Gamsi, plesni par Ja- nja Lesar in Miha Vrabič, Na- talija Verboten ter Vesele Šta- jerke. Cvet slovenskega humorja so bili Vinko Šimek, ki je pove- zoval prireditev, Iča in Ma- tevž, Moped show. Modra kro- nika s Krjavljem in dvema ci- ganoma, Geza, Vanka in lon- ca, Franc Pestotnik-Podokni- čar in skupina Alkotest. Glede Slovenski vitez Tone Partljič z Natalijo Verboten in Vinkom Šimekom. na to, da so okusi zelo različ- ni, so slovenski humoristi ver- jetno zadovoljili večino priča- kovanj. Sicer bodo o vsem lah- ko presodili tudi televizijski gledalci, saj je VTV-Vaša tele- vizija prireditev posnela, na sporedu pa bo v soboto, 1. marca. V tednu, ki bo sledil, bodo prireditev predvajale tu- di druge članice združenja lo- kalnih televizij. Vitez Partljič Na Valentinov večer so iz- brali tudi viteza dobre volje. Lani je bil izbran Milan Ku- čan, letos pa je ta čast doletela Toneta Partljiča (»ali je Kučan tako padel ali pa bom jaz po- stal še predsednik države«). Sicer je bila priznanja najbolj vesela gospa poslančeva (»v komediji nisem orisal nje, saj tako nesramen pa spet ni- sem«), ki je v mladosti sanjala viteza na belem konju. »Ni- sem sicer tovrsten vitez, sem pa zato vitez na humorju,« je pribil Partljič. Sicer pa je bil priznanja zelo vesel, ker je eden redkih poslancev, ki ga lahko dobi. »S čimer pa ne morem reči, da tudi ostah po- slanci niso smešni,« je menil Partljič. O razliki med parla- mentom in parado humorja v Velenju pa je Partljič razmiš- ljal: »Tam je mogoče smešno, toda na odru bi tisti iz parla- menta izgledali bolj klavrno. Sicer si jaz denar služim tam, moje srce pa je tu,« pravi Part- ljič, ki je sprejem v viteški stan ocenil kot enega največ- jih priznanj v življenju. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIC O pasjem življenju Občina vzpodbuja šaljivo pisanje' Med Slovenci je premalo humorja, zato so se v Občini Rogaška Slatina lani odločili za literarni natečaj za dela v šaljivem tonu. Avtorji iz vseh krajev Slovenije so pisali na temo Lažem, torej sem, letos pa je na vrsti vse mogoče o Pasjem življenju. Tisti, ki so vešči šaljivega pisanja, že zbirajo oziroma pi- šejo različne humoreske, ba- sni, novele, črtice in pesmi. Lani je prišlo na naslov občine v Rogaški Slatini več kot 250 prispevkov iz vseh mogočih koncev Slovenije, letos priča- kujejo podobni odziv. Nekaj najboljših so nato objavili v posebni knjigi, predstavili pa so jih tudi na odlično obiskani provoaprilski prireditvi v Kri- stalni dvorani. Literarni natečaj slatinsk občine postaja torej vsakol^ ten. Letos je mogoče poslai (še neobjavljene) prispevk do 28. februarja, obsegajo p lahko največ dve tipkani stra ni. Strokovna komisija jih h nato pregledala ter najbolj ša Ijive nagradila. Podelili jim bc do zlato plaketo (skupaj s 131 tisoč tolarji), srebrno (z 9i tisoč tolarji) ter bronasto (s 4 tisoč tolarji), poleg tega pa š pet priznanj. Približno tridese najboljših prispevkov bo spe objavljenih v posebni knjižn publikaciji, na predvečer ] aprila pa bo v Kristalni dvora ni slavnostna prireditev. V Rogaški Slatini pričakuje jo velik odziv, iz različnih kra jev države. Lanska najvišj, priznanja so romala v Mari bor, Ljubljano ter na Jesenice MHHHMI BRANE JERANK( Mladi poliodniki iz Konjic do Skomarja v sklopu akcije Veter v la- seh so člani Kluba študentov Dravinjske doline (KŠDD) minulo soboto priredili po- hod iz Slovenskih Konjic do domačije Jurija Vodovnika na Skomarju in nazaj. S to- kratno akcijo so želeli mlade seznaniti z naravno in kul- turno dediščino zgornjega predela Dravinjske doline. Pohoda se je udeležilo prib- ližno trideset učencev, največ iz četrtih in petih razredov iz ko- njiških osnovnih šol. Pot jih je vodila ob reki Dravinji do Zreč, nato preko Loške Gore in Boha- rine do Skomarja. Po prihodu - prvi so prispeli na cilj že kmalu po dvanajsti uri, so si učenci z zanimanjem ogledali Skomar- sko hišo, v kateri je urejena spominska soba ljudskemu pevcu in godcu Juriju Vodovni- ku. Poskrbljeno je bilo tudi za obilno malico. Nekatere pohod- nike so nato s kombijem odpe- ljali do Konjic, najbolj vztrajni pa so se v dolino vrnili peš. Vračali so se preko Resnika, Padeškega Vrha in Zreč do Ko- njic in skupno prehodili kar 48 kilometrov dolgo pot. Vsak ude leženec pohoda je prejel skro men spominek na Skomarje. Ob zaključku akcije Veter \ laseh, katere pokrovitelj je žu- pan Janez Jazbec, bodo pohod niki prejeli še posebna prizna- nja, najboljši med njimi pa tud medalje. Pohod je organizirali pohodniška sekcija KŠDD, vo dila ga je Anica Gašparuš Slap nik, vodja pohodniške sekcijf celjskega maratonsko-pohod niškega društva, s pomočjo Eri- ke Penava, Jožice Založnik il Dragice Rutar. B. 2J Shakespeare, ki ne bo tabu Dijaki Gimnazije Celje Center pripravljajo novo predstavo v angleščini - Režiser Zijah Sokolovič, predpremiera v Angliji Po uspehih, ki so jih z dramsko uprizoritvijo Skriv- nega dnevnika Jadrana Krta v angleškem jeziku dijaki Gimnazije Celje Center pod vodstvom prof. Karen Poli- mac, dosegli lani, se je njiho- va mentorica odločila, da bo priprava predstave v angleš- čini postala tradicionalna. Tako je že druga generacija »anglo-dramatikov« (skupina 11 gimnazijcev iz 1. in 2. letni- ka) te dni tik pred premiero nove predstave, katere režiser je spet Zijah Sokolovič. Ta znani sarajevski igralec in režiser je tudi »idejni oče« letošnje pred- stave gimnazijcev, ki so se odlo- čili za dramsko-pevsko-plesno predstavo, skozi katero bodo predstavili sonete Williama Shakespeara kot jih vidijo sami. »Vsi vemo, da je angleška književnost, še posebej poezi- ja, težka in da je skozi šolske programe in učne načrte tak- šno snov težko predstaviti na zanimiv način oziroma popu- larizirati literaturo. Zato smo se odločili za Shakespeara na drug način; dijaki bodo govo- rili sonete tako kot jih razume- jo in doživljajo in jih, ob spremljavi moderne glasbe, tudi zapeli,« je povedala Karen Polimac, profesorica angleške ga jezika na Gimnaziji Cel)^ Center. Interpretacijo sonetom bo spremljala glasba, ki jo posebej za to predstavo spisal Bojan Jurjevčič-Jurki in plesa, pri čemer jim pomaga koreo- graf Miha Lampič. Celjska premiera predstav« bo v SLG Celje 23. marca, »predpremierno« pa jo bod" uprizorili na za to najbolj pri' mernem kraju: v začetku maf ca bodo namreč odleteli ^ London, kjer bodo kot gostji Chaterhousa, znamenite šol^ iz 17. stoletja, nastopili v ni'' hovem gledališču. N.-M. SEDLAi^ Najmanj lukenj v znanju so na petkovi Miškinijadi pokazali učenci 4.b razreda III. Osnovne šole Celje. Miškini jada dela šolo veselo »Kako narediti šolo bolj ve- selo?« je vprašanje, ki si ga je zastavila Simona Hrašovec, učiteljica v IIL Osnovni šoli Celje, rezultat pa je razisko- valna naloga, ki jo učenci pripravljajo na to temo, ter zabavno-tekmovalne prire- ditve za šolarje razredne stopnje, poimenovane Miški- nijada. Že pred tedni so se v petih različnih igrah pomerili tretje- šolci, zadnji predpočitniški dan pa so za merjenje znanja in spretnosti izkoristili četrto- šolci. »Na Miškinijadi se učen- ci predstavijo s svojim zna- njem v kvizu, vsak razred pri- pravi plesno točko, pomerijo se v spretnostnih igrah in s tem pokažejo svojo telesno pripravljenost, kar precej za- bave pa je tudi s pantomimo,« pravi Hrašovčeva in dodaja, da je tako v prireditev vključenih kar največ otrok. Tretješolci so v kviz-vprašujih obdelali Lo- garsko dolino, tema za četrto- šolce pa so bile živali, saj jim tudi v učnem programu name- njajo posebno pozornost. Že kakšnih deset dni po po- čitnicah se bodo na Miškinija- di pomerili drugošolci, učenci prvih razredov pa bodo prišli na vrsto kasneje, proti koncu šolskega leta. Po prvih dveh prireditvah Hrašovčeva Miški- nijade ocenjuje za uspešne in zabavne, čar prireditev pa je tudi v tem, da se učenci nanje sploh ne pripravljajo posebej, še največ časa jim vzameta priprava plesne točke ter izbi- ra maskote, ki jim »pomaga« pri nabiranju točk. IS, Foto: GK Šf.7..20.febrvar 1997 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 9 Peklenska moc vodene strele Hišo je poškodovala kot da bi treščila bomba - V hlevu so poginile dve breji kravi ter telička gil je četrtkov večer, ki si ,3 bodo Skaletovi zapomnili ja vse življenje. Na celjskem območju je hudo grmelo, de- ževalo. Na Skaletovi kmetiji otroka že spala, njuna jiama je gledala večerni te- gvizijski program, oče pa je ,il §e v službi. Kdo bi slutil takšno gorje se obeta marlji- ^ družini v Košnici pri Pre- rorju, v hribovitem kraju entjurske občine... Med hudim dežjem je v Ko- inici udarila prva strela. Gos- jodinja Marija Skale je na hi- rico ugasnila televizor, pogle- lala skozi okna ter preverila, ili kje mogoče gori. Ničesar losebnega ni bilo videti, zato le je vrnila v sobo. V tistem renutku pa je prišlo do naj- lujšega. Ko je bila pri balkon- kih vratih, je silovito treščilo, ako kot da bi razneslo bom- |)o. Videla je čudno barvo, na- to je nastal preteči mir. V temi je poiskala svečo ter odšla na hodnik, kjer je opazila odpadli omet, na stopnišču v zgor- jnjem nadstropju pa oblak pra- hu. Na hišnem pročelju, tik pod streho, se je prikazala ogromna luknja, posledica si- lovite moči vodene strele. Šte- v\\m\v^obitih šip takrat niti ni ^jtazila.. Marija Skale je nato oblekla prej speča malčka, Marijo in Aleša, ki hodita v 3. oziroma 5. razred osnovne šo- lev Slivnici. Ob prižgani sveči so čakali, da se vrne iz službe očka, Martin Skale. Po 22. uri se je vrnil z dela, iz štorskega Jekla... Hišni gospodar si je najprej ogledal ogromno luknjo, ki jo je na fasadi naredila strela. V pritličju so opazili, da je velika sila vrgla iz zidu notranjo in zunanjo električno omarico. Hudo je bilo, precej stroškov bo, so lahko razmišljali Skale- tovi, pri tem pa najhujšega še slutili niso. Družina gospodari na hribo- viti kmetiji ter živi od težkega dela gospodinje Marije, ki se je povsem posvetila kmetiji in družini, ter gospodarja Marti- na, zaposlenega v Štorah. Dolga noc gor ja Martin Skale je nato odšel k sosedu Jevšniku, ki se dobro spozna na elektriko. Zanimalo ju je tudi, kako je z električno napeljavo v domačem hlevu, zato sta se napotila po gričku navzdol. Ko sta stopila skozi hlevska vrata sta zagledala strahovit prizor. V hlevu je bila mrtva živina. Ena od brejih krav je bila v zadnjih zdihljajih, druga je imela noge obrnjene navzgor. BHzu je bila približno 150 kilo- gramov težka telička, prav tako mrtva. Družini je nesreča vzela kar tri govedi. Skaletovi, ki so v tej kruti noči ostali brez sadov težkega dela, so onemeli. Za živino je največ skrbela Marija Skale, pa tudi mož Martin je bil rad v hlevu, če je le bilo dovolj časa. Bilo je opolnoči. Tudi otroka sta ob tej pozni uri spoz- nala razdiralno moč narave. V kruti noči se je Martin Skale odpravil k bratu v vas Javorje, od koder so obvestili policijo. Ob enih ponoči sta prišla policista, skupaj z elek- tričarjem, ki je vse skupaj za- varoval pred še hujšo nesrečo. Potem, ob dveh ponoči, je pri- šel še živinozdravnik, ki je se je zamudil v hlevu. Po neprespani noči je bila pred Skaletovimi nova, žalost- na naloga. Od glavne ceste med Slivnico in Prevorjem do njihovega doma je strm odcep, ki ga tovornjak v mokrem vre- menu ne zmore. To je veljalo tudi za tovornjak, ki je prišel po njihovo mrtvo živino. S po- močjo sorodnikov so spravili poginulo živino vse do glavne ceste. Nato je pripeljal v prevor- ske hribe tovornjak higienske službe, z ljubljansko registraci- jo, ki je odpeljal del Skaletove- ga skromnega imetja. Ali bodo morali plačati še za preiskavo? Potem so se oglasili električarji, ki so poskrbeli za električno napeljavo do Skaletove hiše, za notranjo pa so se morali pobri- gati seveda sami. Otroka sta ostala tega dne doma. V petek popoldne, ko smo bili v Košnici pri Prevorju, je bil čudovit, sončen dan. Kdo bi Razdejanje na hišnem pročelju. Naslednji dan je bil poln sonca, le za družino s Prevorju je bil žalosten. verjel v gorje pretekle noči, če se ne bi prepričal na lastne oči! Ko je gospodinja Marija odprla vrata hleva, je na vse skupaj spominjala le še velika prazni- na. V njem je ostala ena sama krava, prašiča pa zaradi šoka nista mogla hoditi. Marija Ska- le ni uspela premagati joka, ki ga je nekaj časa skrivala. Na družinskem domu, ki sta ga Skaletova zgradila pred deset- letjem, je bila dobro vidna veli- ka luknja. Februarska vodena strela je uničevala s takšno močjo, da je ležalo nekaj kosov lesa daleč proč, po njivi. Skale- tovi so bili še brez elektrike. Težko so jo pričakovali ter se obenem hudo bali. Ali je pe- klenska moč vodene strele uni- čila tudi pralni stroj, zamrzo- valno skrinjo, hladilnik, televi- zor? Tako kot se je že vedelo za uničeni električni gorilec cen- tralne kurjave, šipe... Trma prevorskega človeka Vsakdan kozjanskega kme- ta je težak. Bitka za vsakdanji kruh je tu še posebno napor- na. Ljudje živijo razmeroma daleč od velikih središč, na področju z rekordno brezpo- selnostjo. Denarja ni na pre- tek, v tem kmečkem ljudstvu je le veliko volje za delo. V prevorskih strminah vztrajajo ljudje na zemlji, ki je ni mogoče povsod obdelati s traktorjem. Tudi Skaletovi so med njimi. Mrtve krave, ki so jih v petek odpeljali, so jim ponekod služile kot de- lovna žival. Marljivi ljudje so, pravijo v okolici. Skaleto- vi, družina z dvema malima otrokoma, so si zato v prete- klih letih ustvarili prijazen dom. Pred tremi leti so zgra- dili še nov, manjši hlev. Skromno, vendar zadovoljno so živeli v tem hribovitem svetu. Pri hiši je malo denar- ja, potrebe so velike, zato po- sestva niso zavarovali. Peklenska strela je njihov položaj spremenila v nekaj trenutkih. Hlev je tako rekoč prazen, ostalo pa jim je veliko krme. Hišo bo seveda treba popraviti, hlev znova napolni- ti... Skaletovim, ki so vajeni težkega delavnika prevorske- ga kmeta, bo to gotovo uspelo. Preteklega četrtka pa zagotovo ne bodo nikoli pozabili. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Strahovit prizor v hlevu. (Foto: PP Šentjur) Velika sila je izruvala tako notranjo kot tudi zunanjo električno omarico. J*' y. ■ 20. februaM99^B 10 NASI KRAJI IN UUDJE Nakupovalni center zaživel Pretekli teden je v Velenju po osmih mesecih in pol od začetka del zaživel nov naku- povalni center, ki ga je zgradi- lo Gradbeno podjetje Vegrad, projektiral pa Pavel Šifer. Vrednost investicije je 18 milijonov mark, objekt pa je zgrajen v treh etažah. Po bese- dah direktorja GIP Vegrad Mu- harema Boliča so se dela za- vlekla za dva meseca zaradi lobiranja v velenjski občini in poskusov, da do gradnje sploh ne bi prišlo. Nakupovalni cen- ter se razteza na več kot 11 tisoč kvadratnih metrih, od te- ga je skoraj 9 tisoč kvadratov poslovnih površin. Skupno so zgradili 281 parkirišč, pol jih je v nadkriti garaži, polovica pa odkritih. V spodnji etaži bo prostor našla Kovinotehna (odprli jo bodo 28. februarja), Turbo Schuh, Drogerie Markt in še več manjših trgovin, skupno pa bo 19 lokalov. V pritličju je največ prostora namenjenega Sparu, poleg velenjske banke in McDonaldsa pa bo še 13 Gneča v velenjskem Sparu. manjših lokalov. Prostori v obeh etažah so skoraj v celoti prodani, medtem ko so v nad- stropni etaži doslej prodali pe- tino lokalov. Odprtje nakupovalnega cen- tra pomeni najmanj 250 novih delovnih mest v Velenju, kar je izjemnega pomena za mesto in okolico, je poudaril Bolič na konferenci za novinarje v sre- do, ko so uradno odprli naku- povalni center. Predstavnik Spara Igor Meriič je povedal, da je velenjski Spar sedmi v slovenski verigi tovrstnih malo- prodajnih centrov, avgusta pa bodo v Ljubljani odprli tretji slovenski Center Interspar. V novem centru v Velenju bodo ponujali 15 tisoč artiklov. »Spar ne bo pomenil takšne konku- rence, da bi se morale druge trgovine pobirati, temveč bodo lahko naredile nekaj novega,« je poudaril Meriič. Tomaž Berginc iz Kovino- tehne je povedal, da je do za- mujanja pri odpiranju prišlo zaradi tehničnih težav, vseeno pa si v Velenju obetajo dobre rezultate. V prodajnem centru s tehničnim blagom bo zapo- slenih 22 ljudi. US, Foto: L. OJSTERŠEK Dobro sodelovanje Pretekli petek so se v ve- lenjskem centru za vzgojo, izobraževanje in usposablja- nje na rednem letnem obč- nem zboru zbrali člani Sožit- ja, medobčinskega društva za duševno prizadete. Predsednik Miran Kropu- šek je v poročilu naštel nekaj bistvenih nalog društva, ki de- luje na področju občin Vele- nje, Šmartno ob Paki in Šo- štanj, povezano pa je tudi v Zvezi društev za duševno pri- zadete Sožitje Slovenije. Posamezniki, predvsem pa starši, se morajo žrtvovati in se skoraj v celoti posvet prilagojenim pogojem, čej lijo mladim z zmanjšani) psiho-motoričnimi sposn nostmi polepšati življenje omogočiti usposabljanje, ugotavljali člani društva, srečo v Šaleški dolini z dr tvom dobro sodelujejo ot ne in strokovne ustano predvsem OŠ Center za vzj jo in usposabljanje ŠmarJ v Velenju. Občni zbor dru tva Sožitje so popestrili g jenci s pesmimi in maskan ki so jih izdelali varovanci pomočjo učiteljev. ^■■■■■i JOŽEMIKLAJ, Pesmi ljubezni V pomoč v organizaciji celjskega podjetja Fit-media bo v ponec Ijek, 17. marca, ob 19. uri, v Modri dvorani Celjskega sejni prireditev Ljubezen je ena sama pesem, namenjena dek^ tom in ženam s širšega celjskega območja. Celoten izkupiček prireditve, na kateri bodo nastopili dran ski igralci Milena Zupančič, Boris Cavazza, Ivo Ban, Mila Kalezič in Janez Bermež, pevci Alfi Nipič, Vita Mavric in Mi Alujevič, otroški pevski zbor Pinocchio, plesna skupina Har kin, Extra band pod vodstvom Alberta Zaveršnika, pianist Simona Guzej in orkester malih violinistov Radovana Marvic bo namenjen kot pomoč za oblikovanje delovnega mes invalidki Ireni Jezernik v podjetju Svetloba. Kot sponzorji so prireditev doslej že podprli: Klub podjetni kov Zlatorog, Avto Celje, Banka Celje, Weishaupt, Gradiš Celje Cestno podjetje Celje in celjska območna enota Zavarovalnici Triglav, vstopnice po 1.000 tolarjev pa so v predprodajiv turistično-informacijski pisarni v prostorih Muzeja nov^ zgodovine Celje, v bistroju Rok na Bežigrajski 9 in v poslo^ niči Kompas Celje. š Do torka 447 prijav čeprav je objavljen šele danes zadnji, re- zervni kupon za sodelovanje na 25. izletu 100 kmečkih žensk na morje, pa smo do torka dopoldne dobili že 447 prijavnic. To pomeni, da bo tudi letos veliko kandidatk, mnogo več od sto, kolikor jih bo z nami potovalo na nepozabni izlet, ki bo 21. in 22. marca v Lucijo pri Portorožu. Nekaj prispehh kuponov smo že izločili, ker so bili pomanjkljivo opremljeni, zlasti so manj- kale posamezne številke. Ponovno opozarja-' mo, da sprejemamo samo kupone, nalepljene na dopisnico in opremljene z vsemi zahtevani- mi podatki. Z današnjim rezervnim kuponom lahko a domestite samo eno izmed manjkajočih števil od 1 do 4. Javno žrebanje bo v petek, 21 februarja ob 18. uri na kmečkem turizmu p Tatur v Slatini 12 pri Ponikvi (telefon 792-335 Pokrovitelj je župan občine Šentjur pri Celj Jurij Malovrh, v programu pa bo sodelov ansambel Pogladič, ki bo kasneje tudi igrah veselo razpoloženje. Naša najstarejša in najbolj odmevna akcija i tako pribhžuje prvemu vrelišču, ki bo pri Fatu jevih z žrebanjem, drugega vrelišča pa t deležna samo srečna stotnija kmečkih žensk celjskega območja. T.VRAB Nogomet na ledu Takole se je v objektiv našega fotoreporterja ujela »nogometna ekipa« malih počitnikarjev iz Nove vasi, ki ne dovolijo vremenu, da bi jim pokvaril kakšen dan počitnic, s katerimi šolski koledar učence z našega konca razveseljuje v tem tednu. Sploh pa je za vse tiste počitnikarje s Celjskega, ki počitnice preživljajo doma, tudi letos dobro poskrbljeno; vsak dan se lahko brezplačno drsajo v mestnem parku, se kopajo, kegljajo ali tekmujejo na raznih turnirjih v dvoranah Golovca. Za užitke niso prikrajšani niti smučarji, ki jih posebni avtobusi vsak dan vozijo na bližnja smučišča, ravno tako pa so v »varnih rokah« tudi najmlajši počitnikarji, za katere so razne aktivnosti pripravili pri Občinski zvezi prijateljev mladine. N.-M. S., Foto: G. KATIC Celjani dobili novo pivo v petek so na Starem gradu v stilu celjske grofovske tradicije predstavili novo znamko piva. Celjski grof je pivo, izdelano po posebni recepturi, nekoliko drugačnega okusa, ki ga že dober teden polnijo v Štajerski pivovarni. Na policah v trgovini in v nekaterih gostinskih lokalih ga bo mogoče kupiti že ta teden. Šl. 7.-20. februar 1997 !. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Poletne prireditve spet na Pogledu? Ambiciozno zastavljen pfogram dela pa tudi ne- davno izglasovan samo- prispevek v krajevni skup- nosti Loče napovedujeta razvoj Loč in okolice tudi v prihodnosti. , Kot je povedal predsednik sveta KS Franci Petek, se bo- (jo letos najprej lotili urejanja javne razsvetljave in sicer v naseljih Mlače, Pod gradom ter v Krožni ulici. Sledilo bo (jokončanje kanalizacije v dolžini približno 200 metrov (med Cometom in Sovičem), nato pa se bodo lotili izdelo- vanja projektov za gradnjo pločnikov (Comet-Mali breg). Med prvimi letošnjimi deli bo tudi moderniziranje cest. As- falt bodo nanesli na cestah Lautner-Mali greb ter Golob- jek-Hvala-Pečovnik. S sredstvi samoprispevka ter iz občinskega proračuna - nekaj pa naj bi kanilo v kra- jevno blagajno tudi iz repub- liškega sWada za demograf- sko ogrožena območja - bodo letos in v prihodnjih letih naj- več pozornosti namenjaU po- sodobitvam cest, gradnji trafo postaje, pripravi dokumenta- cije za novo avtobusno posta- jo ter regulaciji Dravinje. Gotovo pa bodo Loče in širšo okolico precej zazna- movale tudi tokratne tradi- cionalne poletne prireditve, te jih namreč pripravljajo že petindvajsetič zapored. fhzadevni organizatorji želi- jo, da bi spet bile na prvotni lokaciji, na gradu Pogled, za- to ga bodo kmalu začeli pre- navljati. Če bodo vsaj najnuj- nejša dela pravočasno posto- rili, bo trud Ločanov v polet- nih dneh zagotovo dobro na- grajen. B Z. Nov del Pekla Zadovoljni z obiskom, novi del jame dokončan v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru so se mi- nuli petek na rednem obč- nem zboru sestali člani in drugi gostje, podelili so tudi priznanja za urejenost oko- lja in plakete za delo v turi- stičnem društvu. O delu v minulem letu je poročal predsednik TD Šem- peter Janko Božič, ki je med drugim dejal, da si bodo mi- nulo leto zapomnili po oprav- ljenih delih za odprtje novega dela jame Pekel. S tem novim delom je jama Pekel postala prva kraška jama, v kateri lah- ko obiskovalci občudujejo tu- di prekrasen slap. To bodo v prihodnje ovekovečili na no- vih razglednicah in v turistič- nem prospektu. Za dokonča- nje del v podaljšku jame so lani porabili več kot milijon in pol tolarjev. V veliko strokov- no pomoč pri delu v jami jim je bil Jamarski klub Črni galeb Prebold. Kljub lanskemu neu- godnemu vremenu, je šempe- trske turistične objekte obi- skalo 30.784 obiskovalcev, od tega Antični park 10.120 in jamo Pekel 20.674 obiskoval- cev. Med gosti je bilo 1142 tujcev. V delokrog turističnega društva spadajo še številna druga opravila pri vzdrževa- nju in negovanju obeh turi- stičnih objektov in okolice. Za vse skupaj so opravili 2156 udarniških ur, samo za dela v podaljšku jame 1761 ur in 15 traktorskih voženj. Pohvalili so se tudi, da imajo zelo dela- ven podmladek na Osnovni šoli Šempeter, ki ga vodi Mari- ja Hrovat, uspešno pa sodelu- Posebno skrb posvečajo vsem spomenikom v Antičnem parku, ki jih za zimo prekrijejo s posebnimi zaščitnimi pregrinjali, kot to počne predsednik TD Šempeter Janko Štorman. jejo tudi z Zavodom za gozdo- ve Slovenije, krajevna enota Žalec. Turistično društvo se po- stavlja tudi z vzorno urejeno gozdno geološko učno potjo. Kot je dejal Dejan Rosentein, vodja krajevne enote za gozdo- ve Žalec, je lani pot prehodilo 119 skupin s 3620 udeleženci, gozdarji pa so za vzdrževanje poti opravili 550 udarniških ur. V programu dela za letos so dela v Antičnem parku in jami Pekel, ki ob rednih vzdrževal- nih delih zajemajo še izdajo propagandnega materiala, po- stavitev reklamnih tabel, ure- ditev sanitarnih prostorov, ot- voritev podaljška jame do sla- pa itd. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za urejenost okolja, ki so jih prejeli Ani Ramšak, Ivanka Skalič, družina Svet- Jelen, Marija Štorman, Mast- nakovi, Cotičevi, Janičevi, Ušenovi, Četinovi in Cerovš- kovi. Za delo v turističnem društvu pa so podelili plakete. Bronasti sta prejela gostišče pri Rimski Nekropoli in Zavod za gozdove Slovenije, krajev- na enota Žalec, srebrni Slavko Jelen in PGD Šempeter ter zla- to Jamarski klub Črni Galeb Prebold. mmmmmm tone tavčar Novo vozilo za jubilef Gasilsko društvo Vrh nad Laškim slavi letos 65 let obstoja. Pohvalijo se lahko, da imajo med člani tudi veterane, od katerih so tri- je še iz časov, ko se je v kraju ustanovilo gasilsko društvo in so celo še vedno aktivni. Jubilej bodo proslavili de- lavno. V njihovem voznem parku je povsem dotrajano terensko vozilo, ki ga nujno potrebujejo pri opravljanju svojega poslanstva, zato bo jubilej prava priložnost za to, da poskušajo zbrati prepo- trebna sredstva in kupiti no- vega. Pri tem računajo na pomoč krajanov, krajevne skupnosti, občine in drugih donatorjev. Proslavo priprav- ljajo v juniju, ko bodo blago- slovili tudi obeležje sv. Flor- jana, ki so ga že vgradili v gasilski dom. Gasilsko društvo v Vrhu nad Laškim ima 72 aktivnih članov, njihova aktivnost pa pomembno prispeva k dru- žabnemu utripu v kraju. V MAROT ^odja tečaja, višja medicinska sestra Hedvika Černoša. je udeleženkam vlivala bogate skušnje iz lastne prakse kot patronažna sestra in sedaj kot glavna sestra v Domu starejših občanov v Hrastniku. Pomoč starejšim Pri Območni organizaciji 'Rdečega križa Laško se je v "minulih štirinajstih dneh na •^ovo usposabljalo osem ne- zaposlenih žena in deklet, ki ^0 se odločile za delo preko javnih del Zavoda za zapo- slovanje na programu »nega "1 pomoč na domu«. ..............mmmmmm . Osnovni tečaj nege bolnika poškodovanca na domu, so •^^zširili še s predavanji o zdravstvenih, socialnih in psi- holoških značilnostih starej- ših ljudi dr. Nika Boriča in Slavice Šmerc o zdravi in diet- ni prehrani ter pripravi neka- terih jedi. Pri Centru za socialno delo v Laškem dela na tem progra- mu trenutno dvajset delavk, ki obiskujejo 80 oskrbovancev laške in radeške občine. Starejši in bolni ljudje ter njihovi svojci so s tovrstno po- močjo zelo zadovoljni. Pro- gram, ki traja že četrto leto, je podaljšan samo do konca juni- ja letos, vendar pri Centru upajo, da ga bosta tako občina Laško kot naročnik in Zavod za zaposlovanje uspela še po- daljšati. Ugotovili so, da bi v primeru prekinitve programa morali v domsko oskrbo na- mestiti 12 oseb. Letos so v program vključili tudi dežurs- tvo v času praznikov, sobot, nedelj in preko noči. Za to novost se je po besedah koor- dinatorke javnih dd Darje Trupi doslej odločilo zelo malo ljudi, saj zanjo vsi tudi ne vedo. mmmmmm vlado marot V SPOMIN Prim. Franc Kokol dr. med. Rodil se je v Laškem 11. aprila 1908, kot sedmi od osmih otrok čevljarske dru- žine. Osnovno šolo je obi- skoval v Laškem, nato gim- nazijo v Celju. Pripovedoval nam je, da takrat ni bilo tako kot danes. »V gimnazi- jo sem hodil peš, včasih sem se peljal s kolesom. Bili so pač težki časi.« Maturiral je v prvem slovenskem razredu maturantov celjske gimnazi- je. Nato se je vpisal na študij medicine v Ljubljani, kjer je opravil študij predkliničnih predmetov. V Ljubljani ta- krat še ni bilo popolne medi- cinske fakultete, zato je štu- dij nadaljeval v Gradcu, kjer je promoviral za doktorja medicine leta 1935. Že nekaj dni za tem je začel službo v celjski bolnišnici kot zdrav- nik pripravnik in nato zdravnik volonter Dr Kokol je bil vedno zaveden Slove- nec in takratne klerikalne oblasti ga niso marale, zato je moral več kot leto dni delati brez plačila. Plačano mesto zdravnika v bolnišni- ci je dobil šele na razpis, potem ko so v enajstih mese- cih umrli trije zdravniki za- pored. Takrat je razsajal pa- ratifus B. Pet mesecev po zaposlitvi je začel delati na ginekološko porodniškem oddelku. Kmalu seje začela 11. sve- tovna vojna. Kot zavednega slovenskega zdravnika so ga nemške oblasti izgnale najprej v Leoben v Avstriji, od tam pa na Poljsko. Do konca vojne je delal v Lodzu v bolnišnici kot zdravnik za nemške izseljence, ki so se preseljevali iz Rusije v Nem- čijo. Januarja 1945 so ruske čete tam razbile nemško voj- sko in dr. Kokol se je vrnil v Celje, kjer je nadaljeval z delom na našem ginekološ- ko porodniškem oddelku. Seveda so se težki časi na- daljevali še celo vrsto let. Pri- povedoval je, kako je bil cele mesece dežurni zaradi po- manjkanja zdravnikov. Z družino so stanovali v bolni- šnici kar nad oddelkom, ta- ko daje bil vedno na razpo- lago bolnicam in porodni- cam. V celjsko bolnišnico so šele po letu 1950 začeli v večjem številu prihajati dru- gi zdravniki. Zdravljenje je bilo takrat bistveno drugač- no. »Saj še transfuzijske po- staje nismo imeli,« je pove- dal, »krvodajalce smo pokli- cali od doma in nato izvajali transfuzijo krvi direktno od dajalca k prejemniku oz. prejemnici. Žene so pripelja- li od doma med porodom v težki situaciji, ko so že prej na terenu splošni zdravniki poskušali vse, kar je bilo v njihovi moči. Mnogo žena je izkrvavelo, anestezija je bila še v povojih...« V takšnih razmerah je opravljal specia- lizacijo dr Franc Kokol. Spe- cialistični izpit je opravil v Ljubljani leta 1950 pri prof dr Novaku. Nato je delal kot specialist ginekologije in po- rodništva v celjski bolnišnici in poučeval ginekologijo in porodništvo na srednji me- dicinski šoli. Primarij je po- stal leta 1968. Poučeval pa ni le bodočih medicinskih se- ster ampak tudi mlade zdravnike. Učil nas je operi- ranja, ob njem pa smo se učili tudi spoštovanja do živ- ljenja in ljubezni do bližnje- ga. Bil je zelo sposoben gine- kolog in porodničar, s po- sebnim smislom za operati- vo. Pomagal je ob prihodu na svet tisočim novorojenč- kom in njihovim mami- cam. Bil je član Slovenskega zdravniškega društva, nje- gove ginekološke sekcije in Slovenske zdravniške zbor- nice. Izven strokovnega de- la je svoj prosti čas v glav- nem posvečal družini, ki jo je imel izredno rad. V mladih letih je dr Koko- la preveval izredno športni duh, ki ga je ohranil celo življenje. Poskusil se je v vseh športih, ki so mu bili dostopni, posebej pri srcu so mu bili atletika, drsanje in nogomet. Bil je dolgolet- ni funkcionar športnega kluba v Laškem in Avto mo- to društva Šlander v Celju. Njegova velika ljubezen so bili tudi hribi. Začel je s Humom in Šmohorjem, ki se dvigata nad rodnim Laš- kim, nadaljeval je z vzponi v Kamniško-savinjskih Al- pah, vse do večjih vrhov v Julijskih Alpah. Tudi po upokojitvi 1975 leta je še celo vrsto let po- godbeno delal v zadovoljs- tvo svojih pacientk in nas, svojih strokovnih kolegov. Večini je bil vzor poštenosti in odkritosti. S svojo delav- nostjo nas je pritegnil in čas ob delu z njim nam je kar prehitro mineval. Zdi se mi, kot da je še včeraj njegova vzravnana vitka postava hi- tela po stopnicah našega oddelka, preskakujoč po več stopnic hkrati. Njegovi stanovski kolegi se poslavljamo od njega z globoko hvaležnostjo v srcu. VLADIMIR WEBER. dr med. Zdrava diabetična prehrana Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje pripravlja danes, v četrtek, 20. februarja predavanje o zdravi diabetični prehrani. Predavanje, ki se bo pričelo ob 16. uri v dvorani skupnosti pokojninskega zavarovanja v Celju, bo vodila višja medicinska sestra Silva Mikuš. Poleg sladkornih bolnikov vabijo na predava- nje tudi druge, ki jih zanima zdrava diabetična prehrana. US ŠK7..20.febr««r 1997 NASI KRAJI IN UUDJE V otroških očeh Kai vse moti naimlaiše Slatinčane? Včasih otroci opazijo več kot odrasli. To so spoznali tudi med odkrivanjem eko- loških tem v skupini male šole vrtca v Ratanski vasi, v Rogaški Slatini. Ugotavljali so, kaj je v domačem mestu dobrega ter kaj jih moti. V vrtcu so s poudarjenim okoljevarstvenim osvešča- njem najmlajših prebivalcev turističnega mesta začeli jese- ni, ko so se posvetili drevesu. Nato, po prebiranju slikanice o Sivem in Zelenem otoku, so se veliko pogovarjali, iskali pridevnike ter risali poti do prijaznega Zelenega otoka. To je do otoka, kjer živijo ljudje, ki ne gledajo zgolj na material- no dobrobit, ampak tudi na zdravo okolje. Približno 25 malčkov iz sku- pine vzgojiteljice Darije Hoh- njec se je odločilo, da bi iz domačega mesta na Sivi otok spravili dimnike, tovornjake, umazan zrak, umazan potok, ki teče mimo vrtca, vse smeti, robote, prepirljivce, tatove... Na Zeleni otok pa bi sprejeli vodo iz zdraviliške pivnice, travo, cvetje, zdrava drevesa, čist zrak, sonce, zvezde, luno, vse prijazne ljudi... Otroci bi posadili veliko zelenja, posta- vili koše za smeti, ki bi jih morali uporabljati vsi, sicer bi kršitelje kaznovali, dimnike bi porušili, avtomobile bi vrnili v trgovine, umazano vodo bi za- prli v veUko jamo... Malčki v vrtcu v Ratanski vasi ne solijo pamet odraslim, za čisto okolje si prizadevajo tudi z osebnimi zgledi. Za vsak dan je določena druga skupina, ki ima na skrbi čisto okolico vrtca, v igralnicah sa- mi pospravijo ter pometejo, v . medčloveških odnosih pa se trudijo spoštovati osebno raz- ličnost. Po odmevni temi o predno- stih in pomanjkljivostih do- mačega mesta pripravljajo zdaj razstavo. HHHMH^HI B. J. Taborniški rojstni dan Taborniški rod Zelena Ro- gla iz Zreč je praznoval svoj dvajseti rojstni dan. Ob okro- gli obletnici so taborniki izda- li zbornik, pripravili razstavo, na odru večnamenske dvora- ne v Zrečah pa so nedavno uprizorili še čudovito predsta- vo s petjem in smehom. Začetki zreškega taborniš- tva segajo v leto 1976. Takrat je bil ustanovljen taborniški odred, pri čemer so imeli po- membno vlogo Maks Padež- nik, Erik Višner ter že pokoj- ni starešina konjiških taborni- kov Ludvik Vidmar. Rod Zele- na Rogla, ime je zamisel Mak- sa Padežnika, je sprva združe- val približno trideset mladih, danes pa jih je dvakrat toliko. Na sobotni slovesnosti je ro- dovni starešina Christian Ru- šnik vsem najbolj dejavnim v taborništvu v Zrečah, pred dvajsetimi leti in danes, izročil posebna spominska darila. Z darili so se svojih prijateljev spomniU tudi taborniki sosed- njega, konjiškega rodu Beli konj ter gostje - taborniki iz Splita. V imenu zreške občine pa je župan Jože Košir doma- čim tabornikom izročil denar- no nagrado. Ob tem je pouda- ril, da znajo taborniki zelo dobro obrniti sredstva, tabor- niška organizacija pa nudi mladim hvale vredno vzgojo. Veliko zaslug za dosežke zreških tabornikov ima njihov mentor Emil Mumel, med po- membnejše pridobitve zadnje- ga leta pa sodi taborniški dom na Skomarju, ki ga taborniki že s pridom izkoriščajo. Tudi us- pehi na tekmovanjih se vrstijo malodane že od vsega začetka. Ob praznovanju dvajsetletnice rodu Zelena Rogla so taborniki izvirno predstavili svoje delo, akcije in življenje tabornikov nasploh. Oder so namreč spre- menili v velik tabor, prav tabor- jenja na Rogli pa so vrhunec vsakega poletja. Zrečani so tu- di gostje številnih mednarod- nih srečanj tabornikov. Upokojenci na skupščini Jutri, v petek, 21. februarja, ob 16. uri bo v celjskem Narodnem domu občni zbor društva upokojencev Karel Destovnik Kajuh Celje. Občni zbor se bo pričel s krajšim kulturnim programom, sledilo bo poročilo o delu izvršnega in nadzornega odbora ter razprava, potem pa bodo člani društva sprejeli nova pravila delovanja društva in se ob koncu posvetili še naj prijetnejši točki dnevnega reda - prigrizku in družabnemu srečanju. N.-M. S. Odlično sodelovanje z občino V občini Štore imajo tri prostovoljna gasilska druš- tva, med katerimi je najak- tivnejše v Prožinski vasi, ki je bilo ustanovljeno pred 59. leti, v njem pa je 116 članov od pionirjev do veteranov. PGD Prožinska vas ni samo društvo, ki skrbi za varnost pred požari in ostalo preventi- vo, ampak prireja mnoge prire- ditve. Predsednik društva Ivan Stojan je po zadnjem občnem zboru takole ocenil delo: »Zelo dobro sodelujemo z občino Što- re, ki nam veliko pomaga, lani tudi pri nakupu novega avto- mobila. Letos smo v gasilskem domu že napeljali centralno ogrevanje in preuredili dvora- no. Največ skrbi bomo posvetili izobraževanju in vključevanju mladine. Poskušali bomo naba- viti manjkajočo opremo. Poleti bomo spet skrbeli za prevoz pitne vode v kraje, kjer je bo zmanjkovalo ter se pripravljali na različna tekmovanja, kjer na- še enote vedno dosegajo lepe uspehe. V marcu bomo med drugim pripravili tradicionalni pohod za žene in družine na Resevno, koncem julija pa tra- dicionalno tekmovanje za pre- hodni pokal Prožinske vasi z veselico. Veseli smo, da je prav naše društvo srce življenja v prijetnem kraju.« Na občnem zboru so podeli- li tudi dve priznanji, ki sta ju dobili za 20 letno delo Ladi Maj orane in 10 letno delo Lidi- ja Obran. TVRABL Zbor gasilcev Vinske Gore Krajani Vinske Gore so končno postali občani Mestne občine Velenje, kar je dokazal župan Srečko Meh, ki se je udeležil sobotnega občnega zbora tamkajšnjega gasilskega društva. O splošnih nalogah PGD Vinska Gora v preteklem letu je poročal predsednik Sandi Osetič. V društvu so se največ ukvarjali z nabavo orodnega vozila VW in novim praporom, poveljnik Marjan Krajšek pa je orisal konkretne težave, ki so jih reševali gasilci. V društvu so se spomnili tudi najzaslužnejših, saj so za 50 let dela odlikovanja prejeli Anton Lesjak, Ivan Košan, Rafael Petek in Stane Lesjak. Priznanje Gasilske zveze Slovenije 111. stopnje so prejeli Martin Škoflek, Jože Plešnik, Oto Vanošek, Branko Petek in Franc Žerdoner, gasilci pa so v svoje vrste z veseljem sprejeli novo članico Nado Škoflek. Gasilci v Vinski Gori bodo prihodnje leto praznovali 70 let obstoja društva, pri pripravi slovesnosti v počastitev jubileja pa jim je pomoč obljubil tudi velenjski župan Srečko Meh. JOŽE MIKLAVC Občni zbor ledvičnih in dializnih bolnikov v soboto, 22. februarja, ob 19, uri, se bodo na red- nem občnem zboru v hote- lu Celeia srečali člani druš- tva ledvičnih in dializnih bolnikov bolnišnice Celje. Člani društva bodo obrav- navali poročila o delu v lan- skem letu, sprejeli nova pra- vila o delovanju društva in izvolili nove vodstvene orga- ne. Po zaključku občnega zbora bo družabno srečanje, ki se ga bodo ob bolnikih udeležili tudi zdravniki in medicinske sestre ledvične- ga in dializnega oddelka ter zakonci Članov društva. N.-M. S. stopničke po deset tisočakov Konjiški planinci želijo postaviti stolp na Konjiški gori do sedemdesete obletnice orgoniziranega delovonja društva Jedilnica konjiške osnov- ne šole Ob Dravinji je bila skoraj pretesna za vse, ki so se zbrali na letnem zboru Članov Planinskega društva Slovenske Konjice, na kate- rem so izpeljali še volilno konferenco, tajnica PD Mar- ta Šmalc pa je predstavila pravila planinskega društva, ki so usklajena z novim Za- konom o društvih. Največ pozornosti in zani- manja je vzbudil velik in zahte- ven projekt, ki so si ga zadali prizadevni konjiški planinci. Gre za gradnjo razglednega stolpa na Stolpniku. Kot je de- jal predsednik društva Jože Kamenšek, bo podoben stol- pu na Rogli, le da bo pet me- trov nižji. Visok bo torej 25 metrov, z gradbenimi deli pa naj bi začeli brž ko bo to do- puščalo vreme. Skupna vred- nost naložbe je približno osem milijonov tolarjev. Glavnino potrebnega denarja naj bi pris- pevale občine Slovenske Konji- ce, Zreče, Vitanje in Vojnik, manjkajoči milijon pa naj bi zbrali s prispevki planincev, sponzorjev in vseh drugih, ki so pripravljeni pomagati. V sklopu zbiranja denarja za stolp pa so si planinci omi- slili tudi tako imenovano pro- dajo stopnic na stolpu; vsak, ki bo podprl gradnjo stolpa in daroval deset tisočakov, ho/id- bil eno izmed 140 stopnic, ko- likor jih bo vodilo do vrha. To bo s simbolično ploščico zabe- leženo tudi na stopnici sami. Planinci bodo veseli vsake- ga prispevka. Na letnem sreča- nju so tudi povedali, da naj bi bil stolp gotov ravno do 27. julija letos, ko bo PD Sloven- ske Konjice praznovalo se- demdesetletnico delovanja. In s postavitvijo stolpa si bodo najlepše darilo podarili pla- ninci kar sami. ■MM.........I................■■■■■■M K.Š. Ključi za nova stanovanja Pretekli petek so v prostorih velenjske občine slovesno razdelili ključe novih stanovanj ^ stanovanjskem bloku na Cesti talcev v Velenju. Z gradnjo stanovanjskega objekta so se pričeli ukvarjati že pred osmimi leti, zaradi različni! pritožb in ovir pa so šele v letu 1995 pričeli z gradnjo. Investitor objekta je bil Stanovanjski sklac občine Velenje, izvajalec del GIP Vegrad, skupna vrednost gradbenih del pa je bila več kot 4( milijonov tolarjev. Skupno je v novem objektu 24 novih stanovanj in poslovni prostor. US, Foto: L. OJSTERŠEF Št.7.-20.febf«tar 1997 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE Naključje za sreč^ Pri Obrezovih so slavili 50 skupnih let v Velikih Grahovšah, na od vsakdanje- ga vrveža odmaknjeni domačiji, kjer so jiedaleč stran nekdaj plesale svoj vražji ples copmice, domujejo Obrezovi. Da pri- (leš do njih, se moraš najmanj dvakrat popeljati skozi gozd po slabi makadamski (^sti. Antonija in Pavel Obrez sta minuli Iconec tedna praznovala svoj zlati jubilej. ominjata se, da je na njun poročni dan pred 50 leti močno deževalo, pa tudi snega je bilo obilo, tako da je bila pot precej naporna. Da sta se vzela je svojevrstna zgodba, v katero je posegla kruta usoda. Antonija, iz družine s šestimi otroki doma iz Suhega pri Dobju, se je kot 21-letno kmečko dekle 1946 leta poročila z leto starejšim Pavletovim bratom, vendar je bila njuna sreča, žal, kratka. Moral je na služe- nje vojaškega roka, od tam pa se je predča- sno vrnil hudo bolan in še istega leta umrl. Antonijo in moževe starše je to hudo pretre- slo, na poti pa je bil tudi že prvi otrok. Odločitev je bila težka. Antoniji ni bilo za iti od hiše, staršema pa ne dati posesti v tuje roke. Beseda je dala besedo in tako so Pavleta, ki se je sicer odločil, da si bo kruh služil po svetu, pregovorili, da se je poročil z Antonijo in pričel gospodariti na svojem domu. Zanimivo pri tem je tudi to, da je Pavleta pred tem prav Antonija večkrat pobarala, če se bo kaj ženil in celo priporo- čala ga je kateri od deklet. Pavletu pa je natanko to, kar se je zgodilo, napovedala vedeževalka, ki pa ji seveda ni verjel. Čeprav bi po letih morda sodili, da nista m skupaj (Pavle je od nje starejši 13 let) st3se lepo ujela in tako srečno dočakala svoj jubilej. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Najstarejši Milan je v Nemčiji, Dragica in Anica sta v Šentrupertu, Jožica na Dolenj- skem, Olga v Mežici, doma je ostala Anto- nija z možem Brankom, ki sta tudi nasledi- la posestvo, Štefka, iz prvega zakona, ki so jo vsi sprejeli medse, pa živi na Kalobju. Antoniji in Pavlu zdaj res nič ne manjka, spominjata pa se časov, ko jima je kar »huda predla«. Zemlja je dajala premalo za vsa lačna usta, zato se je Pavle ponovno zaposlil v laški pekarni, med potjo pa prodajal še zelo dobro surovo maslo, ki so ga pridelovali doma. Pavle rad pove, da je bil v tem kraju eden redkih, ki je imel že pred drugo svetovno vojno šoferski izpit, naredil ga je v Miinchnu, vozil pa je »grofovskega hlapca« - tovornjak, ki ga je poganjal lesni plin (holzgas). Da je znal z njim rokovati, je moral opraviti poseben izpit. Pred vsako hujšo strmino ga je moral dobro podkuriti, da je uspel priti do vrha. Ob jubileju, ki so ga proslavili v soboto, se je zbralo preko 60 ljudi, poleg otrok tudi njunih 16 vnukov in 2 pravnuka. Tako sta kljub Antonijinim težavam s hrbtenico in kolkom, prestala še eno preizkušnjo in srečno zakrmarila v novo življenjsko prelomnico. VLADO MAROT V SPOMIN Milena Grdlilacher Umrla nam je Milena Groblacher Nam - ker je bila zares naša. Poznali so jo premnogi koroški Sloven- ci v Avstriji in tudi mi v Sloveniji. Radi smo jo imeli. Bila je poosebljena dobra misel, srčika boja za sloven- sko besedo in mila nam mati, kot domovina. Zdaj je ni več, ampak v naših srcih se nam bo še vedno nasmi- hala v prijazen pozdrav. Milena Groblacher se je rodila leta 1921 v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na Koroškem. Umrla pa je tudi tam, nedaleč od rojstne hi- še. Bil je že-dokaj mračen torkov večer. 28. januarja letos, ko je z bliskovito na- glico pripeljal osebni avto in jo zbil na tla. Milena je umrla takoj tam, blizu svo- jega rojstnega doma. Milena je bila do aprila lani dolgoletna predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem, potem pa njena častna predsednica. Med drugo svetovno vojno se je že na začetku vključila v narodno osvobodilno giba- nje. Po vojni je vneto skrbela za izobraževanje koroških žena. predvsem za ohrani- tev slovenske besede v dru- žinah. Pripravljala je leto- vanja za otroke na morju, organizirala seminarje na razne teme vsakdanjega življenja ter bila vneta poli- tična delavka. Bila je člani- ca večih odborov Zveze slo- venskih organizacij v Celov- cu na Koroškem. Njena smrt je povzročila veliko vrzel med slovensko manjšino na Koroškem v Avstriji. Milena, tvoj lik je bil svetal in v naših srcih tak nam bo ostal! VERA AMENITSCH-OBU Novo podoba Doma kulture v Radečah bodo predvidoma do poletja končali prvo fazo rekonstrukcije Doma kulture in knjižnice. Vrednost obnove, ki jo izvaja celjski Ingrad, je 30 milijonov tolar- jev. Projekte za rekonstrukcijo je izdelalo podjetje IBT Inženi- ring Ljubljana. Prva faza predvideva prenovo celotnega vhoda v dvorano, ki zajema predprostor, sanitarije, pevsko sobo in del male dvorane. Ingrad bo porušil sanitarije v obeh etažah, del male dvorane s fasadnim zidom in vmesni nosilni zid med predprostorom in pevsko sobo. Na tem mestu bo zgradil prizidek in tako povečal površino objekta, v pridobljenem prostoru pa želijo Radečani urediti knjižni- co in čitalnico. V drugi fazi rekonstrukcije Doma kulture je predvidena še ureditev kinodvorane z odrom in inštalacija- mi. Ji Od iurjevaitfa do martinovega Laški Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delov- nih opravil, ki vstopa v štiri- najsto leto delovanja, je do- slej s svojim početjem že marsikoga prepričal o vred- notah naše preteklosti. V laš- ki občini je delo odbora že preraslo v pravo gibanje, v slovenskem prostoru pa do- biva vse več posnemovalcev. Kljub skromnejši finančni podpori občinskega proraču- na, ki jo k sreči dopolnjujejo prispevki mnogih sponzorjev, odbor iz leta v leto preseneča z novimi zamislimi, ki jih potem ob pomoči etno skupin, skupin ljudskih pevcev in godcev ter številnih posameznikov veči- noma tudi uresniči. Konec aprila bo odbor pripravil že tradicionalno jurjevanje po uli- cah Laškega, tradicionalno pa bo tudi šentjanževo kresova- nje, ki bo predvidoma 24. juni- ja, na predvečer dneva držav- nosti. Brez odbora in njegovih etno skupin si je težko zamisli- ti tudi veliko laško prireditev Pivo in cvetje, ki bo letos od 9. do 13. julija, poleti pa bo odbor že štirinajstič zapored pripravil tudi prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil. Prireditev bo na Jernejevo nedeljo, 24. avgusta. Po lanski uspešni obu- ditvi običajev ob martinovem, bo odbor z ohranjanjem tega dela naše preteklosti nadaljeval tudi letos, poskušal pa ga bo obogatiti še z nekaterimi novi- mi programi. Odbor že vrsto let sodeluje s priznanimi slovenskimi stro- kovnjaki. Predvidoma prihod- nji mesec bo o oblačilih na prelomu stoletja predavala et- nologinja dr. Marija Makaro- vič, letos pa bo organiziran tudi večer z domoznanskimi filmi dr. Naška Križnarja. Od- bor bo letos poskusil pripraviti tudi razstavo »Slovenski kozo- lec«, še naprej bo zbiral do- moznansko gradivo ter ohra- njal preteklost s fotografijo, vi- deo posnetki in vernimi zapisi prikazov. JI PLANINSKI KOTIČEK Tradicionalni pohod po obronkih Šmartnega Planinsko društvo Celje in planinska sekcija Šmartno v Rožni dolini pripravljata v nedeljo, 16. februarja, z od- hodom ob 9. uri izpred kul- turnega doma Šmartno, tra- dicionalni pohod po obron- kih Šmartnega. Pot bo vodila po že znani poti preko Otemne do Rigla in naprej na Lanšperg in Šent- [ungerta, od tam pa nazaj v Šmartno. Pot ni zahtevna in je primerna tudi za starejše. Na začetku in vmesnih postojan- kah bodo postre^U s tophm čajem, dom na Sentjungertu bo odprt. Priporočajo, da ima- nekaj hrane s seboj v na- hrbtniku. Celjsici planinci odhajajo na Poldanovec Planinsko društvo Celje pripravlja v nedeljo, 23. fe- bruarja, pohod na severni ^tolp Trnovskega gozda - U99 m visok Poldanovec. Z Glazije bo poseben avto- bus odpeljal ob 6. uri zjutraj. Nal bo do letoviškega kraja ^^^di Trnovskega gozda - Lo- ■^^v, od koder bo za približno Jve uri vzpona na Poldanovec. ^•"istop z Lokev je lahek, raz- §led z vrha pa enkraten. Na ^^verno stran pobočja se pre- P^dno spuščajo globoko v do- hao Trebuše. Pogled se tisoč metrov niže izgublja v skriv- nostnih stenah in slapiščih. Na Lokvah boste obiskali tudi Svete Gore pri Gorici, do kate- rih se boste povzpeli po 280 metrov dolgem rovu iz prve svetovne vojne. Vrnitev domov je predvide- na okrog 20. ure. Na Polda- novcu bo še ležal sneg, zato velja upoštevati nasvet, da se primerno obujte, oblečite in opremite. S seboj vzemite tu- di žepno svetilko. Prijave na izlet pričakujejo v društveni pisarni ali po telefonu 483- 352. Na Snežnik Planinsko društvo Želez- ničar Celje vabi v soboto, 8. marca, na tradicionalni zim- ski pohod na Snežnik. Odhod iz Celja bo ob 5. uri zjutraj s stare avtobusne po- staje. Najbrž ni odveč opozorilo, da je potrebna popolna zim- ska oprema. Prijave zbirajo v društveni pisarni, planinski vodnik bo Anton Florjanič. MOJCA MAROT Na Klemenči jami poskrbljeno za mlade planince Planinci dobro poznajo kočo na Klemenči jami pod Ojstrico nad Logarsko dolino, kjer je veliko priložnosti za različne ture na oko- liške vršace, predvsem pa so tu dobre mož- nosti za izvedbo planinskih taborov. Klemenča jama leži na nadmorski višini 1207 m, v vznožju Planjave, Ojstrice, Krofičke in Strelovca. Od tu se je možno podati na ture dolge od ene do osmih ur hoda. Le deset minut hoje od koče je najdebelejši macesen v Sloveni- ji, za dvajset minut hoje pa je oddaljen slap Sušica, ki je visok preko sto metrov. Od Logar- ske doline so oddaljeni za uro hoda. Po predhodnem dogovoru organizirajo predava- nja z diapozitivi gorskega reševalca o plezanju in reševanju v gorah, lovca o življenju divjadi, goz- darja o rastlinstvu in še bi se našlo kaj zanimivega. Medse še posebej radi sprejmejo mlajše sku- pine planincev, ki pripravijo planinske tabore in tako preživijo počitnice v neokrnjenem gor- skem svetu, šole v naravi..., pripravljajo pa tudi enodnevne in večdnevne izlete. Podrobnejše informacije lahko dobite, če pi- šete oskrbnikoma Elizabeti in Janezu Slapniku, Solčava 74, 3 3 35 Solčava, ali ju pokličete po telefonu (063) 846-072. SK7..20*leiiriMir 1997 Q I ŠPORT Vsemogočni predsednilc Zakaj je Cvetko Ljubic vrnil orožje predsedniku konjiške družine Vladu Kebru in se odpovedal evropskemu prvenstvu v streljanju? strelska reprezentanca Slovenije bo na evropskem prvenstvu v Wroclawu (za- čelo se bo v ponedeljek) na- stopila v okrnjeni zasedbi, saj je nastop po zapletih v klubu odpovedal najboljši mož ekipe s pištolo Cvetko Ljubic iz Slovenskih Konjic. Ljubic je pred štirimi leti za- čel streljati s pištolo in se v rekordnih dveh sezonah uvr- stil v reprezentanco. Njegov uradni osebni rekord je 582 krogov, na treningu jih je že zadel 587 (za zmago na lanski olimpiadi je zadostovalo 585 krogov) in v zadnjih mesecih je s pištolo postal domača števil- ka ena. Namesto novega vzpo- na, se je v začetku meseca končal lepši del zgodbe in za- čele so se nerazumljive težave. Pred desetimi dnevi je na- stop na dvoboju s Hrvaško v Bjelovaru odpovedal selektor- ju Renatu Štermanu, ki je imel za njegove osebne težave več razumevanja kot predsednik konjiške strelske družine Vla- do Keber. Pretok informacij je bil vedno slabši, v boju za naslov ekipnih državnih prva- kov je sledil nepričakovan po- raz v Kranju (Ljubic je bil naj- boljši s 576 krogi) in na udaru se je znašel edini konjiški re- prezentant. »Gospoda Kebra niti na mo- bitel nisem mogel dobiti. Eno- stavno se je izogibal pogovo- ru. Vabila za reprezentančne nastope so me čakala na stre- lišču, na treningu pa se je ne- nadoma postavil v vlogo raz- sodnika in me začel oštevati, zakaj sem odpovedal nastop v reprezentanci. Poskušal je ce- lo z osebnimi žalitvami in mi nenehno dopovedoval, da streljam z njegovo pištolo,« je neprijetne dogodke umirjeno podoživljal Ljubic. »Orožje je posodil še dvema tekmovalcema, ki v povprečju dosegata po 30 do 40 krogov slabše rezultate, a tega ni ome- nil. Dovolj mi je bilo njegovih očitkov in rekvizit sem gospo- du Kebru vrnil. O zapletu sem obvestil selektorja in prosil za pištolo, toda reprezentanca ni- ma nobene in tako sem se s težkim srcem moral odpove- dati nastopu na evropskem pr- venstvu,« je zagrenjeno nada- ljeval naš najboljši strelec s pištolo. Gamsi in merjasci Konjičan se je pod evropski vrh prebil predvsem z velikim odrekanjem (pogosto je treni- ral v poznih večernih urah) in praktično povsem sam. »Vse- skozi sem sam svoj trener in psiholog, gospod Keber je le skrbel za naboje in tarče. Ne samo zame, marveč za vse konjiške strelce. Na treningih me je le motil, na strelišče je zelo pogosto zavil z lova in ves navdušen pripovedoval o gamsih in merjascih. Kako naj bom potem dve uri zbran?,« se je vpraševal razočarani Ljubic. Na več razumevanja za strelski šport je naletel pri Bo- janu Satlerju, pri katerem je zaposlen. Zasebnik je repre- zentantu takoj ponudil polovi- co izredno plačanega dopusta, toda predsednik je s svojim ravnanjem športnika prikraj- šal za enega največjih ciljev - za nastop na evropskem pr- venstvu. »Prestopni rok bo šele konec septembra in zato bo najpo- membnejša naloga poiskati pokrovitelja, ki bi mi z 2000 markami omogočil nakup pi- štole. Vrat za seboj nisem po- drl, toda zadeva je popolnoma jasna: ali jaz ali gospod Keber? Za oba v konjiškem streljanju ni več prostora. Njegove oseb- ne žalitve so bile prehude, sem pokončen mož in če ne bo druge, bom odšel v kakšen sosednji klub. Preveč sem vlo- žil, da bi obupal zaradi samo enega posameznika,« je trden Ljubic. Slovenske Konjice so imele v preteklosti že vrsto prvakov in reprezentantov, toda po pr- vih vrhunskih rezultatih so skoraj brez izjeme hitro zapu- stili strelski šport. Za razliko od predsednika... NA KRATKO Ljubljana: v nadaljevanju B skupine hokejskega DP Mari- bor-Celje8:3 (2:0,4:1,2:2; Ka- lan 2, Guček). Vrstni red: Sla- vija 6, Maribor 5, Kranjska Go- ra 3, Celje 0. Podčetrtek: v 1. krogu končnice C košarkarske lige za moške Grosuplje-Podčetr- tek 68:62, Črnomelj-Ptuj 74: 54, Jesenice-Duplek 102:72, Tolmin-Lenart 80:70. Vrstni red: Črnomelj, Jesenice, Tol- min, Grosuplje 11, Podčetrtek, Lenart, Duplek, Ptuj 10. Celje: na zaključnem turnir- ju končnice DP v košarki za mladinke Ingrad-Maribor 62: 71 (30:27; Pertinač 16, Knez 14, Čede 13, Komerički, Ram- šak 7, PerUč 5), Ježica-Šentvid 64:43, v finalu Ježica-Maribor 92:55, za 3. mesto Ingrad-Šen- tvid 89:74 (51:25; Knez, Perlič 17, Čede 16, Pertinač 14, Ram- šak 6, Mihevc4). Ljubljana: v osmini-finala ŠKL za osnovne šole sta para Livada Velenje-Hudinja Celje in Rogaška Slatina-Postojna, v konkurenci srednjih šol med dijaki ŠC Celje-Nova Gorica m Srednja trgovska šola Celje- Srednja elektro in strojna šola Kranj (5. in 12.marca). Dijaki- nje bodo tekmovanje nadalje- vale s četrtfinalom. Škofja Loka: na dvoranski lokostrelski tekmi v slogu compound zmage Jožice (čla- nice), Saša (mladinci) in Gre- ge Emeršiča (kadeti) ter v pro- stem slogu Razgorška (člani). (J. E.) Velenje: na DP v sabljanju med mladinci s floretom 3.Uranjek, 6.Bezlaj in z me- čem 2.Meh, S.M.Gorjan, 6.G.Gorjan, 7.Čas, med mla- dinkami s floretom 5. Kapfer, 7.Kralj ter z mečem 2. Kapfer, 3.Kralj (vsi Vel). (H. J.) Slovenska Bistrica: na os- novnošolskem DP v judu zma- gi Imamoviča (do 46 kg) in Ceraja (nad 71 kg), srebrna kolajna za Jovanoviča (do 60 kg). PANORAMA K V/ A n K i' A-1 liga Moški - 16.krog: Republika- P Laško 81:94 (43:51); Tovor- nik 46, Lisica 23, Govc 12, Vujovič 6, Jurak 4, Šoštarič 3; Helios-Polzela 86:70 (32:32); Jagodnik 18, Petranovič 15, Zaletel 13, Rituper 10, Cizej 6, Kobale 5, Šamanič 3; Litostroj- Rogaška 107:77 (55:36); Iva- novič 35, Krivec 17, Šiško 12, Kosovec 11, Petrovič 2; K. zi- dar-OUmpija 52:92, Interier- Satex 59:74, BWC-ldrija 84:80. Vrstni red: Olimpija 32, Satex. Polzela 26, Helios, P Laško, Republika 24, Litostroj, BWC, Idrija 23. Interier, K. zidar 22, Rogaška 19. Ženske - 6.krog: Ingrad-Se- žana 102:62 (54:30); Potočnik 21, Obrovnik, Polutnik 18, Jur- še 14, A.Vodopivec 12, Čede 6, S.Vodopivec, Ramšak 4, Ar- beiter 3, Pertinač 2; llirija-Ježi- ca 68:96, Maribor-Odeja prelo- ženo. Vrstni red: Jezica 32, Ingrad 27, lUrija 24, Odeja (-), Maribor 8-) 20, Sežana 18. A-2liga Moški - 16.krog: Comet-Za- gorje 101:85 (53:46); Duman- čič 25, Novak 21, Sivka 19, Plevnik 16, Ravnihar 13, Jese- nek 4, Lušenc 3; Kemoplast- Radovljica 87:63 (44:31); Kah- vedžič 37, Knez 12, Gajšek, Urbanija, Sušin 10, Zorko 4, Maček, Gostenčnik 2; Loka- llirija 69:71, Litija-Triglav 94:84, Slivnica-Ježica 78:89, Brežice-Krka 5473. Vrstni red: Loka 30, Krka 28, Ilirija 27, Comet 26, Kemoplast, Liti- ja, Jezica 25, Zagorje 24, Tri- glav 23, Radovljica 20, Brežice 19, Slivnica 16. Bliga Za prvaka - 11. krog: Pre- bold-Gorica 81:58 (43:36), Ro- gla Atras-OHmpija ml. 93:106 (45:54), Radenska-Medvode 111:97, Hrastnik-Cerknica 92: 76, Maribor-Parklj Vrstni red: Olimpija ml. 17, Raden- ska. Hrastnik 15, Prebold 14, Rogla Atras, Cerknica 13, Medvode, Parklji 12, Gorica 11, Maribor 10. Za obstanek - 11.krog: Bo- rovnica-Celje 79:89 (35:38), Snežnik-Elektra 68:59 (40:23), Postojna-Janče 63:79, Vrhni- ka-Kamnik 78:96, Portorož-Bi- strica 90:102. Vrstni red: Jan- če 16, Portorož 15, Kamnik, Snežnik, Bistrica, Vrhnika 14, Elektra, Postojna 13, Celje 12, Borovnica 10. ROKOMET l.liga Moški - 16.krog: Pivovarna Laško-Akripol 39.25 (17:11); Vugrinec 8, Tomšič 7, Šafarič 6, Papež, Cvijič 5, Pajovič, Pungartnik4; Gorenje-Delmar 34:20 (15:8); Bedekovič 9, Se- merdijev 8, Plaskan, Tome 4, Cvetko 3, Krejan, Kimčenko 2, Sovič 1; Slovan-Lisca 24:17, Dobova-Krško 21:22, Rudar- Prevent 20:26, Prule-Jadran 31:23; 17. krog: Jadran-Rudar 25:15, Akripol-Dobova 26:25, Krško-Slovan 21:20, Lisca-Del- mar 20, Prevent-P. Laško in Prule-Gorenje preloženo. Vrstni red: P Laško (-) 32, Prevent (-) 24, Prule (-) 20, Krško 19, Akripol 18, Dobova 17, Jadran 16, Gorenje (-) 15, Delmar 12, Slovan 10, Rudar 9, Lisca 8. Ženske - 16.krog: Velenje- Izola 28:23 (10:11); Vujovič 8, Raukovič 6, Hudej, Stevanovič 4, Madjarič 2, Notersberg, Ro- dič, Kranjc 1; Kočevje-Žalec 16:26 (8:13); Uič 7, Zidar 6, Kostjukova, Pahor 5, Randl 2, Derčar 1; OHmpija-Mlinotest 32:21, Piran-Krim 18:32, Polje- Burja 10:21. Vrstni red: Krim 27, Žalec 24, Olimpija 23, Mli- notest 20, Velenje 14, Piran 12, Kočevje 11, Branik, Burja 10, Izola 7, Polje 0. l.liga Moški - 14.krog: Norik-CP Celje 6:2 (5333:5239; zmaga- la: Salobir 919, Cene 890; izgu- bih: Brglez 829, Vodeb 911, Klinar 838, Žnidarec 852), Konstruktor-Rudar 11 6:2, Go- rica-Hidro 8:0, Hrastnik-Brest 6:2, Proteus-lskra preloženo. Vrstni red: Iskra (-) 24, Kon- struktor (-) 22, Norik 20, Gori- ca 16, Rudar 14, Proteus (-) 13, Hrastnik 11, Hidro 10, CP Celje 6, Brest (-) 0. Ženske - 14.krog: Norik-Mi- roteks 3:5 (2415:2498; zmagale: Tkalčič 416, Kardinar 462, Pe- tak 435, izgubile: Razlag 376, Šeško415, Lesjak 394), Proteus- Triglav 5:3, Adria-lzola 6:2, Go- rica-Sl. Gradec 5:3, Konstruk- tor-Rudar preloženo; zaostali dvoboj 12. kroga: Miroteks- Adria 6:2 (2514:2394; zmagale: Tkalčič 426, Razlag 416, Kardi- nar 428, Petak 439; izgubili: Šeško 388, Lesjak 417). Vrstni red: Miroteks 28, Norik 20, Adria 16, Proteus, Rudar (-) 14, Triglav 13, Gorica 12, Izola 9, Konstruktor (-), SI. Gradec 6. Il.liga Moški - 14.krog: Črnomelj- Konjice 5:3 (50101:4969), Liti- ja-Šoštanj 6:2 (4971:4968), Rudar 11-Žalec 6:2 (5179: 4986), Korotan-Dravograd 2:6, Fužinar-Radenska 6:2, Vrstni red: Konjice 20, Fužinar, Dra- vograd 19, Litija 18, Šoštanj 16, Črnomelj 13, Rudar II, Ža- lec 12, Radenska 6, Korotan 5. Ženske - 14.krog: Miroteks 11-Šoštanj 6:2 (2367:2299; Ra- tajc-Hojan 376:363, Špoljar- Mihaljev 411:369, Stajič-Drev 376:424, Koštomaj-Podbrez- nik 444:382, Razlag-Lazič 3 80:374, Kranjc-Premelč 380: 387), Norik 11-Kamnik 5:3, Mi- klavž-Brest 6:2, MTT-Korotan 6:2, Kočevje-Gorica 11 prelože- no. Vrstni red: Miroteks 11 26, Kamnik 16, Norik II15, Kočej je, Miklavž 14, Korotan 13 Šoštanj, MTT 11, Gorica 11 \^ Brest 6. Ill.liga-vzhod Moški -12.krog: Kovinoteli na-Nafta 3:5 (4907:4915), Pj trol Celje-Krilato kolo 7:1, S] Gradec-Konstruktor II 2:6, Lq komotiva-MTT 2:6, Miklavž Hrastnik 2:6; 13.krog: Kovino tehna-Sl. Gradec 2:6 (4884 4982), Hrastnik-Petrol ?• (5185:5045), Nafta-Miklav; 6:2, Krilato kolo-Lokomotiv, 1:7, MTT-Konstruktor II 2:6 Vrstni red: Konstruktor II 24 Nafta 21, SI. Gradec, Miklavž Hrastnik 15, MTT 14, Kovino tehna. Lokomotiva 10, Petre Celje 4, Krilato kolo 2. Ženske - lO.krog: Črno melj-Komcel 4:4 (2276:2276 zmagale: Filipčič 373, Cilen šek 387, Jurše 442; izgubile Vengust 350, Ramšak 343, Ob lak 381), Krško-Miroteks II 7:1 (2275:2140; zmagala: Koši 401, izgubile: Špeh 339, Bo rine 347, Ratajc 384, Vučeno Vič 321, Pajič 348), Nafta-Kri lato kolo 4:4, Trebnje-Impo 4:4. Vrstni red: Miroteks III Krško 13, Komcel 12, Impo 11, Črnomelj 10, Trebnje 8 Nafta, Krilato kolo 7. l.liga Moški (A) - lO.krog: Topol šica-Fužinar 0:3 (-9, -9, -3) Maribor-Salonit 3:1, Olimpija Pomurje 3:0, Kamnik-Krka 1:3; ll.krog:Salonit-Topolšica 3:0 (2, 5, 4), Maribor-01im# 3:0, Fužinar-Kamnik 3:0, Iv ka-Pomurje 0:3. Vrstni red; Salonit, Maribor 18, Fužinai 14, Olimpija, Pomurje 12, Kr ka 8, Topolšica 4, Kamnik 0. Ženske (B) - S.krog: Ptuj Zg. Savinjska 3:1 (-11, 7, 13 9), Tabor-Gorica 2:3, Kočevje Prevalje 3:2. Vrstni red: Ptu 10, Zg. Savinjska 8, Prevalje Kočevje 4, Gorica 2, Tabor 0. Il.liga Moški - 14.krog: Intes-Šem peter 2:3 (11, 6, -10, -12, -13] Prvačina-Salonit II 2:3, Kovi nar-Triglav 3:0, Hoče-Bled I 3:2, Portorož-Brezovica 1:3 Vuzenica prosta Vrstni red Kovinar 22, Šempeter 20, Bre zovica. Hoče 18, Vuzenica 14 Salonit II12, Prvačina, Triglav Intes 8, Bled II, Portorož 6. Ženske - 14.krog: Šempe ter-Kamnik 3:0 (6, 5, 4), Šo štanj-BledII3:0 (3,3,8),RuŠe Branik 11 0:3, Solkan-Rogozi 1:3, Mežica-Piran 2:3, Šenčur Šentvid 0:3. Vrstni red: Šo stanj, Šempeter 26, Branik 1 24, Šentvid 20, Ruše, Piran 16 Rogoza, Mežica 12, Šenčur Kamnik 6, Solkan 4, Bled 0. Ill.liga-vzhod Moški - 14.krog: Beltinci Savinja 3:0 (3, 7, 3), Fužini II-Braslovče 3:0 (11, 5, 1), To polšica Il-Kurent3:2 (-9,8,-11 15, 12),Mežica-Lenart3:l,Čr na in Mislinja prosta Vrstna red: Fužinar II 22, Beltinci 20 Mislinja, Braslovče 16, Mežici 14, Lenart 10, Savinja 6, Črna Kurent 4, Topolšica II 2. Ženske - 14.krog: Branik H' Vitanc3:0 (3,4, 3),Dobje-Bo< 0:3 (-7, -7, -11), Benedikt-Črri' 3:1, Prevalje Il-Radenci 3:0 Granit-Dravograd 3:0, Pucon^ ci-Step 2:3. Vrstni red: Brani' 111 24, Granit, Benedikt 2^ Dravograd, Črna 20, Prevalje 1' 18, Vitanc 16, Step, Boč 1^ Puconci 4, Radenci 2, Dobje" Poraz in remi Turnejo po Brazilijo so nogometaši Publikuma začeli s porazom proti Cruzeiru z 1:2 in nato z mlado ekipe Amreice igrali 1:1, čeprav so tekmo končali brez izključe- nih Hajduroviča in Sešlarja. Tarbuk je na prvi tekmi preizkusil sistem 3-3-3-1, ki je priredba jesenske postavitve 3-5-2. Celjane močno ovirajo huda vročina (35°C) in maksimalne dimenzije igrišča (120x80 m), po skopih poročilih iz Brazilije pa tudi razmere za vadbo niso idealne. ŠPORTNIK MESECA ŽM ŠPORTNIKA LETA |i Brez sprememb V prvem februarskem krogu ste daleč največ glasov spet namenili Iztoku Pucu, Katarini Srebotnik in rokometašem \ Pivovarne Laško, čeprav sta vas navduševala tudi Gregor j Cankar in Urška Roš. j Kandidati drugega kroga so velenjski smučarski skakalec i Jure Jerman, rokometaš Uroš Šerbec in košarkar Matjaž To- vornik, pri športnicah je v ospredju znova teniška igralka- Katarina Srebotnik in v konkurenci moštev rokometaši Pivo- ■ varne Laško. Št. 7. »20. februar 1997 1. SNOPIČ SPORT I Q Metri namesto minut Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju tudi Rolondo Kaligaro iz Velenja - V soboto skoki, v nedeljo tek i pve uvrstitvi med dobitnike točk svetovne- ' g3 pokala v nordijski kombinaciji sta Rolan- '. Ju Kaligaru zagotovili nastop na svetovnem ' prvenstvu v Trondheimu, ki se začenja da- ' nes, Velenjčan pa bo v smučini v soboto ' [skoki) in nedeljo (tek). \ »Čeprav me je jeseni dolgo pestila poškodba ] \^ sem izgubil skoraj dva meseca treningov, , jem vseeno upal na pot na Norveško. Tudi zato < jem odšel na tekmi v Švico in ZDA, z 21. in 9. ; mestom obakrat osvojil točke in zdaj imam I priložnost za pravi spopad z najboljšimi,« pravi; Rolando Kaligaro, ki se je konec tedna udeležil i državnega prvenstva v solo skokih. I »Na manjši napravi v Mislinji sem bil deveti ■ in na stari Bloudkovi velikanki v Planici osmi. i j^isem povsem zadovoljen, sposoben sem bil] za boljša rezultata. Nemara celo za kolajno, ;i toda bolezen mi je v dnevih pred prvenstvom . pobrala veliko moči,« je ocenjeval Velenjčan, ki s bo skupaj s Perkom in Cuznarjem nastopil:! samo v posamiičnem delu prvenstva. i »Škoda. Ekipa bi verjetno lahko izpolnila! olimpijsko normo in zdaj se moram na tekmi i Rolando Kaligaro svetovnega pokala A uvrstiti do 15 .mesta. Na Norveškem si na 90-metrski napravi želim dveh normalnih skokov, s katerima bi moral biti nekje na robu deseterice. Tek je moja šibka točka, zato si za cilj nisem postavil uvrstitve, marveč dober rezultat,« je pred odhodom dejal Kaligaro. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji je Peter Čeh (Vel) v Kanadi zasedel 22. mesto, prvak pa je postal naš Roman Perko. Na srednji skakalnici deset točk pomeni mi- nuto časovnega zaostanka, ali drugače: pet me- trov razlike v skokih je minuta v teku. »Raču-. nam na okrog deset minut zaostanka za najbolj- šimi, čeprav sem dosti napredoval. Shujšal sem šest kilogramov in pred mano je najbolj pomem- bno obdobje. Olimpijske igre v Naganu so ogro- men izziv, a če mi ne uspe, se bom poslovil. Tekme svetovnega pokala B niso pravo, želim si bojev z najboljšimi in tega sem tudi sposoben. Že v Trondheimiu,« je optimistično končal Kali- garo, ki ima z lanskega MEP ekipni bron. ŽEUKO ZULE. Prva članska kolajna Od nedelje je med dobitniki kolajn na državnih prvenstvih v smučarskih skokih tudi Velenje. Podvig je na 120-metrski na- pravi v Planici uspel Juretu Jermanu, ki je z dvema 116,5 m dolgima skokoma zaostal samo za Peterko in osvojil srebrno kolajno. k^man je bil po prvi seriji na 4. mestu in se s //fl/b daljavo finala pomaknil takoj za vodilne- ga v svetovnem pokalu Peterko, kar je bilo veliko presenečenje, čeprav je bil do nedavne- j ga s 192 m naš rekorder Druge uvrstitve - velika skakalnica (Planica): 8. Kaligaro, 13. Zorko, 20. Kolenc (vsi Velenje), 26. Murko (Ljubno), 30. Hriberšek (Velenje); mala ska- kalnica (Mislinja): 9. Kaligaro, 15. Zorko, 17. Jerman, 30. Kolenc; ekipno: 4. Velenje I (Zor- ko, Hriberšek, Jerman, Kolenc), 11. Velenje II (Jelen, Ograj enšek. Tovornik, Adamič). J.O. Miroteks že enajstič štiri kroge pred koncem so kegljavke Miroteksa z zmago v večnem derbiju proti Noriku s 5:3 že enaj- stič zapored postale dr- žavne prvakinje in bodo spet udeleženke svetovne- ga pokala. Celjanke imajo zdaj že 41 zaporednih prvenstvenih zmag (zadnjič so izgubile decembra 1994, v Golovcu po so v dvobojih s sloven- skimi klubi nepremagane že od leta 1985) in so šele na polovici rekordne serije iz obdobja december 89- november 93. Zdaj vedno bolj postaja aktualna ideja o evropski ligi in naslednji mesec bo na Otočcu prvi resnejši sestanek, na kateri bo naša zveza skupaj s hr- vaško izoblikovala konkre- ten predlog novega tekmo- vanja. Tri plavalna priznanja Med absolutnim državnim prvenstvom v kratkih baze- nih je PZS podelila tradicio- nalna priznanja za dosežke v preteklem letu. Tri nagrade so ostale tudi v Celju. Po merilih druge kategorije - mali finale na mladinskem evropskem prvenstvu - so priznanja dobili Urška Roš (7. mesto na 800 m prosto). Maja Cunjak (15. mesto na 200 m hrbtno) in trener Mijo Zorko. Na prvenstvu sta bili drugi Roševa na 200 in 400 m prosto (nastopu na najdaljši progi se je zaradi bolezni odpovedala) in Valclova na 100 in 200 m hrbtno ter tretja Kolčan (vsi Neptun) na 200 m hrbtno in Bukovčeva (Velenje) na 100 in 200 m delfin. Edina Nemki Profesionalni teniški tur- nir Edina Open Rogaška 97 za ženske se je končal z zma- go Marion Schnitzer iz Nem- čije, ki je bila v finalu boljša od komaj 15-letne Ekaterine Syssove (Rusija) s 7:6, 6:4. Naše Srebotnikova, Pisniko- va in Rajhova so izpadle v osmini finala in za svetovno lestvico dobile po štiri točke. >>Z izjemo Rampretove so bi- le vse druge slovenske igralke prvič na tako velikem turnirju. Z doseženim sem zadovoljna, čeprav za prodor v članski te- nis potrebujejo še veUko izku- šenj. Srebotnikova in Pisniko- va sta sposobni še več, Ram- pretova pa ni imela sreče z žrebom in upam, da ob dveh turnirjih za 10.000 dolarjev in Rogaški Slatini kmalu dobili še kakšnega s podobnim na- gradnim skladom,« je nastope ocenjevala Mima Jaušovec, ki je že nekaj let selektor naših ženskih reprezentanc. »Po številu osvojenih točk je turnir povsem zadovoljil naša pričakovanja,« zatrjuje direk- tor turnirja Otmar Kugovnik. »Najboljšim bomo poskušali tudi v poletni sezoni pomagati s podobnim turnirjem, toda naše mlade igralke se z izjemo Rampretove po značilnosti od- daljujejo od profesionalnega tenisa. Igrajo dober »mladin- ski« tenis, kar je za raven Edi- ne Opna premalo. Morale bo- do v kakšen specializiran te- niški tabor, da si pridobijo ta- koimenovano rokodelsko ruti- no,« je nekoliko kritično dodal Kugovnik. J.T. ATLETIKA Valantova z normo Na tradicionalnem atletskem šesteroboju na Dunaju sta Anja Valant v troskoku s 1^,49 m in Gregor Cankar s 799 cm v skoku v daljavo izpolnila normi za nastop na dvoranskem SP, ki bo čez tri teden v Parizu. Valantova bo v svoji prvi članski sezoni že tretjič zapored med udeleženkami največjega tekmovanja pod streho. Cankar je normo izpolnil že s 794 cm in v zadnji seriji pristal tik pred osemmetrsko znamko, za večje dosežke pa je zaradi bolezni še vedno v zaostanku s treningi. Skupina A brez Kladivarja Skupina A evropskega pokala prvakinj v atletiki bo v Valenciji minila brez Kladivarja, ki se je zaradi pomanjkanja denarja odpovedal prvemu evropskemu nastopu ženske ekipe. Za pot v Španijo bi potrebovali 30 tisoč mark, toda v klubu so se odločili, da bo zaradi manjših stroškov prednost dobila moška ekipa, ki bo v pokalu skupine B tekmovala v Grčiji. Z odpovedjo bi naša država izpadla v zadnjo skupino C, zato so v Celju svoje mesto pripravljeni odstopiti ljubljanskemu Žaku. Čez Konjice na EP? Po štirih letih bodo Slovenske Konjice med 21. in 25. majem spet prizorišče kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo žensk v košarki. Organizacijo turnirja skupine B je najprej dobila Ljubljana in ga nato oddala Cometu. V drugi krog kvahfikacij za evropsko prvenstvo 1999 v Budimpešti bosta s konjiškega turnirja (Angli- ja. Belgija, Francija, Latvija, Slovenija) napredovali dve repre- zentanci, kandidatinje za nastop pa bodo konec tedna znova zbrane na pripravah. Na širšem seznamu selektorja Laha so tudi ^urše, Obrovnik, A. Vodopivec ter nekdanja konjiška igralka ^emnikova. Tovornikov show ^ 2 gladko zmago v Postojni si je Pivovarna Laško pred prihodom Olimpije (zaradi reprezentančne tekme z Madžar- sko šele 1. marca) močno povečala možnosti za uvrstitev v zgornjo končnico in Koračev pokal. Laščani so vodili od začetka do konca in po hitrem vodstvu ^ 11:2 so domači resneje ogrozili le pri 30:28. Odlično je Zaigral veteran Matjaž Tovornik (met za dve točki 10:16, za tri ■^). ki je do polčasa dosegel 31 točk in vse preostale do 35. "^'nute. Na njem so se izmenjali kar štirje domači igralci in Maloštevilne zgrešene mete je iz drugih akcij skozi obroč Poslal Lisica. Krepko slabši l^olzelani so v Domžalah prvi koš iz igre dosegli šele po '•^e-outu trenerja Zrinskega, skok izgubili z 19:37 in ob ,^bem metu 23:63 (36%) se porazu ni bilo več mogoče '^?§niti. ^amanič je v sedmih poskusih zadel le enkrat, Petranovič je j^^h šest žog poslal mimo koša (iz igre je zadeval le trojke), ^Bodnik je prvič zadel šele v 16. minuti, toda Zrinski je vzroke ^ Poraz vseeno našel drugje: »Tekmo smo izgubili z nespamet- ^ ^8ro ob koncu, ko smo prehitro zaključevali napade.« Savinjska liga Velenju Velenje je drugič zapored zmagovalec savinjske košarkarske lige, ki so jo minule štiri mesece igrali na Polzeli. V finalu končnice je premagalo Celje z 90:54 in neporaženo osvojilo lovoriko, za katero se je potegovalo enajst ekip. Najboljši strelec lige je Vladimir Rizman (z žogo) iz Velenja s 313 točkami pred Markom Trobišem (skrajno levo) iz Celja 300 in Boštjanom Kuharjem (Gomilsko) 218. V tekmi za 3. mesto je bilo Mozirje boljše od Gornjega Grada z 58:50, na naslednja mesta pa so se uvrstili Laško, Garant, Gomilsko, Vrbovec, Griže in Prebold. Poletno prvenstvo bo znova v Mozirju. Foto: GREGOR KATIC J*J.-Ž0.lebryorl997 ŠPORTNI. KOLEDAR sobota, 22.2. Kegljanje Celje: mladinsko državno prvenstvo dvojic (od 8. ure, še v nedeljo). Košarka Podčetrtek: Podčetrtek-Je- senice (2. krog končnice C li- ge, 19). Rolcomeff Velenje: Gorenje-Lisca (19), Lucija: Pivovarna Laško-Ja- dran (18. krog I. moške Uge, 17); Ljubljana: Olimpija-Vele- nje (17), Polje-Žalec (18. krog I. ženske lige, 19). sreda, 26.2. Rokomet Slovenj Gradec: Prevent-Pi- vovarna Laško (zaostala tek- ma 17. kroga I. moške lige, 19). 16| ICT XXL rokomet Pivovarna Laško z vrhunsko predstavo v kvartetu evropskih rokometnih velikanov - Uroš Šerbec končno spet šef parade »Wieder Serbec, vvieder Celje,« so povratno četrtfinalno tekmo pokala prvakov v rokometu med Pivovarno Laško in Pfadi Winterthurjem najkrajše povzeli švicarski novinarji. Spet Celje, spet Šerbec... »Pred tremi meseci smo v majhnem slovenskem mestu Celje doživeli najbolj črn dan v zgodovini švicarskega roko- meta. Reprezentanca je odlo- čilno kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na svetovno prvens- tvo izgubila s ponižujočih 14:26 in kapetan Uroš Šerbec nam je zabil 12 golov,« je poro- čilo iz Golovca začel Tages Anzeiger in v nadaljevanju ve- ličal turbo igro Šerbca. »Šerbo Magic« se je po bledi predstavi v Winterthurju zno- va zaustavil pri ducatu golov in v Golovcu potrdil sloves speciahsta za Švicarje. No- vembra 1993 je v odločilni tek- mi za vstop v ligo prvakov proti Borbi ob samo enem zgrešenem strelu dosegel 10 golov ter po dolgem času končno eksplodiral na po- membni tekmi. »Najlepša hva- la za pomoč s tribun. Čez me- sec dni se vidimo na polfinalu in nato v finaluuuu,« je zadi- hani celjski kapetan v slogu teniškega šampiona kar preko uradnega ozvočenja nagovoril navdušeno množico. Golovec se je v nedeljo do vrha napolnil v pičle četrt ure. Skoraj tri ure pred tekmo je bila dvorana v pričakovanju prve celjske uvrstitve v polfi- nale pokala prvakov (naj slo- venski uspeh je še vedno Slo- vanov finale iz leta 1981 z bratoma Bojovič) nabito polna in na tribunah so v mehiškem ritmu Ola prvič valovala tele- sa. Pred prihodom celjskega moštva je v zatemnjeni dvora- ni na stotine utripajočih vži- galnikov pričaralo kuliso, kot je celjski šport še ni doživel in show se je nadaljeval tudi na parketu. Igra za finale Pivovarna Laško je v prete- klosti že odigrala nekaj super tekem. Najbolj nepozabni sta bili bili z Wallauom (23:16) v ligi prvakov 1994 in lanskega decembra s Cajo Cantabrio (24:20), toda še nikoli ni delo- vala tako močna. Pfadi Win- terthur je v elitni konkurenci še vedno samo dobra ekipa in pod ravnijo nemškega ali španskega šampiona, toda celjska igra je bila daleč nad četrtfinalom. Bila je za - finale. »Super,« je švicarski trener Peter Bruppacher pred novi- narji pričakal celjskega kolega Zdravka Zovka, ki je prvič spustil zavore in na vprašanja odgovarjal s pločevinko po- krovitelj evega napitka. »Ritem igre je bil še višji kot v Win- terthurju in o zmagovalcu sta v veliki meri odločali boljša telesna priprava igralcev in daljša klop. Celje je bilo eno- stavno veliko boljše in je moj tip za finale,« je nadaljeval Bruppacher, ki je bil poln hva- le tudi na vzdušje v dvorani. »Neverjetno. Tribune so igrale, dobesedno igrale z va- šo ekipo. Kaj takšnega še ni- sem doživel. In na koncu so nam namenile takšen poz- drav, kot ga niti doma ne dobi- mo. Super, bilo nam je v uži- tek igrati v Golovcu, čeprav smo bili visoko poraženi,« je navdušeno pripovedoval tre- ner švicarskih prvakov. Njego- vo moštvo je bilo v polfinalu le po začetnem vodstvu z 1:0, izid je bil nato še trikrat izena- čen, toda Pfadi je bil enako zagnan vse do zadnjih sekund in je demonstriral evropsko športno kulturo. »Videl sem oba bodoča evropska prvaka. Oba igrata v rumenih dresih. Hypo in Pivo- varna Laško, toda z razliko, da imajo Celjani daleč najboljše občinstvo,« je na raznežene štajerske duše dihal večni op- timist, predsednik zveze Zo- ran Jankovič. Barcelone še ni videl igrati, toda v nedeljo zve- čer so bile dovoljene tudi sanje in evforiji so podlegli tudi igralci. Cepelini in lastovka »Nocoj nas ne bi nihče zau- stavil. Igrali smo predobro in finale je realnost,« je pravil Rastko Stefanovič, ki si proti golu ni upal pogledati vse do 52. minute, ko sta ga z dvoj- nim cepelinom izzvala Puc in Jelčič. Akcijo je zaključil z go- lom in na noge dvignil Golo- vec. Kang je najprej ob pokri- vanju Puca od sodnikov zahte- val neaktiven napad, po potezi za špice evropskih športnih oddaj pa se je od začudenja prijel za glavo. »Glede na rezultat je bila tekma lahka, toda igralci so povsem izmučeni. Vseh 60 minut smo držali visok ritem igre, ni bilo nihanj in zato je zmaga toliko bolj pomembna. V polfinalu je najmočnejša Barcelona, ki bi bila tudi naj- bolj atraktiven nasprotnik, vendar si že od prve kvalifika- cijske tekme v Topolčanyu za nasprotnika želim Zagreb in mnenja nisem spremenil,« je po novem dvoboju s svojim bivšim klubom hrepenel Zdravko Zovko. Po nekajletni krizi identitete igre, je Pivovarna Laško spet dobila razpoznaven celjski pri- dih. Cepelini so že stalnica lige prvakov (podajo v vratarjev prostor sta na desni strani upri- zorila tudi Šerbec in Pungart- nik), tako kot tudi lastovka po tekmi. Po XXL rokometu se je dvanajsterica rokometnih su- permanov sproščeno veselila, nikomur se ni mudilo pod tuš, gledalcem še manj iz dvorane. »Lahko drese zmečemo na tribune,« je v zadnjih minutah Puc vprašal za zapisnikarsko mizo. Tone Turnšek je le priki- mal in med gledalce je najprej poletela prav Pucova petnajsti- ca. »Zdaj še hlače,« je po pri- povedovanju našega fotore- porterja predlagal eden izmed igralcev, a so bili nekateri pro- ti. Do finala. ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Golovec, 16.februarja 1997. Olaaaaaa. Polfinaleeeeee. »Wieder Celje, ivieder Šerbec!« Pivovarna Laško-Pfadi Winlerthur 28:19 (14:9) Dvorana Golovec, gledalcev 3800, sodnika Hansson in Olsson (oba Švedska). Delegat: Tuik (Nizozemska). Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič, Vugrinec 1, Šerbec 12 (5), Načinovič 1, Pajovič, Jelčič 5 (1), Stefanovič 3, Pungartnik 2, Tomšič 1, Puc 3. Pfadi Winterthur: Meisterhans, Landolt; Suter, Brunner, Spengler 1, S. Sch_e4rer 3, Derungs 2, Kang 5 (3), Cho 6, U. Scharer 1, Serjogin 1, S.Brungger, A.Briingger. Izključitve: Pivovarna Laško 10 (Načinovič 2+2, Pajovič 2-1-2, Jelčič 2, Tomšič 2), Pfadi Winterthur 4 (Brunner 2, Serjogin 2). Sedemmetrovke: Pivovarna Laško 6 (6) - Šerbec 5 (5), Jelčič 1 (1); Pfadi Winterthur 4 (3) - Kang 4 (3). Streli na gol (iz igre): Pivovarna Laško 22:39 (Vugrinec 1:3, Šerbec 7:10, Načinovič 1:3, Pajovič 0:1, Jelčič 4:4, Steganovič 3:3, Pungartnik 2:2, Tomšič 1:3, Puc 3:10), Pfadi Winterthur 16:44 (Brunner 0:1, Spengler 1:2, S. Scharer 3:5, Derungs 2:3, Kang 2:12, Cho 6:12, U. Scharer 1:5, Serjogin 1:4). Obrambe: Peric 12 (1), Lapajne 2 - Meisterhans 10. Izgubljene žoge: Pivovarna Laško 5, Pfadi Winterthur 6. Pridobljene žoge: Pivovarna Laško 8, Pfadi Winterthur 9. Gibanje rezultata: 0:1 (3.), 3:1 (9.), 5:5 (14.), 6:6 (17.), 8:6 (18.), 9:8 (21.), 11:8 (24.), 14:9 (30), 16:10 (35.), 16:12 (37), 19:13 (41.), 23:17 (50.), 26:17 (54.) Super Barca Napovedi so se uresničile. Barcelona in Pivovarna Laško sta se zlahka uvrstili v polfi- nale pokala prvakov, Zagreb je uveljavil prednost povratne tekme pred 10.000 gledalci, v najbolj izenačenem dvoboju pa je Kiel izločil zmagovalca svetovnega pokala. Kiel-Caja Cantabria 24:19 (14:9). Brez poškodovanega Wislanderja je Kiel s fantastič- nimi obrambami Stojanoviča s 3:5 pobegnil na 8:4 in nekaj minut pred koncem vodil že za osem golov. Strelci: Knorr 8 (1), S. Olsson 5, Petersen 4, Menzel 2, Woehller 2, Mast 2, Schvvenke 1 za domače, Jor- gensen 4, Jakimovič 4 (1), Or- tega 3, Dominguez 2, Urdiales 2, Kiselev 2, Pisonero 1 za goste. Prva tekma 23:26. Barcelona-Szeged 40:17 (19:5). Poglejte rezultat, po- glejte prvi polčas in o evrop- skih prvakih bo vse jasno. Strelci: Guijosa 8, Garralda Masip 6 (1), Ortega 5, Soler (1), Urdangarin 4, Barbeito Espar 2 (1), 0'Callaghan 1; domače, Bartok 3, Radovics Petruševskij 3, Bajus 2 (1 Mezei 2, Dobos 2, Fekete Prva tekma 26:25. Zagreb-Braga 26:22 (9:10 Portugalce so zaustavile tri i ključitve na začetku druge; polčasa in tudi super igra R sendeja ni bila več dovol Strelci: Čavar 8 (3), Goluža (2),Jovič4,Džomba4,Bilic: Ivandija 2 za domače, Resei de 13 (3), Cruz 3, R. Costai Prva tekma 23:24. Povratne četrtfinalne tefc me pokala prvakinj: Hyp( Krim 34:21 (skupaj 60:42 Viborg-Podravka 25:2 (49:47), Mar Valencia-D. Pi trov 27:21 (47:44), Ferencvi ros-Byasen 26:21 (46:41). Finale pred finalom? žreb polfinalnih parov je bil seveda javen in za pokal prvakov je bil izbran Zagre- bov šef Nenad Volarevič. Iz bobna je najprej potegnil Pi- vovarno Laško in nato - Bar- celono. Prva tekma bo 15. marca v Celju, povratna čez teden dni, drugi polfinalni par pa je Kiel-Zagreb. »Povratna tekma v Blaugrani je velik" kapital in zato tudi morebitni poraz v Golovcu ne bo tragičen. Forma se stopnju- je, proti Szegedu je bilo super in kot evropski prvaki seveda sprejemamo vlogo favorita. Nič ne tajimo, naš cilj je novi, tretji naslov evropskih prva- kov,« je žreb komentiral Fran- cesco Catot Permanyer, pred- sednik rokometne sekcije FC Barcelone. Barca je v zadnjih treh sezo- nah nepremagljiva in je dva- krat osvojila pokal pokalnih zmagovalcev ter lani še pokal prvakov. Pred tremi leti je bil v njenih kombinacijah za pre- stop tudi Iztok Puc, zmagoviti niz pa je začela leta 1991, ko je v evropskem finalu premagala Proleter. Med akterji izenače- nih dvobojev (21:23, 20:17) je bil tudi Rastko Stefanovič, iz- kušnje z rdeče-modrimi ! ima iz dveh španskih sezc tudi Dejan Peric. Gorenje je izgubilo tudi p vratno tekmo s Flensburgo' (17:29), v polfinalu pa je tU' ženska ekipa Olimpije, ki v pokalu EHF igrala z Va* som. »Imamo kvalitetno ekipo' tega se dobro zavedajo tudi Barceloni, kjer cenijo naš rol^' met. Zato se bodo na obe tS' mi skrbno pripravili in četu' so evropski prvaki, niso bolj izkušeni. Dobro jih nam še iz španskega prvens'^ in oba dvoboja bosta veli^ evropski tekmi,« pravi celj^; vratar. ž' Št. 7.-20. februar 1997 '1. SNOPIČ Sijaf izpod Chaplinovega klobuka Zlati, srebrni in bronasti Dnevi komedije iz celjskega gledališča smeh je v času Dnevov komedij v SLG irgije, od 24. januarja do 16. februarja, iel za med. Občinstvo, ki je spremljalo Iggte Dneve komedije, je boginji Taliji flstalo zvesto vse do Tišine, v nedeljo jvečer, ko je na zaključni prireditvi iz- jen konkurence nastopilo SMG iz Ljub- jane, z uspešnico iz lanskoletnega Borštnikovega srečanja. Vita Tauferja pitdstavo Silence, silence, silence. Občinstvu se je po tednili smelia prilegla udi tišina, predvsem pa tako imenitna iredstava, kot jo je moglo videti po slove- snem zaključku Dnevov komedije, ki sta ih na pot smeha za prihodnje leto utirala ako župan Mestne občine Celje Jože Zim- iekkot upravnik SLG Celje s svojo ekipo, ki im gre zahvala, da komedija zdaj odzvanja udi čez trojanski klanec in na drugo stran, /a (spet) imeniten zaključek Dnevov ko- nedije je s Študijem za ples poskrbela aahtna komedijantka, letošnja komedi- antka večera iz Gospe poslančeve, Anica Kiimer V celoti ie bil to večer, ki bo ostal v spominu tako občinstvu kot na- ; grajencem, ki so izšli iz letoš- i njega festivala. ' Veselje z gospo > ^zaključek dnevov smeha v ) Celju je občinstvo (in tudi žiri- ' ja) videlo še Veselja dom, Emila ' Filipčiča s scene Odprtega SMG 'iz Ljubljane, v izvedbi dveh .igralcev: Olge Grad in Nika Goršiča, v režiji Nicka Upperja - alias Nika Gor(šiča). Sodobna komedija po malem vselej odštekanega avtorja Emi- la Filipčiča, ki smo ga v Bolhi ali kaplji čez rob radi gledali kot igralca, prinaša spoznanje o dveh zdolgočasenih zakoncih, ki si krajšata čas in zdolgočase- ne dni s sadomazohističnimi perverzijami in se na odru po- javljata zdaj pomanjkljivo oble- čena, zdaj naga, celjskega ob- činstva ni prepričalo. Oba ak- terja je nagradilo z gromkim aplavzom, skupna končna oce- na po mnenju občinstva pa je bila 2,5. Vrsta pa je za komedi- janta večera izbrala ženski del ansambla: Olgo Grad, ki je po- vedala, da nima nič proti goloti na odru in da sta predstavo z Nikom režirala sama, avtor jo je videl prvič le na premieri... Po sodobni komediji, ki to pravzaprav ni bila (to je za le- tošnji izbor tudi edini očitek selektorju Primožu Beblerju), je prišla na vrsto Gospa poslan- čeva. Kot se spodobi, so bili gostitelji, Celjani, na festivalu na začetku in na koncu tekmo- vanja. Obakrat sila uspešno. Partljičeva komedija, ki je med- tem, ko je v Celju trajal festival smeha, nasmejala dobršen del Slovenije: od Ljubljane, Kranja, Maribora in drugih krajev, je z ekipo, ki jo je vodil režiser Fran- ci Križaj, spet nasmejala tudi občinstvo Dnevov komedije. Mnogi so predstavo videli že drugič in splete in zaplete okoli poslanskih in ministrskih stolč- kov, do katerih »se da menda priti tudi po drugačni poti«, ob smehu, trpkem nasmihanju in zabavnih zapletih, ocenili s 4,4. Gospa poslančeva, Anica Ku- mer, je tisti večer postala še komedijantka večera. Prišla sta tudi avtor in poslanec. Tone Partljič z gospo Milko in celjski župan in poslanec Jože Zimšek s soprogo... Prišla je tudi žlaht- na žirija, ki je ocenjevala : An- drej Rozman-Roza, Irena Os- trouška in Matej Bogataj. Tiste- ga lepega in nasmejanega veče- ra so zasedali dolgo v noč. Od- ločitev o žlahtrjh naslovih ni bila lahka, »je pa bila dokaj enotna«, je komentirala sicer zelo zadržana žirija. .-^.....■...■.....■■...MATEJA PODJED ■■■■i Foto: SHERPA Nasmejana Barbka Cerar je letos nastopila kar v treh komedijah. Obrestovalo seje z zlatom. Nagrade izroča klovnesa Eva Maurer Škofič. ^je možje komedije: selektor Primož Bebler, direktor SMG ^kbljana Petar Jovič in upravnik SLG Celje Borut Alujevič. ^klon ekipe Gospe poslančeve: kapo dol pred komedijo: Drago Kastelic, Jana Šmid, Bojan Umek, Anica Kumer, Zvone Agrež in Miro Podjed. ZAPISOVANJA Piše: TADEJ ČATER Ob tako imenovanem urad- nem predvajanju novega slo- venskega celovečernega filma Outsider, na katerem so se zbrali vsi tisti, ki na takšne projekcije sodijo in kajpak še več tistih, ki z vso zadevo ni- majo nobenega opravka, ki skratka na takšnih in podob- nih prireditvah v glavnem ni- majo kaj iskati, pa čeprav sa- mi menijo drugače, me je zbodlo vprašanje, ki je zelo tesno povezano s samim na- slovom filma: kdo je v resnici Outsider? Je mar to junak fil- ma, ki se tam leta 1979 s starši (oče je starešina JLA) iz Bosne in Hercegovine priseli v Ljub- ljano in kjer se najprej usodno spozna s punkom, nato pa še krepko zaljubi v domačinko, kar je že tako in tako usojeno na neuspeh? Je mar to njegov indoktrirani in sploh z idejo jugoslovanstva obseden oče? Ali pa morda ljubeča mama? Ali pa smo bili outsiderji mo- goče gledalci v kinodvorani, ki smo po dolgih sušnih letih vendarle ugledali kolikor toli- kor spodoben domači film? Ker večino slovenskih filmov smo tako in tako gledali do- ma, po televiziji, preko video rekorderja... In še to vsaj v dveh delih. Ker kdo bo pa pred ekranom, na katerem migota- jo sličice z zelo neusklajeno vsebino in obupnimi dicdogi, zdržal več kot dobre pol ure? Ali pa so outsiderji mogoče sami filmarji? Ki pridejo do svojega projekta recimo enkrat na pet let. Ki so prisiljeni na vsakih pet let posneti svoj filmski manifest. Ki so pravza- prav kulturni in umetniški marginalci. Ki bivajo na sami margini vseslovenske kultur- ne marginalnosti. In, ki jih je ta status marginalca že tako zelo obsedel, zaznamoval, oz- načil, da se med marginalce uvrščajo že tudi sami. Da so skratka na ta svoj status, ki jim ga je pogojno dodelil že sam Josip Vidmar, ki je v nas- protju z velikim Leninom, film označil kot nepomembno ufnetniško disciplino, ga po- stavil na povsem nepomem- bno zadnje mesto med veliki- mi umetnostmi, pritisnili že tudi svoj pečat. Ja, menim, da je to slednje še najbližje resnici. Ker v nas- protnem si skorajda ne znam predstavljati oziroma razlaga- ti dogodka, ki se je dogodil na sami premieri filma. Na kate- ri je v prvi vrsti (kot se seveda spodobi) sedela filmska eki- pa. Vključno z glavno igralko. Ki seje na premieri pokazala v dogodku ustrezni obleki. In, ki jo je politični aparatčik do- besedno vrgel s sedeža. Češ, da mu je zasedla mesto. Kar si je mogoče razlagati le na dva načina: prvič, ta služabnik ljudstva, kar bi minister men- da naj bil, se je sam sebi zdel pomembnejši ne le od glavne igralke, marveč od celotnega filma (če bi se mu zazdelo, da je pomembnejši od podjetja imenovanega slovenski film, bi ga morda še razumel; če- prav vseeno nisem povsem prepričan!): in drugič, kar pa zna biti že kar malček grozlji- vo, da ta minister sploh ni vedel, da s sedeža v dvorani meče glavno igralko filma, ka- teremu je prišel s svojo prisot- nostjo izkazati čast in spošto- vanje. Če drži to drugo, potem se slovenskemu filmu tudi po Outsiderju, ki je nekako le vzbudil upanje na boljše čase slovenskega filma, ne piše nič kaj dobro. Blesk žlahtne komedije Na slovesni proglasitvi so žlahma mesta kraljice komedije ob Chaplinu in svetovnih komediografih zasedli: (na fotografiji od leve proti desni) Boris Cavazza v predstavi Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, (ocena občinstva 4,6 in srebrno odličje) Geor- gesa Feydeauja v režiji Vita Tauferja, za dvojno vlogo Victorja-Emmanuel Chandebisa in Pocha, v izvedbi SNG Drama iz Ljubljane. Vito Taufer je dobil naslov žlahtnega režiser- ja, za uprizoritev komedije Florentinski slam- nik Eugena Labiche v izvedbi SLG Celje. Na- slov žlahtne komedijantke je prejela igralka Barbka Cerar za vlogo Helene v komediji Florentinski slamnik, v izvedbi celjskega gleda- lišča. Barbka Cerar je tako postala doslej najm- lajša komedijantka Dnevov komedije. Florentinski slamnik z oceno 4,3 je po mnenju občinstva na tretjem mestu. Za najžlahtnejšo komedijo pa je občinstvo izbralo komedijo Afrika ali Na svoji zemlji avtorja in režiserja Borisa Kobala, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Ocena občinstva 4,8. KULTURA Odmeven kulturni dogodek Prihodnji Knjižni teden v Celju bo slonel no letošnjih izkušnjah^ Prve ocene Knjižnega ted- na v Celju, ki se je v veliki dvorani Celjskega doma za- ključil v petek, so ugodne. Organizatorji obljubljajo, da bodo tudi prihodnje leto prvi teden v februarju v mestu ob Savinji pripravili pregled knjižne ponudbe slovenskih založb. Po besedah Jožeta Volfan- da, direktorja podjetja Fit-me- dia, kjer so ob pomoči Nove Ljubljanske banke d.d. - Po- družnice Celje, Mestne občine Celje in Celjskega doma pri- pravih knjižni sejem, je bilo zanimanje slovenskih založb za Knjižni teden v Celju izred- no veliko. Sodelovalo je 15 slo- venskih založb - Mladinska knjiga in Svet knjige. Državna založba, Cankarjeva založba. Založba Obzorja, Mavrica Ce- lje, Znamenje Petrovče, EPTA, Založba najlepših slikanic, Mohorjeva družba Celje, Po- murska založba. Tehniška za- ložba Slovenije, Prešernova družba-Vrba, Epsi in Fit-me- dia Celje - nekatere pa so zara- di pomanjkanja prostora, saj je bilo v veliki dvorani Celjske- ga doma na voljo le 230 m^ razstavnega prostora, žal, mo- rali zavrniti. Sodelujoče založbe knjižni teden v povprečju ocenjujejo za dober, nekaj jih s prodajo in sploh z obiskom ni bilo zado- voljnih, spet drugi pa so bili prijetno presenečeni in o izku- pičku ter odzivu celjske javno- sti govorijo le pohvalno. Po Volfandovih besedah so z obi- skom zadovoljni tudi organi- zatorji, knjižni teden je obi- skalo veliko pedagogov in knjižničarjev, pogrešali pa so predvsem srednješolsko mla- dino. Med obiskovalci je bilo tudi precej ljudi iz drugih slo- venskih krajev, bežigrajska knjižnica, denimo, je svoj knjižni fond obogatila z novi- mi knjigami prav v Celju. »Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o tem, kakšen bo Knjižni teden v Celju prihod- nje leto. Z gotovostjo lahko napovem le, da vsekakor bo, obdržali pa bomo tudi termin v prvem tednu februarja. S sodelujočimi založbami, kate- rim bomo v Fit-medii izdelali posebne PR mape o letošnjem tednu, bomo skušali skupaj najti dokončno podobo pri- hodnjega tedna, sam pa me- nim, da bi zaradi prostorske omejenosti morali razmišljati o bolj profilirani ponudbi,« pravi Jože Volfand in dodaja, da je posebej lepo uspel pro- gram spremljajočih prireditev. »Spet se je pokazalo, da je Celje dobesedno lačno priredi- tev za otroke, saj je bil salon Celjskega doma pretesen za vse, ki so prišli pogledat lut- kovno igrico Rdeča kapica in Elmerjev dan. Vesel pa sem, da so tudi na ostale predstavi- tve posameznih knjig in za- ložb, čeprav številčno vehko skromneje, prišli ljudje, ki jih pisana beseda resnično zani- ma in so bili dobra publika.« HHHHMMHi 1. STAMEJČIČ Knjižni teden v Celju so organizatorji želeli zaključi- ti z literarnim srečanjem in pogovorom z letošnjim Pre- šernovim nagrajencem Ni- kom Grafenauerjem, vendar je dogodek zaradi literatove bolezni odpadel. PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo nocoj ob 20.30 za Abonma 9 in iz- ven, jutri, v petek ob 20.30, za Abonma 10 in izven in v sobo- to ob 20.30 za Abonma 11 in izven, na Odrupododrom uprizorili Eksplozijo spomina. V soboto ob 10. uri bo za Družinski lutkovni abonma in izven, gostovalo Lutkovno gle- dališče iz Maribora s predsta- vo Ko pride zvezda. V ponede- ljek bodo ob 16.30 za Abonma 1. Gimnazija I Celje in v torek ob 10.30 za Abonma Srednje ekonomske šole Celje uprizo- rili Gorgonin dar. V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bodo jutri, v petek ob 19.30, gostovali čla- ni amaterskega gledališkega ansambla KUD Zarja za Abon- ma Šmarje in izven in uprizo- rili komedijo Branislava Nuši- ča Gospa ministrica. V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19.30 za beli gle- dališki abonma in v soboto ob 19.30 za rumeni gledališki abonma gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s predstavo Maurizia Costanza Izpraznjeno vrni. KONCERTI I V Kulturni dvorani na Po- nikvi pri Šentjurju bo v nede- ljo ob 16. uri koncert Pihalne- ga orkestra Šentjur in Mešane- ga komornega pevskega zbora Ponikva. V Barflyju bo jutri ob 22. uri koncert italijanske etno skupine Tacabanda. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora Dobrna, pod vodstvom Emila Lenarčiča. V dvorani krajanov v Za- gradu pri Celju bo v soboto ob 18. uri večer pesmi in glas- be ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer bodo nastopili Moški pevski zbor iz Zagrada, Pihalna godba iz Svetine in oktet Petroia. V galeriji Hodnik so do 28. februarja na ogled kostumo- grafska dela Cvete Mirnik iz Celja. Osrednja knjižnica Celje vabi na razstavo političnih ka- rikatur, ki je v avli II. nadstrop- ja na ogled do 15. marca. V galeriji Keleia je na og- led razstava IX. celjskega mednarodnega slikarskega tedna. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu razstavljajo Veljko, Katarina in Urša ■ man. V Likovnem salonu je ogled razstava del kiparja vina Potočnika. V knjižnici v Šentjurjuj stavlja Goce Kalajdžiski. V Galeriji Velenje razstav slike Žarko Vrezec. V salonu pohištva Žanej lec so na ogled dela Božida Ščurka. V Srednji zdravstveni šol Celju je do 5. marca na ogl razstava »Raziskovalna dej, nost učencev Srednje zdra tvene šole Celje«. V Muzeju novejše zgodo ne v Celju je do konca mes( odprta razstava o razvoju življenju Glavnega trga v( lju. V avli hotela Dobrna bo v soboto ob 17. uri odprli r; stavo Lidije Trontelj iz Ljubi ne. V Lapidariju PokrajinsI ga muzeja Celje sta Pokraj ski muzej Celje in Musei Civ Udine, pripravila razstavo 1 nesančna keramika Vidma, bo na ogled še do konca m ca. V Pokrajinskem muzeju do 30. junija še vedno nai led razstava Rifnik in njegi zakladi. V gostišču Firšt v Solčavi Pokrajinski muzej pripravil ogled razstavo Znamenj Zgornji Savinjski dolini, kil na ogled do 1. junija. V Hermanovem brlo^ Celju je na ogled razstavSi^J konjiček. V jedilnici bolnišnice n stavlja Barbara Suša, v Etq Raj ko Mlinaric, v hotelu Me Hranislav Kociča, na Celjj koči Jože Polajžar in v butfl Steklar Vesna Filipčič. liPoSTAlO ^ ■..■■..^vnm V knjižnici v Laškem 1 jutri ob 19. uri literarni ve& pesrkikom in publicistom Ali zom Ihanom. V Kristalni dvorani v F gaški Slatini bo v sredo ob 2 uri, plesni večer z duom Gl ria. V Zdravilišču Atomske I plice v Podčetrtku bo jutri 20.15 večer folklornih plesom folklorno skupino iz Kozja. Bi KINO J Union od 20. do24.2. obl in 19. uri ameriški film Mat da, ob 21. uri ameriški fi' Lov na čarovnice; 25.2. ob 1 in 18. uri Matilda in ob 20. slovenski film Steber; 26.2.' 17. in 19. uri ameriški fi' Matilda in ob 21. uri ameri> film Lov na čarovnice; M< Union od 20. do 24.2. ' 16.30, 18.30 in 20.30 ter 25. 26.2. ob 20.30 ameriški 0' Tistega čarobnega dne; ^' tropol od 20. do 24.2. in 26- ob 16., 18. in 20. uri ameris film Space Jam; 22.2. ob 22- ameriški film Lov na čarovf ce; 25.2. ob 16. in 18. uri ai" riški film Space Jam, ob 20. ^ ameriški Lov na čarovnice. P čitniške matineje: (ob 10. 20.2. ameriški film Cas| 21.2. ameriški film Matilfl 22.2. ameriški film Space i^] Kino Dobrna 22. ob IH 23.2. ob 17. uri ameriški I Čas za ubijanje. I Za zgornjesavinjske liubitelje V Zgornji Savinjski dolini so ljubitelji različnih zvrsti kulture v februarju že prišli na svoj račun, vendar pa zgornjesavinjski kulturniki še zdaleč niso zaključili s predstavami v mesecu kultu- re. Prireditve, ki jih pripravljajo preko Zveze kulturnih organi- zacij za Zgornjesavinjsko, se bodo pričele jutri, v petek, 21. februarja, ob 18. uri, ko bodo v Galeriji Mozirje odprU razsta- vo kiparskih del Bernarda Sešla. V mozirskem kultur- nem domu bo v soboto, 22. februarja, ob 17. uri gledališka igra Dve nevesti, v izvedbi Kulturnega društva Lepa Nji- va. V Kulturnem domu na Ljubnem bo v soboto, 22. fe- bruarja, ob 18. uri koncert godbe na pihala, v nedeljo, 23. februarja, ob 16. uri pa bodo na Ljubnem gostovali člani KD Letuš z gledališko igro Muha. V Osnovni šoli Šmartno ob Dreti se bodo v soboto, 22. februarja, ob 19. uri predstavi- li člani KD Nova Štifta z gleda- liško igro Bosa v parku. V Zadružnem domu v Solčavi bodo v nedeljo, 23. februarja ob 9. uri člani Kuhurnega društva Lepa Njiva izvedU gle- dališko igro Dve nevesti, ki jo bodo ponoviU še popoldne ob 15. uri v Kulturnem domu Re- čica. V Kulturnem domu v No- vi Štifti bodo v nedeljo ob 15. uri člani KD Jurij iz Mozirja in družina Birnovšek pripravili spevoigro Kovačev študent.V galeriji Mozirje pa bo v torek, 25. februarja ob 18. uri kon- cert dijakov I. gimnazije v Celju. US Vpis novih plesalcev v studiu za ples Celje med 24. februarjem in 1. marcem vpisujejo v drugo polletje izobraževalnega programa se- zone 1996/97. Vpis v oddelke plesne pripravnice, jazza, plesnega gleda- lišča in sodobne plesne tehnike je namenjen plesalkam in plesalcem, otrokom med 4. in 18. letom starosti, v oddelek plesne rekreacije pa se lahko vpišejo odrasli. V Studiu za ples Celje vpisujejo člane v popoldanskih urah, med 16. in 21. uro v prostorih Športne dvorane Golovec, v posameznih oddel- kih pa bodo poučevali Igor Jelen, Darja Tanšek, Alexi Vučkovič ter članici Plesnega centra Maribor Anita Čanadi, ki se vrača iz Amsterdama, in Tina Kraševec, ki prihaja iz Londona. IS Pismo Celjanom Galerija sodobne umetnosti Celje pripravlja študijsko razstavo Trideseta leta likovne ustvarjalnosti na Celjskem. Ob raziskavi likovne ustvarjalnosti na Celjskem v zadnjem desetletju pred II. svetovno vojno (1930-1941) smo naleteh na vrsto umetnikov, ki so v tem času občasno ali stalno delovah v Celju in s svojim delom plemenitih bogato kulturno življenje. Različni stari zapisi tudi pričajo, da so v tem času prenekateri Celjani gojili globoko afiniteto do hkovne ustvarjalnosti in z odkupi umetniških del prispevali k življenju te umetniške zvrsti. Ker so se lastništva slik skozi čas spreminjala in zelo težko prihajamo do podatkov novih, pa tudi starih lastnikov, prosimo, da se nam oglasijo vsi tisti, ki imajo umetniška dela nastala do leta 1941, naslednjih umetnikov: Elda Piščanec, Fran Tratnik, Franc Berneker, Ivan Napotnik, Olaf Globoč- nik, Vinko Levičnik, Rudolf Jakhel, Ivan Sajevic, Jože Žagar, Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Edvard Salesin, Dore Klemenčič, Miroslav Modic, Adalbert Lipičnik, Milko Ro- mih, Zoran Didek, Vera Fišer Pristovšek, Marjan Zdolšek, Franc Felicijan, Doroteja Hauser in Vladimir Štoviček. Razstava bo v začetku aprila v Galeriji sodobne umetnosti, izšla bo tudi obsežna publikacija, zato prosimo lastnike umetniških del, da se javijo po telefonu kustodinji Alenki Domjan ( 063/484-192 ali 443-207 v dopoldanskem času ali po telefonu 063/ 708-241 v popoldanskem času). Nekatera dela bi želeli tudi reproducirati v knjigi, v večjem obsegu pa predstaviti na razstavi. Imena lastnikov bodo izključno inter- na zadeva Galerije sodobne umetnosti, razen v primeru, da lastniki želijo navedbo v publikaciji oziroma na razstavi. Samo z Vašo pomočjo bo lahko razstava popolna podoba tega plodnega kdturne obdobja. ALENKA DOMJAN Grafična delavnica v Šoštanju Društvo šaleških likovnikov je v Mayerjevi vili v Šoštanju tudi letos pripravilo trimeseč- no grafično delavnico, ki jo vodi slikar in grafik Arpad Šalamon iz Slovenskih Konjic. Šaleški likovniki sicer stalno gostujejo v Ma- yerjevi vili, saj imajo tu svoj sedež in stalno razstavno galerijo, sedaj pa je v njej že sedma grafična delavnica, v kateri sodelujejo Irena Guček, Oskar Sovine, Ingeborg Bolič, Peter Vrčkovnik, Neda Hafner, Mladen Stropnik in Boris Sovine. Grafična delavnica je vsako soboto v popol- danskem času, ob zaključku delavnice pa bodo pripravili skupinsko razstavo, katere pokrovi- teljstvo je prevzelo Gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. LOJZE OJSTERŠEK Šf.7.-Ž0.leiifwar199j^ % SNOPIČ KULTURA 3 {(iepelosnedke kot tabletke Kova pesniška zbirka za otroke Bine Stampe Zmavc \ okviru spremljajočih fjreditev Knjižnega tedna , Celju sta pesnica Bina I3inpe Žmavc in pesnik in ijednik Andrej Brvar pred- tavila novo pesniško zbir- |p za otroke Klepetosned- ^e, ki je izšla pri Založbi }bzorja^_ Avtorica, ki je v širšem slo- ^nskem prostoru znana po fin, da v otroško prozo in )oezijo vnaša nove besede, se {tolmačenju naslova Klepe- osnedke spretno izognila s lojasnilom, da je v eno od Bjižnih posvetil preprosto za- lisala: »Priporočam Klepeto- nedke enkrat tedensko name- to tabletke!« In pesmice, ki 10 literarnem predalčkanju si- er sodijo med otroško poezi- 0, tudi na odraslega s svojo irijaznostjo, igrivostjo in iz- imostjo resnično delujejo kot abletka - s tem pa potrjujejo prepričanje Bine Štampe inavc, da obstojata samo do- ira in slaba poezija. »Res je, da ima otroška poezija svojo jspecifiko, a loči se samo dobra lin slaba poezija. Dobro otroš- Vopaz veseljem prebirajo tudi 20. februar m .^1 % SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Občina v obialcih, obrtniici v težavah v zadnji številki NT je bilo s ,(fani vodstva Obrtne zborni- .f Laško na račun delovanja ,t)6nske uprave Laško izreče- ijh mnogo kritik, ki pa niso ipravičene. Poudarjam, da ni- gm pristaš reševanja proble- mov preko časopisov, zato naj joj odgovor velja kot infor- macija širšemu krogu naših občanov. Z vodstvom OZ Laš- 10 se bomo korektno in kon- ^ruktivno pogovorili, seveda, [ebodo to želeli. Zakon o lokalni samoupravi in ostali akti točno določajo pristojnosti in obveznosti ob- činskih organov do najrazlič- lejših ustanov, društev, zbor- lic... V OZ Laško so prvi pokli- ;ani, da pripravijo vizijo raz- roja obrtništva in podjetniš- Iva. Čakati, da bo nekdo drug nislil in skrbel za razvoj obrt- lištva, je čisto sprenevedanje. If občini nismo nikoli odkloni- isodelovanja, saj smo imeno- vali odbor za gospodarstvo pri občinskem svetu. Občina se je včlanila v Regionalni podjet- niški center v Celju, ki zajema tudi nekatere obrtne zborni- ce, OZ Laško pa ne. Res pa je, ^aneka] mesecev po ustanovi- tvi rezultatov še ni. Občinski svet je sprejel Od- lok o ureditvi prometa v mest- nem jedru. Za ureditev parki- rišč in posege v mestno jedro ni pristojna samo občina. Se bo pač treba navaditi in spo- štovati pravno veljavni odlok in se od parkirnih mest napoti- li peš na želeno mesto. V no- benih oblakih ne živimo! Tudi z zagotovljeno porabo nismo zadovoljni, zadovoljiti se mo- ramo s tistim, kar nam po zakonu pripada. Vendar pos- peševanja razvoja podjetniš- tva in obrti ni v zagotovljeni porabi, zato je sredstva po- trebno zagotavljati iz lastnih prihodkov občine. Zavedamo ^e dolga iz preteklih let ter obveznosti, ki nas bodo pesti- le vse tja do leta 2001. Ureditveni načrt za proi- zvodno-obrtno cono je bil iz- ''elan in sprejet. Lastnina pa "^3 svojo težo in je z zakonom ^Ščitena, torej smo jo dolžni spoštovati. Tako se razvoj pod- l^tništva in obrtništva v Obči- li' Laško ne podpira samo z ''esedami, vendar pa po danih "možnostih. Strinjam se, da so posojila, dodeljena iz naslova občin- skih obveznic, obremenjujo- ča. Vendar pa lahko nekaj sto- rimo v dobro tistih kreditoje- malcev, ki so kredit namensko porabili. Kredit, ki je bil razpi- san v preteklem letu, pa žal ni naletel na plodna tla. Zagotav- ljam, da je bil kredit razpisan po sklepu odbora za gospo- darstvo in potrjen v občin- skem svetu. Zato o zavajanju ne more biti govora in je nave- dena obdolžitev neutemelje- na. Z ozirom na prostorsko sti- sko je težko najti prostor za večje poslovne prostore oziro- ma parkirna mesta za avtopre- voznike. Tudi tu plačujemo davek preteklosti. Vsak obrt- nik, ki je želel začeti z obrtjo, je pač moral imeti obratovalni- co, avtoprevoznikom pa v pre- teklosti ni bilo treba imeti par- kirnega prostora ali garaže. S tem ni rečeno, da ne razmiš- ljamo, kako bi tudi ta akutni problem razrešili. Pozdrav- ljam odločitev Pivovarne, ki je dala del svojih prostorov Elek- trokovinarja v najem. S spoznavanjem vseh težav, ki nas tarejo v novorojeni Ob- čini Laško, vidim jasno vizijo razvoja in sodelovanja tudi na področju drobnega gospo- darstva. Zgoraj navedeno je tudi odgovor na vprašanje, kaj bodo odgovorili svetniki obči- ne Laško in občinsko vodstvo. Nepoznavanje problematike v celoti lahko hitro zaneti slabo voljo in negodovanje med ob- čani, mislim pa, da objavljeni članek ni imel tega namena. PETER HRASTEU, župan Občine Laško Slabo v dobrem Na začetku naj omenim, da so moje besede le dobroname- ren odziv na pritožno knjigo v zadnji številki NT. Sem 19- letno dekle s končano gostin- sko šolo, smer gostinski teh- nik. Vedno sem se spraševala, kako lahko nekateri ljudje gle- dajo na gostince tako zaničlji- vo in ponižujoče, ko pa vem, da je gostinec z uspešno prak- so človek vreden časti. To si upam trditi, ker je ta pokhc del mene, njegove lastnosti pa ka- kor moja kri. Avtorici omenje- nega članka bom seveda odgo- vorila, ker se mi zdi, da sem to dolžna storiti. Da, na gostinski šoli učijo, kako in kdaj pospraviti za go- stom. In ne samo to. Učijo tudi, kako pripraviti specialite- te in pijače, ki segajo v sam vrh svetovnega kuharstva in strežbe, in kako ustvariti od- nos gostinskega uslužbenca do gosta. Prav tako učijo tudi tiste najmanjše stvari in fraze, s katerimi si pridobiš naklo- njenost in dobro ime. Mnogi pa ne vedo, da se te lastnosti kar nekako razblinijo v (ne)praksi tistih (vendar ne vseh), ki gostinske šole sploh nimajo, pa vendarle delajo v tem poklicu. Moja opomba v drugem oklepaju je zapisana zato, ker poznam nekaj ljudi, ki to delo opravljajo »z dušo«, čeprav niso poklicni gostinci. Kaj moremo, če je v gostinstvu vehko takšnih, ki so v to delo prisiljeni, saj si drugje službe ne morejo zagotoviti. Gospa se verjetno ni spraševala ali se v njenem članku omenjeni fant sploh izobražuje v gostinski šoli? Dejstvo je, da je naredil napako. Toda, kdo je ne? Saj veste, motiti se je človeško. Opozarjam, da moj odgovor nikakor ni obtoževanje, am- pak le argument, da se izraz gostinstvo še zdaleč ni uvelja- vilo med ljudmi. Opravičujem se, če se kdo počuti s tem kakorkoli prizadetega, vendar mislim, da za to ni razloga. Tudi jaz sem imela priložnost zaplesati na maturantskem plesu, lani kot maturantka, le- tos pa kot gostja. Opazila sem le enkratno organizirano pri- reditev brez napak. Celjska gostinska šola ima visok ugled, kar pričajo dosež- ki na raznih tekmovanjih. Pro- fesorji v tej šoli znajo ustvariti z učenci takšne odnose, ki da- jo vedeti, da je učitelj prijatelj ter da je vreden zaupanja. Ver- jemite mi, da sem v štirih letih mojega izobraževanja to do- bro občutila. Hudo mi je, ko se zavem, da teh let nikoli več ne bo nazaj. Prav tako mi je hu- do, da je še toliko ljudi, ki postavljajo gostinstvo (in s tem tudi mene) na nizek polo- žaj v družbi. Ravno zato naj končam z besedami, da je gostinstvo tu- rizem, turizem pa ni politika, ampak privablja ljudi v Slove- nijo. Naša dežela postaja s tem bolj znana in če se ne bomo nad tem malo zamislili, se lah- ko poslovimo ne le od boljšega življenja, ampak tudi od Evro- pe. Drži? SIMONA ŠOLINIČ, Celje PREJELI SMO Obvestilo članstvu Društvo vojnih invalidov Celje preko pododborov želi seznaniti s to informacijo vse člane in ostale upravičence, ki jim daje Zakon o vojnih invali- dih določene pravice, o raz- sodbi Ustavnega sodišča RS, da Zakon o vojnih invalidih v nekaterih bistvenih členih, predvsem glede višine osnove, ni v skladu z ustavo. Ustavno sodišče nam je pred dnevi dostavilo odločbo, ki jo je sprejelo na pobudo preko 200 podpisanih vojnih invalidov, in v kateri je odloči- lo, da je odmerna osnova v 2. odstavku 20. člena ZVI (92.600,00 SIT) neustavna, ker preveč znižuje raven izpla- čil invalidnin, zato jo mora državni zbor (zakonodajalec) v 6. mesecih uskladiti z ustav- nimi določili (gre za 20. in 123. člen zakona); vsa ostala določila v Zakonu o vojnih invalidih, ki so v nasprotju z Ustavo, mora uskladiti v enem letu; člena 86. in 130. ZVI, ki govorita o izplačilu invahd- skih prejemkov za nazaj (1- mesečni zamik v roku dveh let) in 6-mesečno usklajeva- nje, pa je ustavno sodišče raz- veljavilo. Navedeno posredujemo le kot povzetek v skrajšani obliki v vednost, da je tudi naša orga- nizacija preko svojih predstav- nikov pri tem delu odigrala po- membno vlogo in se v postop- kih zavzemala za popravke ugotovljenih nezakonitosti. Če želimo imeti pravno in socialno državo, naj le-ta pro- tiustavni zakon popravi tako, da nam bo vrnila z ustavo zajamčene pravice in z novo pravičnejšo osnovo odpravila nezakonitosti, ki jo je ugotovi- lo ustavno sodišče. V nadalj- njih postopkih si bo društvo ob sodelovanju z ZDVIS aktiv- no prizadevalo pri pristojnih institucijah, da se zakonska uskladitev z ustavo čim hitreje izvede in da se pri tem upošte- vajo določeni roki. RUDI ŽUGEU, predsednik DVI Celje Pohod v spomin 14. divizije Pred kratkim so izvedli pla- ninci PD Dramlje že 16. spo- minski pohod po poteh 14. divizije, ki se ga je udeležilo približno 400 pohodnikov. Po- hod so pričeli v Dramljah, na- daljevali mimo domačije na- rodnega heroja Miloša Zidanš- ka, Žič, Špitaliča in Uršule ter se vrnili v Dramlje. Glavna organizatorja poho- da sta Jože Čede, predsednik PD Dramlje, in Ivan Čede, rav- natelj OŠ Dramlje. Pohvalno je to, da je bil pohod ponovno organiziran v počastitev 14. di- vizije. Zadnji dve leti so ga preimenovali v pohod Dram- Ije-Dramlje, ker nekaterim spominski pohod ni bil pogo- du. Kot vsa prejšnja leta, je bil tudi letošnji pohod vzorno or- ganiziran. Pri rojstni hiši Milo- ša Zidanška je dobil vsak po- hodnik čaj, na Zgornjih Sle- menih pri domačiji Kumšek pa smo se lahko okrepčali s kmečkimi dobrotami. Pohod- nike je pozdravil tudi predsed- nik Odbora za obujanje tradi- cij 14. divizije Rudi Simčič. MILAN GOMBAČ, Celje Žalski invalidi v drugem domu Uresničila so se dolgoletna prizadevanja in želje žalskih invalidov, ki so v začetku fe- bruarja dobili svoje društvene prostore v prithčju Mestne skupnosti v Žalcu. Z dobro voljo in po zaslugi predsednika Mestne skupno- sti Žalec Erana Sadnika in žu- pana občine Žalec Milana Dobnika se je vendarle našlo razumevanje za invalide. Naj povemo, da paraplegiki več kot četrt stoletja niso mogli v svoje prostore, saj so bili pro- stori v I. nadstropju. Sedaj nas bodo lahko obiskovali vsak ponedeljek in sredo od 8. do 11. ure. Invalidi žalske občine so zelo veseli, da se jim je po četrt stoletja izpolni- la njihova želja. JOŽE GROBELNIK, Žalec Javna pobuda Za vse nas velja, da prav z lahkoto s prstom pokažemo na druge in govorimo, kako ta in ta onesnažuje okolje. Tak- šnih primerov je nešteto, ome- nili pa bi le nekatere: na nivoju države so dežurni krivci za prekomerno onesnaževanje zraka termoelektrarne, v me- stih lokalne tovarne (npr. Cin- karna Celje), dežurnega kriv- ca pa ima vsaka krajevna skupnost ali vas. Ob tem, ko iščemo krivce in kažemo na druge, kako s svo- jim početjem onesnažujemo okolje, še preradi pozabljamo, kakšen je naš osebni prispevek k onesnaževanju okolja. Ravno tu lahko Slovensko ekološko gibanje-SEG, Sekcija za zrak, odigra pomembno vlogo pri prizadevanjih za zmanjševanje onesnaževanja zraka. Posa- mezniki se namreč mnogokrat sploh ne zavedajo, kako lahko s svojim početjem pomembno vplivajo na stopnjo onesnaže- nosti. Država je s svojimi me- hanizmi vzpostavila sistem za sanacijo velikih onesnaževal- cev, prav tako so najbolj one- snaženi kraji že izdelali sana- cijske programe za zmanjševa- nje onesnaženosti ozračja, žal pa v tem sistemu ni nikogar, ki bi se z nasveti in informacijami obrnil na posameznika. V vseslovenski akciji, ki smo jo v obliki ekološkega projekta letos poimenovali Skušajmo pomesti tudi pred svojim pra- gom, bo sekcija za zrak ob pomoči še drugih sekcij infor- mirala ljudi o prednostih upo- rabe plina ne samo v primerja- vi s premogom, ampak tudi s kurilnim oljem. Informirala bo tudi o pravilnem kurjenju s trdimi gorivi, o smiselnosti rednega čiščenja dimovodnih naprav ter o negativnih učin- kih kurjenja odpadkov; o ško- dljivosti in nesmiselnosti zaži- ganja bioloških vrtnih odpad- kov v času pomladanskega čiš- čenja vrtov; o posledicah upo- rabe neosvinčenega bencina v vozilih brez katalizatorja (ak- cijo bo izvedel ZZV Celje ob podpori SEG-a in Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev) ter o posledi- cah, ki jih ima za okolje upora- ba vozil na kratke razdalje. Prav zato SEG podpira čim- prejšnjo pripravo Nacionalne- ga programa kolesarskega omrežja v Sloveniji in njegovo izgradnjo. Pri uresničevanju omenje- nih akcij pričakujemo podpo- ro javnosti in tudi ustreznih resorjev ministrstev. ANDREJ URŠIČ, sekcija za zrak SEG-a Dobrodošli obiski Društvo za boj proti sladkor- ni bolezni Celje ima v svojem letnem programu dela tudi obisk starejših članov na do- mu in obisk sladkornih bolni- kov v domovih upokojencev v Celju, Grmovju, Polzeli, Slo- venskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. Lani smo doma obi- skah 40 sladkornih bolnikov ter jim izročili skromna darila. Prav tako smo obiskali vse do- move upokojencev, kjer smo pripravili zakusko in kuUurni program. Za pogostitev v domu Šmar- je pri Jelšah je sredstva prispe- val Štefan Marušek, direktori- ci doma pa se zahvaljujemo za pogostitev naše ekipe. RADO AMBROŽIČ, predsednik društva PRITOŽNA^ I^NJIGA Neugleden pozdrav Kot velik ljubitelj narave in s tem tudi sprehodov, sem sko- raj tedenski obiskovalec Sveti- ne in Celjske koče. Razvoj in napredek teh krajev sprem- ljam že dolga leta. Zame, pa tudi za marsikoga od mojih spremljevalcev, ni lepšega kra- ja oziroma bolj idilične vasice, kot je Svetina. Prepotoval sem že dobršen del sveta in videl veliko podobnih krajev, toda še vedno me očara lepota, lega in nekakšna toplina te vasice. Že nekaj časa pa me vse bolj moti brezbrižnost vaščanov, ki mirno gledajo in dovoljujejo, da te takoj po prihodu v vas pozdravita kar dva neugledna kontejnerja za smeti, ki sta obi- čajno polna do vrha in še čez. Prepričan sem, da obstaja v vasi prostor, ki bi bil bolj pri- meren in malo bolj na skritem mestu. V kraju ima dom ali vikend kar nekaj pomembne- žev, ki imajo gotovo svoje obi- ske. Ne razumem njihove brezbrižnosti ali pa gre le za pomanjkanje časa za takšne malenkosti, ki pa so zelo po- membne. Dovolj bi bila le be- seda in stvar bi bila urejena. Prav tako opažam veliko brezbrižnost pri vzdrževanju Celjske koče. Če boste imeli kdaj priložnost, si oglejte zu- nanjost koče, na katero so prislonjene deske, mize, sta- re iverice, koli in količki. Vse to je tam že nekaj mesecev, če ne let. Očitno izgled in zunanjost nikogar ne moti. Želim in upam, da bodo od- govorni ukrepali in s tem prispevali k lepoti in urejeno- sti naše dežele. TONE KOLAR, Celje Poštenost, kje si? Moja hči je bila v soboto, 8. februarja, na pustovanju v Kljubu. Ko je odhajala, je na obešalniku, kamor je obesila svoj plašč, visel star, oguljen črn ženski plašč z višjo letni- co, kot je bil njen. Povedala je osebju, kaj se je zgodilo, sama sem telefonirala, če je drugo dekle le opazilo, da je obleklo leto star plašč temno gorčične barve, ki se le razlikuje od črne, in ga vrnilo. Ker se do danes to še ni zgodilo, ji po tej poti sporo- čam, da jo njen plašč čaka v Kljubu. Ob tem se mi postavlja vprašanje, če starši ne opazijo na svojem otroku drugega plašča? Za nakup novega plaš- ča so tudi zame hudi časi. Naslov v uredništvu Popravek v 6. številki Novega .ted- \ t^ika, ki je izšla 13. februar- 113. je bil na 21. strani pomo- I ^^iia ponovno objavljen J^zpis Mestne občine Ce- 'ie za prosta delovna me- ' ^^3. Vsi navedeni roki za P''iJavo in obvestila o izbiri ^•^^ejo od dneva prvega, vilno objavljenega raz- torej od 6. februarja, napako se vsem prizade- ^'^ opravičujemo. Uredništvo ^•7..20.leiiriHU'l997 m RADIO - INFORMACIJE Naporen teden je za nami Minuli teden smo imeli ra- dijci hud tempo. Najprej pust, potem Valentinov vrti- ljak polk in valčkov, pa Va- lentinovo, trije zaključni dnevi festivala komedije v SLG Celje, pa še rokometna tekma, v kateri je Celje Pivo- varna Laško hudo porazila švicarski VVinterthur in laš- ki košarkarji Postojnčane. Povsod smo bili zraven. V živo. Z neposrednimi preno- si. Včasih pravimo, tako, sami pri sebi, da smo mojstri im- provizacije. Če je vse preveč načrtovano, nam gre delo kar težko od rok, če imamo mož- nost improvizacije, se počuti- mo bolj domače. In vendar si verjetno ne predstavljate, koli- ko truda je potrebno, da spra- vimo pod streho prireditev kot je pust. Ko tehniki že dan prej vlečejo kable, ko šef tehnike še v torek zjutraj, pred šesto, od- brzi v Ljubljano po dodatno opremo in ko že pred deseto dopoldne na Glavnem trgu te- če vse natanko tako kot smo si zamislili. Letos smo se radijci vsi naše- mili. Hvala SLG Celje, kjer so nam prijazno odprli fundus, da smo si lahko zbrali obleke. Še Bojan (Pišek) in Mičo (Tata- revič) sta se nam v tem pridru- žila in bila pravzaprav kot vojščaka zares krasna. To so opazili tudi v gostišču Berger, kjer sta v zgodnjih jutranjih urah prihodnjega dne na pu- stovanju prejela tretjo nagra- do. Za to, da smo bih profesio- nalno naličeni, je poskrbel ma- sker Vinko Tajnšek, ki se mu je še posebej odUčno posrečilo maskirati Toneta Vrabla. Ko smo že pri Tonetu Vrablu - ta na pepelnično sredo ni mogel počivati. Mrzlično se je pripravljal na Valentinov vrti- ljak polk in valčkov, ko ga je neprijetno zadela vest, da se je odkrušil del stropne mavčne plošče v dvorani žalskega kul- turnega centra. In potem, na hitro, je prireditev prestavil v žalsko osnovno šolo. Mičo in Bojan, ki sta že pripravila apa- rature na prvi lokaciji, sta jih pričela seliti na drugo. In zo- pet opravila kakovosten pre- nos. Šolska telovadnica pa je bila polna do zadnjega kotič- ka. Na Valentinovo smo poslu- šalcem podelih precej lepih nagrad. Jožica in Nataša sva bili silno veseli številnih tele- fonskih klicev poslušalcev. Ti- sti poslušalec iz Rimskih To- plic, ki sva mu poklonili roi, uro urarstva Lečnik, je poj prišel v ponedeljek. In s sal prinesel dve steklenički don čih arcnij za najina prehlaje; nosova. Hvala lepa, spošto\ ni poslušalec, so kar zalegle In Dnevi komedije v si Celje. Festival komedije je ei ni, ki ima »svoj« radio, je rel upravnik Borut Alujevič. Im dijci smo kar že del inventai na Dnevih komedije. Saj vem, kdaj smo se bolj smeja Na predstavah ali po njih. Ve le, da smo se v nedeljo, ko sn končali, vprašali: »Ja, kaj b mo pa sedaj počeli ob vike dih zvečer?« Skratka, za nami je napon teden. S smrkajočimi nosoi glavoboli, zahripanimi grli aspirini smo premagali teža' in kot pravi Hugo: »Skup nam je uspelo!« Wi NATAŠA GERKEŠ LEON Iz domačih logov razveseljuje Kar nekaj telefonskih klicev smo prejeli ta teden, v katerih ste poslušalci izrazili pohvale, ker smo ponovno uvedli oddajo Iz domačih logov, ki jo pri- pravlja in vodi Jure Kraše- vec. Poslušalka Zdenka iz Celja pa nam je napisala tudi kratko pisemce: »Mislim, da delim mnenje zelo mnogih poslušalcev Radia Celje in tudi drugih, ki smo se razveselili ponov- no oddaje Iz domaČih logov, ki jo vodi gospod Kraševec. Ker ne vem čigava zasluga je to, se zahvaljujem tiste- mu, ki je to oddajo ponovno uvedel in celotnemu kolek- tivu Radia Celje. Prav iskre- na hvala pa gospodu Kra- ševcu, ki si res iskreno pri- zadeva, da smo poslušalci seznanjeni z lepimi šegami in navadami in za vse nas daruje veliko svojega drago- cenega časa. Hvala vsem!« Št.y.»20.l»l»ftfar199y^ %. SNOPIČ I INTERVJU ^31 Rahljanje šole Dr. Ljubica Morjanovic Umek pojasnjuje, kaj bo vsebinska prenova osnovne šole prinesla učencem in učiteljem - Izbirni predmeti niso drugorazredni slovenski otroci, ki bodo v ^olo vstopili na pragu novega i tisočletja, bodo to obiskovali j jevet let in torej šli v prvi ] fazred leto dni prej, v prvem 1 razredu pa jih bosta pouče- i yali učiteljica in vzgojitelji- 1 ca. V zadnjem triletju bodo [ najmanj tri predmete z raz- r ličnih področij izbrali učenci sami, glede na lastne intere- !: se, izbirni predmeti pa bodo ' ocenjevani in upoštevani rav- i; JO tako kot obvezni. ' Na desetini slovenskih os- novnih šol bodo devetletni pouk pričeh poskusno izvajati ' v šolskem letu 1999/2000 na I vseh ostalih pa v letu 2002/ 2003, kar pomeni, da za pri- pravo in izpopolnjevanje na- črtovanih .vsebinskih spre- memb, ki jih - sedaj še na poskusni ravni - pripravljajo kurikularne komisije, ne osta- li več veliko časa. i Časovna stiska bo zajela ta- jko šole, ki morajo do uvedbe devetletne šole zadostiti mar- sikateremu pogoju; predvsem pa rešiti problem prostorske bliske, ki se bo še povečala, in paiagotoviti dodatni učni ka- I der, kot tudi člane kurikular- nih komisij. Slednje pa čaka do takrat, ko bodo načrtovane vsebinske spremembe spreje- te, še veliko dela, o čemer pričajo predvsem številne burne razprave tako strokov- ne kot tudi širše javnosti. Naj- več kritik leti prav na načrto- vano vsebinsko prenovo os- novne šole oziroma na delo področne kurikularne komisi- je za osnovno .šolo, katere predsednica je dr. Ljubica Marjanovič-Umek, razvojna psihologinja s Filozofske fa- kultete v Ljubljani. Kako bo zgodnejše všola- nje vplivalo razvoj šestletni- ka? Dejstvo, da gredo otroci v ^olo eno leto prej, nikakor ne pomeni, da bi morali 1. razred potisniti za leto navzdol, tem- neč je potrebno prilagoditi pouk tako, da bo primeren t^jihovi stopnji. Potrebno je upoštevati tako %ost in značilnosti otrok v '^iT^ obdobju kot tudi dejstvo, ^3 se otroci med seboj razli- Nejo - tako na ravni razvoja ■^ot tudi na ravni celotnega Pfocesa izobraževanja. In kako bo to dejstvo vpli- ^3lo na načrtovane spre- "lembe pri pripravi učnih "očrtov za delo v prvem raz- redu? Ob tem, da število predme- ''^^^ ne sme biti preveliko, je I^otrebno paziti predvsem na '^^ da otroci ne bodo preveč obremenjeni. To pomeni pu- ^''ti dovolj časa, da otrok zna- ponotranji, ga uporablja, različne poti in pa upošte- 1'^'ije številnih drugih zakoni- ki prispevajo k notranji Motivaciji za učenje. J, Sicer pa naj bi bili učni načr- ' po eni strani sodobni, po drugi pa ne prenatrpani, tako da bi morali od učencev še naprej zahtevali ogromno de- la doma. Ravno na delu doma namreč sedaj temelji večina šolskega dela, ki je tako pogo- sto kar šolanje cele družine. Zato načrtovana prenova do- mače delo za šolo omejuje na 30 minut dnevno in upamo, da bodo pripravljavci načrtov mislili na to, ko bodo načrto- vali cilje, ki jih je potrebno doseči v šoli, ne pa izven nje. Po uvedbi devetletke si bo- sta delo v prvem razredu delili učiteljica in vzgojite- ljica, ki naj bi si delo v raz- redu razdelili sami. Sama zagovarjam dejstvo, naj vzgojiteljica tudi v razredu ostane vzgojiteljica, učiteljica pa učiteljica. Bistveno je, da še vedno imamo šestletnega otroka, vendar ga imamo v šoli, torej gre za proces pouče- vanja. In jasno je, da imajo več izkušenj s poučevanjem v šoli učiteljice, več izkušenj z de- lom s šestletnim otrokom pa vzgojiteljice. Če bomo znali to skupaj pripeljati do točke, kjer bodo jasna tudi presečišča de- la obeh profilov skozi delo pri samem razredu, bomo pri de- lu verjetno uspešni. Če bo ob- stajala konkurenca, pa bo to zelo neprijetno predvsem za otroke. Ravno zato je pomem- bno, da proces dodatnega izo- braževanja učnega kadra teče vzporedno s pripravo celotne vsebinsko prenove. Dejstvo, da vlogi učiteljice in vzgojiteljice v razredu ni- sta natančneje opredeljeni, lahko v praksi kaj hitro pri- pelje do raznih zapletov ali konfliktnih situacij. Ne bi smeli pretirano for- malizirati, kaj kdo sme in česa ne sme početi v razredu, tem- več bi morali vzgojiteljica in učiteljica najti vsaka svoja »močna področja«. Če bomo trdili, da mora vzgojiteljica »vpeljati« otroka v 1. razred, to učiteljici pomeni nekakšno »potuho«, zato je bolje, da obe skupaj delata od prvega do zadnjega dne in ni potrebno, da se delo v razredu definira v smislu glavne vloge v prvem, kdo v drugem obdobju... Predvsem pa naj bi bili vlogi obeh enakovredni; stvar do- govora med njima oziroma na ravni šole pa bo, katera bo urejala »formalnosti« v zvezi z delom v razredu in katera bo skrbela za stike s starši. Dvanajstletnik lahko odloča sam! Ob vprašanjih, ki se pora- jajo okoli zgodnejšega všo- lanja, prah že nekaj časa predvsem dvigujejo načrto- vane spremembe v tretjem triletju; največ nejasnosti je očitno okoli temeljne novo- sti - uvedbe obveznih izbir- nih predmetov. To je pomembna sistemska novost za slovensko šolo, za katero smo se na strokovni ravni v tej državi strinjali, da jo bomo uvedU. Gre za dejs- tvo, da imajo otroci znotraj obveznega programa večinski del skupnih in manjši del ob- veznih izbirnih predmetov. Ti obvezni izbirni predmeti so po zakonu definirani: šola jih mora ponuditi najmanj šest, torej najmanj tri v vsakem sklopu: tri v družboslovno humanističnem in tri v nara- voslovno tehničnem, učenec pa mora med izbrati vsaj tri; najmanj dva iz istega sklopa. Ko smo razpravljali o spre- membah na tem področju, sta ob tej obstajali še dve drugi, skrajni rešitvi: ali tudi v na- slednjem tisočletju nadaljeva- ti s skupno enotno šolo, ki bo pomenila enako pot šolanja za vse učence ali se odločiti za obliko zunanje diferenciacije - po petih ali šestih letih šolanja uvesti ločene šole, kar bi po- menilo tudi različno izobraže- valno in poklicno pot že od 12. leta starosti. Takrat se ni- smo odločili za nobeno teh skrajnosti, temveč za »rahlja- nje« skupne enotne šole. In to smo storili ravno z uvedbo obveznih izbirnih predmetov v zadnjem triletju. Ob tem pa je potrebno znati misliti tudi skozi okvire sedanjega pred- metnika; ta je tako obreme- njen, da mu ni bilo mogoče dodati še treh predmetov sa- mo zato, da bi zadostili nor- mi, ki jo morajo učenci izpol- niti, ob tem pa ničesar ne spreminjati, saj bi to pomeni- lo veliko večanje števila pred- metov. Poudarjeno pa je, da so tudi obvezni izbirni predmeti obvezni, imajo učni načrt in se tudi ocenjujejo. Med obvezne izbirne predmete sodi tudi predmet umetnost; področje, ki naj bi ga načrtovana prenova iz os- novne šole izrinjala, pri če- mer se iskre krešejo pred- vsem v zvezi z glasbeno in likovno vzgojo. Ni res, da teh predmetov v predmetniku ni; po zadnjem predlogu sta oba predmeta pri- sotna od 1. do 9. razreda; glas- bene vzgoje je celo več kot je je bilo v osemletnem izobraževa- nju, likovne vzgoje pa je mini- malno trideset ur manj, če go- vorimo samo o skupnem delu, ki ga bodo poslušali vsi učenci in učence. Vendar je predviden v konceptu obvezne ponudbe izbirnih predmetov s področja umetnosti. Ker nisem strokov- njakinja za to področje, ne vem, kakšen bo izbor predme- tov, ki jim bomo rekli ples, glasbena, likovna ali dramska vzgoja; o tem bodo odločali na šolah. Dejstvo pa je, da umet- nost v šoli je prisotna; tako, kot so prisotni družboslovni in na- ravoslovni predmeti. To so tisti predmeti, za katere se tako pri nas kot v svetu ugotavlja, da imajo večjo interesno moč pri otroku in da je moč pričakova- ti, da po 12. letu niso več vsi otroci enako zainteresirani za določene bolj umetniške, prak- tične ali teoretsko zasnovane predmete. Zato bodo lahko znotraj tega polja izbirali glede na svoje želje, potrebe in inte- rese. In to je glavna spremem- ba, ki je z uvedbo instituta izbirnosti do neke mere poru- šila obstoječi predmetnik 7. in 8. razreda. Verjamem pa, da bodo tako strokovnjaki, ki sestavljajo uč- ne načrte kot tudi učitelji in starši kmalu ugotovili in spre- jeli dejstvo, izbirni predmeti niso nekakšni drugorazredni predmeti, temveč novost, ki ne pomenijo tudi različnih izho- dov iz devetletne šole ali raz- lične usmeritve na ravni sred- nješolskega izobraževanja. Uvedeni so zato, da imajo še vedno vsi učenci odprte vse možnosti; ne glede na to, kate- re obvezne izbirne predmete si bodo v zadnjem triletju izbrali; nenazadnje jih bodo, če bodo ugotovili, da je bila izbira neu- strezna, tudi zamenjah. Menite, da je slovenski javnosti, učiteljem, staršem in nenazadnje tudi strokov- njakom jasno, kaj vsebinska prenova pravzaprav prinaša slovenski šoli? Glede na odzive, ki prihaja- jo, najbrž ne. Opozorila, da je potrebno v teh točkah storiti mnogo več, sprejemamo, res pa je tudi, da je bolje v ožjem, strokovnem krogu dvakrat prej premisliti kot predloge da- ti v javnost neobdelane. Gre za dolge in poglobljene procese; na koncu se izkaže, da je v ozadju enega lista papirja s številkami nešteto strokovnih usklajevanj, ki nikoli ne bodo mogla pomeniti najboljše reši- tve za vse stroke hkrati. Sedanje stanje kaže, da je bila javnost pomanjkljivo ob- veščena že ob samem sprejet- ju novega šolskega zakona, saj se, vsaj na ravni vsebinske prenove osnovne šole, ves čas srečujemo s tem, da marsikdo ne ve, kaj sploh je obvezna izbira predmetov in, da jo za- kon predvideva kot del obvez- nega programa v šoli. Kaj storiti? Pri komisiji za osnovno šolo smo pripravili zgibanko za starše, v kateri skušamo na razumljiv način opisati bistve- ne značilnosti sprememb, ki se dogajajo na ravni prenove osnovne šole, kaj kdo dela in kdo je za kaj odgovoren. Ko- misija pa se bo v februarju in marcu odpravila na več šol, saj želimo sesti skupaj tudi z učitelji in starši. Premalo se je namreč pogovarjati samo z eno stroko; strah pa me je, da nam bo zaradi preveč podrob- nosti ušla ali pa nam že uhaja celota. To celoto pa bo razu- mel - ali pa je ne bo razumel otrok, in zato se mi zdi prav, da se ravno ob številnih raz- pravah o tem, katerim pred- metom dati več ur, pove tudi, katerim jih dati manj. Zato je prav, da sedemo skupaj starši in učitelji, saj smo vsi znotraj istega prostora, procesa, zno- traj iste poti izobraževanja. Vključno z otrokom, ki pa o teh stvareh na ravni osnovne šole težko odloča. Prenesti v razred Kako pa bo prenova, glede na spremembe, na odzive nanjo in na to, da učiteljem in učencem v veliki meri pušča proste roke, s čimer se šola do sedaj ni mogla ravno hvaliti, izgledala v praksi? Znotraj šolskega prostora pridemo vedno do tega, kaj je optimalna, kaj še smiselna re- šitev in kaj tista, ki jo učitelji še sprejmejo kot smiselno in jo poskusijo tudi uresničiti. Načela, sprejeta na ravni NKS, dajejo dovolj odprtih možno- sti in avtonomije tako šoli kot tudi učitelju v razredu. Je pa ta avtonomija nujno pogojena s strokovnostjo, sicer bo pad- la. Nekaj avtonomije je že na ravni ponudbe obveznih iz- birnih predmetov, kjer priča- kujemo, da bo šolska strokov- na služba učencu ob tem, ko se bo odločal, stala ob strani. Največ avtonomije pa v pre- novljeno šolo prinaša prehod z vsebinskega na ciljno načr- tovanje pouka. To pomeni, da bo imel učitelj namesto strogo pripravljenih vsebin zastavlje- ne cilje, o tem, kako jih doseči in kakšne metode uporabiti ob tem, pa bo odločal sam. Kako, menite, so na vse te spremembe in novosti pri- pravljeni sami učitelji; tisti, ki bodo teoretična izhodišča prenašali v življenje? Na vprašanje, ali bo učitelj za to pripravljen ali ne, je sedaj težko odgovoriti. Ven- dar v nekaterih točkah zelo zaupam tako šoli kot učite- ljem; navsezadnje je tudi ra- ven izobrazbe naših učiteljev bistveno višja kot v marsika- teri drugi državi. Na tem po- dročju je torej že bilo veliko storjenega, ves čas prenove pa vzporedno poteka tudi permanentno izobraževanje učiteljev, katerega prioriteta še v naslednjih nekaj letih bo ostala vsebinska prenova vrt- cev, osnovnih in pa srednjih šol. Nekatere druge teme, po- vezane s tem, pa bodo spet prišle v ospredje takrat, ko bo dovolj učiteljev seznanjenih s tem, kaj je pravzaprav novost devetletne šole na ravni vzpostavitve učnih načrtov, kakšni bodo, kakšne oblike in metode dela uporabljati in ali bomo znali te cilje uresni- čiti, hkrati pa doseči, da pouk ne bo več formalen in mono- ton... Najbolj natančno bo na ta vprašanja lahko odgovorila ravno praksa oziroma rezul- tati neposrednega dela v šo- H... Gotovo. In menim, da tu ni optimalnega časa; niti danes niti jutri ne bi smeli trditi, da imamo pripravljeno vse - tako učiteljsko populacijo, ki bo v razred zanesljivo znala prene- sti vsa spoznanja strok... Te stvari nastajajo vzporedno. Mislim, da vendarle imamo toliko usposobljene in splo- šno izobražene učitelje, da bodo znali stvari preizkusiti in prenesti v življenje. Navse- zadnje so prav učitelji tisti, ki so v veliki meri sami spoznali in nakazali, da ne morejo več delati po starem in da jih prav neavtonomni prostor omeju- je. Da si torej želijo delati dru- gače; predvsem pa iskati in najti čim več novih poti. NINA M. SEDLAR Foto: SHERPA St. 7.. 20. februar 1997 VROČA TEMA Otroci za las ušli tragediji Preko deset kilogramov težka plošča zgrmela s stropa žalskega kulturnega doma - Dvorana poslej zaprta Le dobrih deset minut po koncu lutkovne predstave, ki si jo je ogledalo približno 400 malčkov, je minulo sredo s stropa žalskega Doma II. slo- venskega tabora zgrmela na tla preko deset kilogramov težka mavčna plošča. Ker nih- če ne more zagotoviti, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi v prihodnje, so se v Žalcu odločili, da dvorano zaprejo. Stiska z denarjem »To se ni zgodilo prvič, že leta 1989 so s stropa padle tri plošče,« je v četrtek na novi- narski konferenci povedal Eran Sadnik, predsednik sve- ta mestne skupnosti Žalec in eden tistih, ki je kot predstav- nik Svobode sodeloval pri gradnji doma. »Dom je bil zgrajen pred 12 leti, denarna sredstva so bila takrat omeje- na, nekateri so gradnji celo nasprotovali in zahtevali, da se denar nameni gradnji celj- ske bolnišnice. Zato je bil dom manjši od načrtovanega, za streho so bili trije predlogi in sicer opeka, baker in tegola. Na koncu je bila izbrana tego- la kot takrat najcenejša mož- nost. S streho doma se proble- mi vlečejo od samega začetka, zamakalo je na 14 straneh, med drugim je voda tekla tudi po knjigah v knjižnici. Ko so leta 1989 padle na tla tri mavč- ne plošče, smo proti Ingradu vložili tožbo, ki se na sodišču še danes vleče. Ingrad je imel svoje podizvajalce in tudi to je eden od razlogov, da se stvari tako dolgo vlečejo. Sicer pa ima dom uporabno in tehnič- no dovoljenje.« Nova bakrena streha Po besedah župana Milana Dobnika je bil v občini prob- lem strehe doma izpostavljen že leta 1990. »Pred dvema leto- ma smo začeli s pripravami na sanacijo, vendar je bilo treba najprej urediti zemljiško knjižno stanje doma. Lani smo v proračunu za streho namenili 20 milijonov tolarjev, izbrali izvajalca, to je podjetje Pluton iz Prebolda v sodelova- nju z zasebnikom Debevcem. Streha bo narejena iz bakra, material je že kupljen, vendar se lani jeseni zaradi vremena nismo odločili za začetek del. S sanacijo strehe bodo izvajal- ci začeli takoj, ko bo vreme ugodno, za polaganje bakra morajo biti temperature tudi ponoči nad 5 stopinj Celzija, za obnovo strehe bo potrebnih 50 delovnih dni. Potrebna pa bodo še dodatna sredstva, sa- mo sanacija strehe bo stala 33 milijonov tolarjev, zdaj bo tre- ba obnoviti še strop v dvorani. Dom so si takoj po nezgodi ogledah strokovnjaki, nihče nam ni mogel zagotoviti, da se kaj podobnega ne bo več zgo- dilo, zato smo se v občini, ki je Zaradi slabo opravljenega dela se tožba proti izvajalcu žalskega kulturnega doma vleče že 12 let. Bo končno kdo tudi odgovarjali lastnica doma, odločili za za- prtje.« Velika materialna in moralna škoda Direktorica Zavoda za kul- turo Anka Krčmar je ob zad- njem dogodku povedala, da je že na decembrski obravnavi proti Ingradu na sodišču zah- tevala zapis izjave, da sama ne prevzema nobene odgovorno- jsti, če bo v domu prišlo do katastrofe. Izjave seveda nihče ni bil pripravljen dati. »Sreča v nesreči je, da se je nesreča zgodila v času, ko je bila dvo- rana prazna. V sredo je bilo v domu dvakrat po 400 otrok, dva dni pred tem smo imeli osrednjo prireditev ob sloven- skem kulturnem prazniku, nekaj ur po tem dogodku bi moral biti v dvorani Vrtiljak polk in valčkov. Velikokrat smo opozarjali, da zamaka streha, strop na več mestih cveti od vlage, v zimskih me- secih je fasada doma na neka- terih mestih povsem črna. So- dišče pa se obnaša tako kot se, problema ne doživljajo na lastni koži, pa tudi žalski svet- niki do tega doma nimajo no- benega odnosa. Po njihovih besedah gre za žalsko kuhuro že tako in tako preveč denarja. Na razumevanje smo naleteli edino pri županu Milanu Dob- niku in Tanji Rehar Razbor- šek, ki je na občini zadolžena za področje negospodarstva. Zaprtje doma pomeni za nas velik udarec zaradi izpada do- hodka, med drugim Žalec osta- ja tuai Drez kmopredstav. s večji udarec to pomeni za kul turno dogajanje v kraju, m bomo vrsto že dogovorjeni! prireditev poskušali organizi rati v knjižnici ali v avli doma Bojim pa se tudi moralne ško de. Dolgo je trajalo, da so s( ljudje navadili zahajati na pri- reditve in najbrž bo spet tra[aio nekaj časa, da bodo ljudje \ud potem, ko bosta popravljen, streha in strop, spet redno pri hajali v naš hram kulture.« IRENA BAŠI Foto: GREGOR KATK Za breje golobe So razlog za neskladja med nekaterimi konjiškimi obrtniki in zbornico res nepravilnosti ali le nepoznavanje dela in pristojnosti? Ze nekaj mesecev se med konjiškimi obrtniki šušlja, da konjiška območna obrt- na zbornica ne dela tako, kot bi po mnenju posameznikov morala, da se dogajajo celo hude finančne nepravilnosti, da... Na zbor- nici zagotavljajo, da so vse govorice iz trte zvite, nasprotna stran pa vztraja pri svo- jem. Da so odnosi res skrhani, dokazuje odstop nadzornega odbora (začasno ali dokončno umaknjen) ter razprave na redni letni skupšči- ni, ki je v dveh delih trajala kar 13 ur, ponavljali (zaključili) pa jo bodo še enkrat, po pripravi zaključnega računa za minulo leto. Odstop nadzornega odbora Nadzorni odbor Območne obrtne zbornice Slovenske Konjice s predsednikorn Maksom Hojnikom in članoma Minko Hlastec in Mila- nom Filipičem je odstopil 29. novembra na redni letni skupščini (prvi del). Odstop so utemeljili s tem, da niso imeli pogojev za opravljanje funkcije, da niso bili upoštevani njihovi predlogi in pobude v zvezi s poslova- njem zbornice, še zlasti pa s tem, da zbornica ni bila sposobna pridobiti pogodb o nadzoru, plačevanju in izterjavi članarine med Obrtno zbornico Slovenije in Republiško upravo za javne prihodke ter da konjiška zbornica ni priskrbela pismenega dokumenta o obračuna- ni članarini in zamudnih obrestih za leto 1995 in 1996. Predsednik nadzornega odbora Maks Hoj- nik še vedno poudarja, da nadzorni odbor ni imel možnosti pregledati celotnega poslovanja zbornice, ker pa so tako izvršilni odbor kot tudi skupščina zatrdiH, da jim bodo te pogoje omo- gočiU, so začasno umaknili odstop. Predsednik obrtne zbornice Karel Zidanšek in sekretar Brane Punčuh nasprotno zagotav- ljata, da je nadzorni odbor (in tudi vsi drugi člani zbornice) vedno lahko imel vpogled v poslovanje zbornice. »Za vsako vprašanje o poslovanju, ki se je pojavil ali na sejah odborov ali na skupščini, imamo ustrezen sklep. Vsi sklepi in računi so članom zbornice na voljo, če jih le hočejo pogledati. Toda iščejo nekaj, česar ni. Nadzorni svet hoče imeti vpogled v enega izmed prihodkov zbornice, v članarine. Člana- rine pobira davčna uprava in od nje ne moremo pridobiti podatka o tem, kateri obrtnik je plačal kohko članarine in kateri je ni. Imamo le skupne podatke.« Borba za članstvo? v konjiški obrtni zbornici je približno 700 članov, od tega 100 prostovoljnih. Od oktobra 1995 do oktobra 1996 so jim po podatkih Davčnega urada Celje, izpostava Slovenske Ko- njice, odmerili 15 982 824 tolarjev članarine, plačane pa jo je bilo 12 025 860 tolarjev. Kdo članarine ni plačal in koliko je v plačanem znesku obresti, tega podatka območna obrtna zbornica ne more pridobiti, kot tudi ne more vplivati na vsoto denarja, ki si ga za svoje delo obdrži davkarija. To se rešuje na višji ravni. med Obrtno zbornico Slovenije in Republiško upravo za javno prihodke. Na tej ravni pa še ni vse razčiščeno in menda obrtniška stran ne upa biti preveč nadležna, saj bi se lahko repub- liška uprava za javne prihodke odločila, da članarine ne pobira več. To pa bi bil pokop sistema obrtnih zbornic. V konjiški zbornici si tudi dogajanja v svojem okolju ne znajo razlagati drugače, kot da gre za rušenje sistema obrtništva, morda borbo za članstvo (klubi podjetnikov so vse močnejši) ali kaj podobnega. »Same članarine ne morejo biti razlog za slabo voljo. Za denar, ki ga obrtnik odšteje za članarino, dobi sorazmerno veliko. Morda se tega niti ne zavedajo in jim je vse, kar dela zbornica, že samo po sebi umev- no.« Vsi člani očitno niso tega mnenja. Maks Hoj nik: »Zavedati se morajo, da damo toliko in toliko denarja za zbornico in morajo za to tudi kaj narediti, imeti kaj pokazati.« Tudi drugi poudarjajo, da pričakujejo od zbornice kvali- tetno pomoč pri vsakodnevnih problemih, sH- šati pa je tudi nezadovoljstvo, da obrtniki hočeš nočeš morajo biti člani obrtne zbornice in za to plačevati. »To je prisila, čisto realsociali- stično,« pravi eden izmed njih, ki pa ne želi biti imenovan. Samo brez imen, prosim! želja po anonimnosti je sploh značilna za konjiške obrtnike. Izvršilni odbor je na primer na seji 16. decembra sprejel celo sklep, da se v zapisnike ne piše imen, kdo je kaj rekel, ampak samo, da je nekdo od navzočih dejal sledeče... V skladu s to odločitvijo so sprejeli tudi sklep, da se zapisnik izredne seje Izvršilnega odbora OOZ popravi. Ta izredna seja je bila že 15. novembra in o njej res krožita dva zapisnika. Razlika med njima pa ni le v tem, da je v enem precej več imen kot v drugem, ampak tudi v dolžini pripomb na delo zaposlenih v obrtni zbornici. Te pripombe se tako ali drugače ponavljajo v vseh zapisnikih, tudi v popravljeni verziji te izredne seje in obeh delov skupščine. Poki pripomb, vezanih na članarine, v njih nastopa jo še očitki glede prevelikih stroškov za InteJ net, preko katerega se lahko predstavljajo tud posamezni obrtniki, ki to žele, seveda pa lahl« tudi sami dobijo veliko informacij. No, m skupščini so sklenili, da je treba stroške zi Internet bistveno zmanjšati. Ponavlja se tud vprašanje glede šolanja sekretarja na Gea Gol lege za svetovalca v podjetništvu, ki ga ji izvršilni odbor podprl, saj bo po njegoveil mnenju dodatno izobražen sekretar z več zni nja lahko bolj pomagal obrtnikom. No, nadzol ni odbor pa je 17. decembra (dan po drugeil delu zasedanja skupščine) predlagal, da na sekretar, če se želi šolati, podpiše pogodbo, pi kateri bo kar dve leti brezplačno opravlja storitve za zbornico! Čisto vino aprila? Očitki obrtni zbornici so kljub številnim p" govorom in sestankom na isto temo še vedno' zraku. Konec marca ali v začetku aprila se b( še enkrat sestala skupščina. Takrat bo imel' pred seboj tudi zaključni račun za preteklo let' in predlog finančnega načrta za letos. Ali bodi člani s ponujenim zadovoljni, ali bo nadzori odbor lahko opravil delo po svoji vesti? Prvi znak, da so se nasprotja vendarle port rila bo, če bodo na skupščino povabili tu goste. Za zadnja sklica skupščine je izvršil odbor modro predvidel, da nima smisla pr< umazanega perila pred župani, svetniki, p slanci in predsedniki odborov za razvoj malel gospodarstva - jih tudi ni povabil. Pa bi verjetD ravno tem ljudem imeli obrtniki veliko poved ti in od njih tudi kaj zahtevati. Da ne bo ostaja le pri besedah o vehkem pomenu obrtništva i območju, ki ga s propadom velikih podjetij bolj kot druge prizadeva pomanjkanje delo nih mest. Ampak preden bodo lahko brez skr povabili goste, bo očitno potrebno še mal počistiti v lastni hiši. < MILENA B. POKLii gf.7.-20.febrwttr 1997^ i. SNOPIČ TCMA TEDNA Rakavi bolniki umirajo osamljeni Dvajset let onkološke konziliarne ambulante v Celju - Ambulanto je doslej obiskal vsak deseti prebivalec celjske regije Xe cini mineva avajsei let, odkar je v Splošni bolnišnici (;elje v okviru oddelka za splošno in žilno kirurgijo pričela delovati onkološka lionziliarna ambulanta. Ambulanta je nastala na po- l,udo takratnega predstojni- la oddelka prim. dr. Janeza jenšterleta, ki ga je v njego- vi zamisli podprlo vodstvo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Razloga za ustanovitev on- kološke ambulante sta bila predvsem dva: število rakavih bolnikov je iz leta v leto vse bolj naraščalo, vse večja pa je postajala tudi potreba po mul- tidisciplinarnem pristopu pri zdravljenju in še zlasti pri na- črtovanju zdravljenja rakavih bolnikov. Danes dela v ambulanti zelo dobro organizirana skupina strokovnjakov, ki zagotovo so- dijo v sam slovenski vrh, naj- brž takoj za Onkološkim inšti- Mom. Poleg prim. dr. Jožeta i ^KŽjierja, predstojnika oddel- I ka za splošno in žilno kirurgijo ter koordinatorja kirurških od- delkov v celjski bolnišnici, ki že vseh dvajset let sodeluje v ambulanti kot kirurg, se v delo ambulante vključujejo tudi drugi celjski zdravniki speciali- sti, pač odvisno od diagnoze posameznega bolnika. Običaj- no se jim pridruži še radiotera- pevt ali onkolog kemoterapevt iz ljubljanskega inštituta. »Za- radi skupinskega dela je prob- 1 lem rakavega bolnika vsestran- ; sko osvetljen in tudi terapija je skupinska,« pravi dr Avžner. »Že dolgo vemo, da je rak si- stemska bolezen in ne le bole- zen tistega dela telesa, kjer se pojavi. Kljub temu je kirurgija I vedno vodilna veja pri Zdravljenju raka, saj se kar 70 odstotkov rakavih obolenj zdravi kirurško. Od tega so pri Več kot polovici primerov pose- di samo kirurški, pri ostalih so zraven tudi druge terapije. Spr- ^3 je pri zdravljenju rakavih otiolenj pristopila h kirurgiji ra- ''ioterapija, pozneje pa so se "^^m pridružile še kemoterapi- hormonska terapija in v ^dnjem času tudi imunska te- \ ^^Pija. Prav zaradi te multidis- •^'Plinarnosti in novih metod so ^^2ultati zdravljenja boljši.« Število rakavih bolnikov narašča . ^aj si še tako zakrivamo oči "^Zatiskamo ušesa ter pogovor ^ 1'aku prepuščamo drugim, nam se kaj takšnega ne '^ore zgoditi, ostanejo dejstva l^^spremenjena. Tako v svetu pri nas rak narašča. Slove- Velja za eno vodilnih držav Svetu glede registriranja in ,°Jenja statistike o raku. On- ^J'oški inštitut že od leta 1950 ^bno zbira podatke in letno izdaja brošuro Register raka v Sloveniji, v kateri so opisani vsi na novo odkriti raki, na osnovi česar so potem mogoče primer- jave o naraščanju posameznih oblik ter ugotavljanje umrljivo- sti in uspešnosti terapije glede na preživetje. Po zadnjih statističnih po- datkih zboli v Sloveniji za ra- kom preko 7 tisoč ljudi na leto. Od leta 1963 do 1990 je zbolelo za rakom preko 130 tisoč ljudi, razmerje med moškimi in žen- skami je približno enako. Inci- denca, to je obolevnost raka, ki se računa na sto tisoč prebival- cev, v večini primerov narašča. V obdobju med letoma 1963 in 1967 je na sto tisoč prebivalcev obolelo 223 moških in 211 žensk, med leti 1988 in 1990 pa 330 moških in 294 žensk. Polo- vica na novo odkritih rakov in smrti zaradi te bolezni zajema populacijo po 65. letu starosti. »Breme raka je izrazito hudo in se močno zajeda v nacional- ne ekonomije,« pojasnjuje dr. Avžner. »Še bogatejše države kot Slovenija imajo zaradi tega velike probleme, saj nacional- ne ekonomije preprosto ne zmorejo več zagotavljati tolik- šne vsote za zdravljenje, ki je čedalje bolj obširno in s tem tudi dražje. Prav zato se mnogi prizadevajo za čimbolj zgodnje odkrivanja raka.« Tudi naša dr- žava v tem pogledu ne zaostaja za drugimi, saj je že pripravila projekt »Slovenija 2000 in rak«, katerega cilj je do konca tisoč- letja zmanjšati število rakavih obolenj za desetino. Načinov za dosego cilja je veliko, eden od poglavitnih je gotovo zgod- nje odkrivanje najbolj pogostih rakov. Ta del projekta je zasta- vil Onkološki inštitut, podprl pa ga je razširjeni strokovni kolegij za onkologijo, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravstvo in katerega član je tudi dr. Jože Avžner. »Dobre rezuhate žehmo doseči pred- vsem z zgodnjim odkrivanje raka na dojki, ki je z 21 odstotki najbolj pogosti rak pri žen- skah. Projekt je sicer zelo drag, saj zahteva veliko denarja in sodelovanje številnih strokov- njakov, vendar lahko le s pogo- stimi kliničnimi pregledi, z ma- mografijami ter raznimi cito- loškimi punkcijami dovolj zgo- daj odkrijemo rak na dojkah zlasti pri tistih populacijah, ki so najbolj rizične. Gre pred- vsem za ženske, ki imajo v svoji anamnezi tako imenova- no družinsko obremenitev, kar pomeni, da imajo v družini koga, ki je obolel za rakom na dojki bodisi v prvem, drugem ali tretjem kolenu. Rizične so tudi ženske med 40. in 60. letom starosti. Res je, da si kar 70 odstotkov žensk samih od- krije raka na dojki, vendar, žal, šele takrat, ko je tumor velik in je velikokrat zdravljenje glede daljšega preživetja vprašljivo.« Po besedah dr. Avžnerja je v velikem porastu tudi rak na materničnem ustju, zato bi ženske tudi na tem področju lahko naredile več za zgodnje' odkrivanje bolezni. Potrebni so le bolj pogosti ginekološki pre- gledi z jemanjem brisa, saj se lahko le na takšen način diag- noza postavi dovolj zgodaj. Glavni krivec - tobak Drugi del projekta predvide- va izključevanje vseh tistih zu- nanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj raka. Gre pravzaprav za spreminjanje načina življenja, v prvi vrsti za opuščanje kajenja. Nikotin je kar v 70 odstotkih vseh oblik raka vpleten kot rizični faktor, še zlasti raka na pljučih, ki je s 23 odstotki najpogostejša obh- ka raka pri moških v Sloveniji s 23 odstotki. Žal vse bolj naraš- ča tudi pri ženskah. »Ljudje bi morali skrbeti za bolj zdrav način življenja, paziti na preko- merno težo in se izogibati pre- komernemu sončenju,« opo- zarja dr. Avžner. »Kar 12 od- stotkov rakavih bolnikov ima kožnega raka. Običajni kožni rak je sicer zelo dobro ozdrav- ljiv, saj je zdravljenje uspešno v 99 odstotkih, vendar v Sloveniji v zadnjem času zelo hitro na- rašča število bolnikov z malig- nim melanom, ki je nedvomno posledica intenzivnega sonče- nja, ima pa izrazito slabše na- povedi za ozdravitev.« Nekatere oblike raka na doj- ki in raka sploh so v zadnjem času doživele izrazito izboljša- nje preživetja. Tako imenova- no 5-letno preživetje se je za več kot 20 odstotkov izboljšalo pri Hodgkinovem malignem limfomu, raku testisev, akutni limfatični levkemiji, raku ščit- nice in Nehodgkinovem malig- nem limfomu. Za 5 do 10 od- stotkov se je izboljšalo pri raku na dojki, želodčnemu raku, ra- ku debelega črevesa, prostate, mehurja, grla in ledvic. Nobe- nega izboljšanja pa ni pri raku na pljučih, žrelu, ustni votlini, danki, jetrih, žolčniku, trebu- šni slinavki, materničnem vra- tu in maternici. Po besedah dr. Avžnerja je kirurgija pri zdravljenju raka že dosegla svoje meje. »Pri ra- ku na želodcu v večini prime- rov odstranimo cel želodec in vse pripadajoče limfne žleze v trebušni votlini, kaj več se v kirurgiji ne da narediti, bolj radikalni ne moremo več biti. Nadaljnje preživetje bo zato poslej odvisno le še od sistem- ske terapije, to je od nove, boljše kemoterapevtike. Po drugi strani pa pri nekaterih operacijah že opuščamo naj- bolj radikalne metode zdrav- ljenja. Statistike so namreč po- kazale, da le-te čestokrat ne vplivajo na večje preživetje. Izrazit takšen primer je rak na dojki, kjer pri zgodnjem od- kritju odstranimo samo tumor in ne cele dojke kot pred leti, nato sledi sistemsko zdravlje- nje v skladu s protokoli.« Dvajset tisoč bolnikov Onkološka konziliarna am- bulanta v Celju dela predvsem za potrebe kirurgije, kjer sprej- mejo največ rakavih bolnikov. Vsak, ki je predviden za opera- cijo zaradi raka, mora tudi v ambulanto, kjer mu določijo način zdravljenja. Če je to ke- moterapija, jo opravijo v Celju, za obsevanje je treba oditi v Ljubljano. Število uporabe ke- moterapije je v zadnjih letih zelo naraslo, samo lani so jih opravili v Celju preko 700. »To je izredno visoka številka,« pravi dr. Jože Avžner. Visoko pa je tudi število bolnikov, ki so v preteklih dvajsetih letih obi- skali ambulanto. Preko dvajset tisoč jih je bilo, kar pomeni. Prim. dr. Jože Avžner je že od samega začetka član strokovne skupine v onkološki konziliarni ambulanti. gledano statistično, da je v am- bulanti bil že vsak deseti prebi- valec celjske regije. Zadnja leta beležijo od 1300 do 1500 rakavih bolnikov. »Od- govorno trdim,« poudarja dr. Avžner, »da so vsi bolniki, ki se zdravijo za rakom v celjski bol- nišnici, deležni najbolj sodob- nega zdravljenja, ki poteka po protokolih, ki jih določa Onko- loški inštitut in ki so uglašeni s svetovnimi protokoh. Bolnik, ki zboU za rakom, zato v celjski bolnišnici ni nič slabše tretiran kot drugje v Sloveniji. Obvlada- mo vse tipe operacij in terapij. Le nekatere bolj redke oblike so koncentrirane v Ljubljani. Kljub velikim finančnim teža- vam bolnišnice nudimo pri nas rakavim bolnikom najboljše, stalno spremljamo strokovno literaturo s tega področja in se, če je le mogoče, izpopolnjuje- mo v znanih tujih centrih za rakava obolenja. Po znanju in kirurški tehniki se lahko kosa- mo z vsemi. Zaostajamo le v opremi, o čemer pa bomo lah- ko razmišljali šele v nasled- njem tisočletju.« Seveda pa ima ambulanta tudi težave, zlasti prostorske. Največji problem je prostor za kemoterapijo, ki jo že vsa leta izvaja višja medicinska sestra Marija Travner. »Želeli bi imeti bolj moderno ambulan- to in menim, da je ena od prednostnih nalog bolnišnice, da čimprej pridobi nove pro- store za izvajanje ambulantne kemoterapije,« opozarja dr. Avžner. »Še ena težava je, ki nas močno tare. Čas. Nikoli ga nimamo dovolj, zato ga vsake- mu bolniku in njegovim so- rodnikom ne moremo posveti- li toliko, kolikor ga od nas pričakuje. To zlasti velja za delo v ambulanti, kjer se en- krat na teden zbere tudi do 30 bolnikov. Prav rakavi bolniki potrebujejo vehko pogovorov in zato imam čestokrat slabo vest, ker jim tega ne morem nuditi. Zmanjkalo bi mi na- mreč časa za druge.« V Evropi letno zboli 150 ti- soč žena za rakom na dojki, okoli 50 tisoč jih umre. Če bo trend naraščanja ostal nespre- menjen, bo okrog leta 2000 na svetu vsako leto en milijon novih bolnic. Pogostost raka na dojki je v posameznih dr- žavah različna. Na Švedskem zboli vsako leto za rakom na dojki 129 žensk od sto tisočih, v ZDA 108, na Japonskem 37, v Sloveniji pa 70. Dr. Jože Avžner opozarja še na en problem, ki je značilen za celo Slovenijo. Rakavih bol- nikov je veliko, vsako leto več, ni pa negovalnih bolnišnic. Kam naj gredo tisti, pri katerih je izčrpano aktivno zdravlje- nje, kar pomeni, da ne pride več v poštev nobena operacija ali terapija? Na oddelkih splo- šnih bolnišnic zanje ni več pro- stora in prepuščeni so negi svojcev in patronažne službe. »Upam, da bo imela nova vlada več razumevanja za ustanovi- tev negovalnih bolnišnic,« pra- vi dr Avžner, »do takrat pa bodo rakavi bolniki umirali osamljeni. Smrti se pač vsak izogiba. Pa sploh ne potrebuje- jo veliko. Le najosnovnejši ho- telski standard, čuteče medi- cinsko osebje in dobro protibo- lečinsko terapijo.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC V celjski bolnišnici vsako leto zdravijo za rakom 700 bolnikov, od tega jih približno 200 operirajo. Med najbolj pogostimi so operacije raka na dojki. MALI OGUSI - INFORMACIJE št. 7.-20. februar 199 %. SNOPIČ NOČNE I CVETKE I Ipruščina stanovalcev v hiši Sodinovi uUci na Ljubečni Izbila 13. februarja popoldne y2nemirjena, ko je morala po- slušati špetir med sosedoma g,iisudom in Borutom. Emsud |g soseda obkladal z zmerljiv- j^gitii ter mu grozil, sicer pa se kaj hujšega ni zgodilo. I Istega dne zvečer so šli poli- (.jsti intervenirat v stanovanje i^a Goriško. Tam je Franc S. pridno pletel košare, to pa je \/inku P. šlo hudo na živce. Na l(oncu je popenil do te mere, (ja mu je košare in šibe zmetal fez balkon na ulico, za finale pa je pograbil še Francetovo l(olo, ki je prav tako v loku poletelo po zraku in treščilo na asfalt. »Minuli petek se je ViU Š. ob dveh zjutraj primajal domov in se počutil zelo osamljenega ler razočaranega. Njegova že- na ga namreč ni pričakala in mu zaželela dobrodošlice, ta- ko kot se za vsako vdano že- ničko spodobi, ampak je šla spat. Zato je svojo Ančko zbu- dil, ker pa je ta nergala zaradi budnice, jo je revo začel prete- pati. Ko se mu je ta metoda zdela še premalo učinkovita, je Vili zgrabil za kuhinjski nož. Ženska je kriče pobegnila iz stanovanja in ušla nesreči. Ja,tudi takšne zgodbe se odvi- jajo za sosedskimi zidovi in vse več jih je. •V petek je bila potrebna in- ! lOTncija v stanovanju Jožice M. M Goriški. Sprla in stepla sta se Jožica in Vinko P. K sodniku za prekrške bosta morala oba. • Simon je v petek zvečer spo- ločil, da ga je napadel brat Aleksander in ga fizično obde- lal. Vzrok bratskega prepira je bil avtomobil. Z njim bi se isto- časno rada vozila oba, vsak v svojo smer, kar pa ne gre. •V Gosposki sta se v petek zvečer srečala Karli D. in Sašo R. Karliju je takrat zavrela kri, pa je Sašota boksnil v obraz. •Primer bratovske »ljubezni« je bil očiten tudi v petek zve- čer v stanovanju na Pucovi. Klavdij je zaprosil za policij- sko intervencijo, ker ga je na- padel brat Robi, nekaj Klavdi- ievega besa pa je okusilo tudi I^obijevo dekle. M.A. Bodo bombaški trojici sodili v Velenju? Na Okrožnem sodišču v Celju bi se prejšnji teden mo- rala pričeti glavna obravnava oziroma sojenje trem Velenj- čanom, ki jih je obtožnica bremenila kaznivih dejanj nedovoljenega prometa z orožjem in povzročitve splo- šne nevarnosti. Po krajšem posvetu pa se je okrožno so- dišče izreklo za stvarno ne- pristojno ter sklenilo, da za- devo odstopi krajevno in stvarno pristojnemu Okraj- nemu sodišču v Velenju. Sklep še ni pravnomočen. Gre za sojenje po bombnih dogodkih v septembru minule- ga leta, ko so člani skupine Bronx iz Velenja izvršili dva bombna napada na gostinski lokal Saloon. Na zatožno klop so prejšnji teden sedli prvoobto- ženi Robertson Djerdji (26) ter drugo oziroma tretjeobtoženi Robert Novačič (19) in Alen Muratovič (18). Na tej klopi pa so sedeli le kratek čas, saj so zagovorniki obtoženih sodišču osporavali stvarno pristojnost. Po posvetu senata in sprejet- ju sklepa o nepristojnosti okrožnega sodišča je predsed- nik senata Miran Jazbinšek prisotnim v dvorani obrazložil sklep. Povedal je, da okrožni državni tožilec v svoji obtožni- ci ni podal takšnega opisa kaz- nivega dejanja, ki bi nakazoval, da je prvoobtoženi Djerdji res storil kaznivo dejanje nedovo- ljenega prometa z orožjem. To- rej ostane samo še kaznivo de- janje povzročitve splošne ne- varnosti, za katero pa je po kazenskem zakoniku zagrože- na kazen do treh let zapora. S tem dejstvom pa se stvarna pri- stojnost prenese na okrajno so- dišče. Okrožni državni tožilec Dušan Roš, ki je trdno prepri- čan, da so bili bombni napadi na lokal Saloon v Velenju pove- zani tudi s trgovanjem z orož- jem v večjih količinah oziroma vrednosti, se bo na sklep okrožnega sodišča pritožil. ■nHMMMMMgi M. AGREŽ Umrla v bolnišnici Zaradi hudih telesnih poškodb je U. februarja v celjski bolnišnici umrla 38-letna Marija J. iz Sedlarjevega. Marija J. je bila kot sopotnica v osebnem avtomobilu hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila 2. februarja dopoldne v križišču lokalne in regionalne ceste zunaj naselja Sedlarjevo. M.A. Jožetova pustolovščina Jožef M. (33) iz Gorice pri Slivnici je imel v ponedeljek popoldne zares »čuden« dan. Okoli 15. ure je izpred do- mače hiše spustil po hribu osebni avto Zastava 126P, ki se je po približno 100 metrih us- tavil v dolini pred sosedovo stanovanjsko hišo. S tem ne- navadnim početjem pa očitno še ni bil zadovoljen. Zato se je na dovozni cesti lotil drugega avtomobila iste znamke. Tega je zažgal in ga gorečega pori- nil po hribu navzdol. Avtomo- bil se je ustavil po 150 metrih, v dolini blizu policijskega vo- zila in tamkajšnje stanovanj- ske hiše. Po tem dejanju je Jožef pobegnil od doma in se okoli 21. ure vrnil. Ko so poli- cisti nameravali z njim opravi- ti razgovor, se je temu uprl ter jim začel groziti s sekiro. Z domačega dvorišča je nato te- kel do bližnje gostilne, kjer so ga prijeU in pridržali. S kazen- sko ovadbo, ki ga bremeni kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti, nasilniš- kega obnašanja in preprečitve uradnega dejanja uradni ose- bi, so ga privedh k preiskoval- nemu sodniku. M.A. Poškodovana desnica v podjetju Emkor v Rogatcu se je li. februarja popoldne pripetila delovna nezgoda, ko je delavec Roman J. iz Žahen- berca delal na spajkalnem stroju. Ko se je eden od spajkalnih delov v stroju zataknil, je z začasnim stikalom stroj ustavil ter segel v notranjost, da bi moteči del odstranil. Takrat pa je z nogo nehote vklopil stroj, ki mu je stisnil desno roko, zaradi česar je Roman J. utrpel hudo telesno poškodbo. Kovina v trebuh v podjetju Eso oprema d.d. na Preloški cesti v Velenju se je 13. februarja dopoldne pripetila delovna nezgoda. Takrat je 29-letni Vincenc Š. z Dobrne opravljal dela na hidravUčni stiskalnici, kjer je ravnal deformirani kovinski del. Pri stiskanju pa je prišlo do zdrsa kovinskega dela, ki je delavca zadel v predel trebuha. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je Vincenc Š. utrpel hudo telesno poškodbo. M.A. MINI KRIMICI Vlomilec v šoli V noči na 11. februar je nek- do vlomil v prostore osnovne šole Gustava Šiliha na Vodni- kovi cesti v Velenju. Iz priroč- ne delavnice v kletnih prosto- rih je ukradel nekaj električ- nih aparatov in orodja. Šolo je oškodoval za približno 120 ti- soč tolarjev. Audi, stoenka, uno v času od 7. do 11. februarja je nekdo ukradel osebni avto- mobil znamke Audi A6 1,8. Vozilo, ki je bilo parkirano na Stantetovi cesti v Velenju, je srebrne kovinske barve, z re- gistrsko oznako U 89-75T. Podjetje Porsche Leasing iz Ljubljane je oškodovano za približno 4 milijone 500 tisoč tolarjev. V noči na 11. februar je iz- pred gostišča Tlaker na Tehar- ski cesti v Celju neznano kam izginil osebni avtomobil znamke Zastava 101 z registr- sko oznako MB L9-977. Vozilo, ki je last Ptujčana Borisa B., je vredno približno 100 tisoč to- larjev. V noči na U. februar je nez- nani storilec ukradel osebni avtomobil znamke Fiat Uno, ki je bil parkiran pred stano- vanjskim blokom na Cesti na Roglo v Zrečah. Vozilo je sive barve, z reg. oznako CE 36- 65S, lastnik Borut R. iz Zreč pa je oškodovan za približno 600 tisoč tolarjev. Streljal v hišo v vasi Svetli Dol so 12. fe- bruarja okrog enih ponoči od- jeknili streli. Takrat je do stano- vanjske hiše, kjer je doma, pri- šel 27-letni Roman K., ki je izstrelil več nabojev. Streli so obstali v hiši in gospodarskem poslopju, katerega del je preu- rejen v stanovanje. V tem pro- storu sta takrat bila Anton K. in Romana K. Takoj za tem pa je Roman L. streljal tudi v neregi- strirano osebno vozilo fiat 126, parkirano na dvorišču. Storilec je potem odšel neznano kam. Policisti, ki so Romana K. še isti dan prijeli, so ugotovili, da je streljal s puškomitraljezom, ki ga je prejel v času osamos- vojitvene vojne in si ga potem prilastil. Domžalske srake v sredo, 12. februarja okrog štirih zjutraj, so se Srečko Ž. (20), Boštjan J. (19) in Stojan C. (18), vsi trije iz Domžal, pripeljali na Petrolov bencin- ski servis v Šentrupertu in tam vlomili v hladilno omaro. Iz omare so pobrali nekaj alko- holnih in brezalkoholnih pijač ter prehrambenih izdelkov. Pi- jača in jedača pa sta ostaU nedotaknjeni, saj so žalsko ta- tinsko trojko med vračanjem proti Ljubljani, blizu Trojan, ustavili ljubljanski prometni policisti, ki so pri kontroli ugo- tovili, da imajo fantje pri sebi z vlomom v Šentrupertu pri- dobljene predmete. Nad bistro po marke v času od 7. do 12. februarja je neznani storilec na nepojas- njen način prišel v prostore nad bistrojem Podpečan na Ljubečni. Ukradel je sveženj nemških mark in s tem lastni- ka oškodoval za 630 tisoč to- larjev. Country na udaru v noči na 13. februar je bilo (ponovno) vlomljeno v bistro Country v Slancah. Neznani storilec je iz lokala odnesel oziroma odpeljal večjo količi- no alkoholnih in brezalkohol- nih pijač, mesa, cigaret in ka- ve. V žep je stlačil tudi okoli 30 tisoč tolarjev. Lastnik Stanko A. je oškodovan za približno 500 tisoč tolarjev. Moped pred Soncem v petek, 14. februarja zve- čer, je nekdo ukradel kolo z motorjem, parkirano pred re- stavracijo Sonce v Rogaški Sla- tini. Moped znamke APN-6-S je rdeče barve, lastnik Željko K. iz Ločen dola pa je oškodo- van za okoli 140 tisoč tolarjev. Žaga s police Dva mlajša moška sta se 14. februarja popoldne mudila v prodajalni Dvokolesa na Lip- tovski ulici v Slovenskih Konji- cah. Izkoristila sta nepazlji- vost prodajalke in s prodajne police ukradla motorno žago znamke Husquarna, oranžne barve. Podjetje Jesih d.o.o. je oškodovano za 62 tisoč tolar- jev. Mobitel iz žepa Dejan S. iz Grosuplja je 14. februarja zvečer prišel v go- stinski lokal Stalin v Celju. Sle- kel je bundo in jo odložil v garderobi, v žepu bunde pa je pustil mobitel znamke NEC GSM, sive barve. Ko je lokal zapuščal, je ugotovil, da mu je neznani storilec mobitel, vre- den okoli 80 tisoč tolarjev, ukradel. Vzel in pustil Na parkirišču diskoteke Jun- gle v Celju je bilo 15. februarja okrog 3. ure zjutraj odvzeto osebno vozilo znamke IMV Re- nault 4, z reg. oznako CE 75- 25A. Kmalu za tem so to vozilo našli na bližnjem križišču Čo- pove in Dečkove ceste, bilo pa je poškodovano. Lastnik Boris B. iz Celja bo moral za popravilo odšteti okoli 220 tisoč tolarjev. Kabel s skladišča v času od 14. do 17. februarja se je na odprtem skladiščnem prostoru na Opekarniški ulici v Celju mudil tat, ki je ukradel več kot 300 metrov električne- ga kabla. S tem je podjetje In- grad Celje oškodoval za okoli 280 tisoč tolarjev. M.A. Spet rop v menjalnici Ekopool v torek, 18. februarja ob 13.55, so menjalnico Ekopool v Celju spet oropali. Osumljen je mlajši moški, visok od 175 do 180 cm. Obut je bil v tenis copate (na podplatu ima modro in rdečo črto), oblečen v modre kavbojke in temno modro bundo, na glavi pa je imel pleteno kapo. V času ropa je imel preko obraza kožno masko, v roki pa pištolo in PVC vrečko. Koliko denarja je odnesel in drugi podatki v torek še niso bih znani. Popočitniške kontrole Policisti UNZ Celje tudi v 'fh počitniških dneh skrbijo ^ varnost naših otrok, ki so \tem času še bolj razposaje- ■^i (neprevidni) kot običajno. Predvsem pa bodo aktivnosti "l^repili v prvih dneh novega šolskega obdobja, podobno jeseni, ko se prične novo šolsko leto. Tako so policisti prisotni na ^seh večjih smučiščih, kjer ^•^rbijo za varnost ter javni red mir, vsakodnevno pa tudi preverjajo usposobljenost av- '^busov in voznikov, ki otroke ^'^zijo v smučarska središča in tam nazaj domov. Posebej pa bo policija poo- [|nla prometni nadzor 24. fe- 'Jarja, ko bo po tednu dni ^l^t zazvonil šolski zvonec, ^'^cije bodo predvsem v bližini l^^^^ovnih šol in vrtcev, saj je znano, da tako otroci kot starši kar hitro pozabijo, da je v pro- metu vse polno pasti, ki se jim je treba umikati ter s tem pre- prečiti nesreče. Na cestah in križiščih blizu šolskih zgradb in vrtcev bodo v ponedeljek (pa najbrž še v naslednjih ne- kaj dneh) nameščeni radarji, policisti pa bodo preverjali tudi izpravnost šolskih avtobusov. Preverjali bodo tudi, ali prvo- šolčki še nosijo rumene rutice in kako je z uporabo odsevnih teles (kresničk) v času, ko se zmrači in znoči. Nenazadnje bodo stopili tudi v kolesarnice in pogledali, s kakšnimi kolesi se naša mladina vozi v šolo in nazaj proti domu. Seveda pa akcije ne bodo le preventivne- ga značaja. Zoper vse kršitelje cestnoprometnih predpisov, zlasti pa zoper tiste, ki s svojim ravnanjem ogrožajo varnost otrok, bodo naši policisti do- sledno ukrepali s kazenskimi sankcijami. M.A. Zastava v plamenih Miran J. (18) iz Nove vasi pri Šmarju je 15. februarja zvečer vozil osebni avtomobil Zastava 128 po lokalni cesti v kraju Dvor. Med vožnjo pa je zaradi dotrajane črpalke za gorivo na sprednjem delu vozila izbruhnil požar, ki so ga pogasili voznik in še dva krajana. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 150 tisoč tolarjev. 32| mm Klošarji knežjega mesta Z brezdomci oziroma potepuhi se v mestu ob Savinji najpogosteje srečujejo policisti, k\ zato dobro poznajo njihov način življenja, razmišljanja in njihove življenjske zgodbe Pravimo jim potepuhi, klateži, brezdomci, najpogosteje pa klošarji, ko jih vsakodnevno srečujemo na različnih lu-ajih v mestnem središču. V glavnem so to isti obrazi, ki izražajo različna razpoloženja. Največkrat je njihovo razpoloženje odvi- sno od vremenskih razmer in pa od količine zaužitega alkoho- la. Če je denar, je tudi steklenica, če denarja ni, je do njega treba nekako priti. Tudi z vlomi in tatvinami, če je prosjačenje neuspešno. V Celju je ta čas približno dvajset takšnih ljudi, ki jih ne bomo imenovali brezdomci, ker jih večina svoj stalni kotiček nekje ima, a v njem ne zdrži dlje kot čez noč. Bolj kot potepuh, je tudi nam bližja oznaka klošar. Pa tudi sami se imajo za klošarje......._______________,.............__^_^_____ To so brezposelni ljudje, ki so nekoč delo izgubili ter se s tem sprijaznili, ker jim, resnici na ljubo, do dela ni bilo prav dosti. Veliko jih je, ki so se v mladosti izučili za poklic, pa jih je kasnejše brezdelje pahni- lo v alkoholizem in druženje s sebi enakimi. Klošarji se druži- jo v skupinah in značilno je, da se predstavniki različnih sku- pin med sabo ne družijo, ker se ne marajo. V vsaki skupini so člani razvrščeni na nenapisani hierarhični lestvici glede na vpliv, moč, pomen. Vodjo je treba spoštovati, ga ubogati. Sicer pa imajo klošarji vsak svoj vzdevek, npr. Rus, Osam- ljeni, Ribja kost, Šero. Vsaka skupina ima svoje stalno me- sto: nasproti kina Metropol, na dvorišču za prodajalno Chemo na Cankarjevi ulici, na Starem trgu pri prodajalni Lo- vec, na Okopih, pri vinotoču v bližini mestnega parka in še kje. Na svoja zbirna mesta pri- dejo že zjutraj, redno vsak dan, tako kot hodijo ostali ob- čani na delo. Če je sreča mila, jim prosjačenje navrže par sto tolarjev in potem sledi obvez- na pot-do najbhžje prodajal- ne. Tam si kupijo steklenico ali dve vina, najpogosteje ti- stega z nalepko Dar jeseni, ki je po 170 tolarjev. Če denarja za pijačo, cigarete in nekaj malega za hrano ni dovolj, je treba tudi vlomiti, krasti. Se- veda pa so med njimi tudi takšni, ki ne kradejo, ki jih policija ni nikoli obravnavala za kaznivo dejanje. Prstni odtisi morajo biti vidni Ko jim gre za nohte, vlam- Ijajo v kioske, izložbe, avto- mobile, kleti. Ukradejo pa po- navadi ne veliko, nekaj pijače in hrane, cigarete, drobiž iz blagajne, tudi kakšen radijski sprejemnik jim prav pride za čim hitrejšo prodajo na čr- nem trgu. Potem se nekateri za krajši čas znajdejo v zapo- ru in se v svojo skupino spet vrnejo. Zanimivo je, da neka- teri naravnost in očitno prosi- jo za zaporno kazen. Ko na- stopi zima in z njo hud mraz, so tisti, ki nimajo toplega me- sta za prenočevanje, močno ogroženi. Ker je pozimi tudi s hrano težje, je tatvina tisto sredstvo, ki te najhitreje pri- pelje do toplega bivališča in rednih obrokov hrane. Krasti pa je treba tako, da te policija zagotovo najde. Zato je na kraju vloma treba pustiti vid- ne prstne odtise, še bolje pa je kar na kraju tatvine poča- kati na prihod patrulje. Glede na težo problematike so ti storilci za pohcijo »majhne ribe«, raziskovanje vlomnih tatvin, ki jih storijo, pa jim vzame veliko časa in sil. Jih je mogoče preganjati za klateš- tvo? »V večini primerov ne. kajti skoraj vsak izmed teh ljudi ima nekje prijavljeno mesto stalnega bivahšča, ve- čina pa jih tudi redno preje- ma socialno podporo, ta pa znaša okoli 16 tisoč tolarjev,« nam je povedal policist Poli- cijske postaje Celje Niko Vi- har, s katerim smo se pogo- varjali in ki se s celjskimi klošarji redno srečuje in to problematiko dobro pozna. Povedal je tudi, da ti ljudje praviloma niso nasilni, pride pa do občasnih spopadov med skupinami, nikoli pa znotraj njih ali v odnosih z ostalimi občani. Bolj nasilni so klošarji, ki v Celje občasno prihajajo od drugod, na pri- mer iz Murske Sobote. Prišle- ki so ponavadi tisti, ki v krat- kem času storijo večje število vlomov in potem odidejo. Se pa s klošarji občasno družijo brezposelni posamezniki, ki imajo svoje domove, tudi dru- žine, a v domačem okolju ni- majo obstanka. Prav ti najpo- gosteje vnašajo prepir znotraj klošarskih skupin, ki se jim pridružijo. Dolgoletni klošar knežjega mesta je tudi Šero, ki je solist, z nobeno skupino se ne druži, ne krade in je miroljubne narave. Prav nje- mu se je oni dan zgodilo, da so ga grdo pretepli. Ko bi moral policiji povedati, kdo ga je »obdelal«, je bil tiho, storilcev si ni upal izdati. Od- govoril je, da je padel, seveda pa mu ni nihče verjel. V domovih ne zdržijo čez dan so na ulicah, ponoči se zatečejo v objekte, kjerpres- pijo. To so objekti, ki čakajo na rušenje, stare in zapuščene sta- novanjske hiše na stari Dečkovi cesti, na Tovarniški in Kovinar- ski ulici ter drugod, večinoma se zadržujejo po kleteh. Do ne- davna je bil njihov dom stavba v Aškerčevi ulici, ki so jo lani porušili. V tamkajšnji restavra- ciji Pošta so imeli tudi možnost prehranjevanja. Prejemali so •bone za prehrano, a so jih naj- pogosteje zamenjali za pijačo, pa so jim zaradi tega bone uki- nili. Pogosto pa klošarji najdejo pot do humanitarnih oziroma dobrodelnih ustanov. Na Rde- čem križu dobijo topla oblačila, Karitas jim omogoči topel obrok, v cerkvenih kuhinjah jih še nikoli niso zavrnili. Z njimi se ukvarjajo tudi socialne usta- nove, a kaj ko znajo tudi ljudje njihove napore kar hitro izniči- ti. Tako so nekaterim omogočili bivanje ter s tem redno prehra- no in varnost v raznih domovih, a so se po nekaj mesecih spet vrnili na ulice in v stare skupi- ne. Med svoje. Reda in pravil ti ljudje ne prenesejo, klošarstvo je njihova svoboda, je njihov način življenja in bivanja. ■MARJELA AGREŽ Foto: BORIS MIHELAK, GREGOR KATIC Ena izmed stalnih postojank. Samotni jezdec Šero. AVTOVLOML v torek, 11. februarja do- poldne, je neziiani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Citroen AX, parkiran na Ulici XIV. divizije v Celju. Ukradel je rjavo torbo, v kateri je bila denarnica z denarjem, dokumenti in čekovno kartico ter pečat. Darinka H. iz Latko- ve vasi je oškodovana za prib- ližno 70 tisoč tolarjev. V noči na 11. februar je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava Ju- go, parkiran blizu stanovanj- ske hiše na Pokopališki ulici v Celju. Iz vozila je ukradel nov avtoradio znamke Philips in lastnico Jeleno K. iz Celja oško- doval za okoli 40 tisoč tolarjev. Na parkirišču na Ljubljanski cesti v Celju je neznani stori- lec (11. februarja zvečer) vlo- mil v osebni avtomobil znam- ke Chrysler in ukradel avtora- dio kasetofon. Lastnika Sama D. iz Celja je oškodoval za približno 90 tisoč tolarjev. Neznani storilec je minulo nedeljo v zgodnjih jutranjih urah vlomil v osebni avtomo- bil znamke Zastava Jugo, ki je bil parkiran pred diskoteko Casablanca v Celju. Ukradel je avtoradio kasetofon z zvočni- koma, s tem pa lastnika Dam- jana P. oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. V nedeljskih zgodnjih jutra- njih urah je nekdo vlomil v osebni avtomobil znamke Za- stava Jugo, ki je bil parkiran pred ŠRC Golovec v Celju. Ukradel je avtoradio kaseto- fon znamke Fener, lastnika Matjaža Ž. pa oškodoval za približno 25 tisoč tolarjev. V času od sobote zjutraj do nedeljskega popoldneva je nekdo vlomil v osebni avto- mobil znamke Zastava Jugo, parkiran v ulici Zagata v Celju. Iz vozila je ukradel avtoradio kasetofon znamke Sony in po- lico z vgrajenima zvočnikoma znamke Pioneer. Lastnika je storilec oškodoval za približ- no 80 tisoč tolarjev. V ponedeljek, 17. februarja ponoči, sta dva neznanca vlo- mila v osebni avtomobil R4, last Tadeja Č., ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom na Ulici Dušana Kvedra v Šentjur- ju. Ko je eden od storilcev že vlomil v vozilo in demontiral avtoradio, drugi pa je stražil, ju je zalotil lastnik vozila. Oliver D. (18) je uspel pobegniti, Elvi- sa P. (18) pa je lastnik zadržal do prihoda policijske patrulje. M.A. Slikovita korita Kamniška Bistrica je vrezala zanimivo sotesko s koriti - Predaselj I Kamniška Bistrica je ena izmed naših manj znanih rek. Izvira v osrčju Kamniško - Savinjskih Alp. Že njen izvir v kraju z istim imenom kot ga ima rečica je nekaj posebne- ga, Na dan privre v različnih curkih in izbru- kih izpod z mahom obraslih skal, se zaustavi v manjšem zajetju ter nadaljuje pot kot hu- ilourniška rečica. V neposredni bližini izvira je Dom v Kamniški Bistrici. Že v drugem kilometru svojega toka pa reči- fazaide v zanimivo sotesko, v katero je vrezala dvajset metrov globoka korita. Takšna kori- ta so sicer bolj znana za rečice v pogorju 'ulijskih Alp (najbolj znana sta Blejski Vintgar n korita Mostnice v Bohinju), v Savinjskih ^pah pa jih poznamo le v dolini Kamniške Bistrice. Divji tok reke se na tem predelu ?febija skozi visoke apnenčaste skale in se zoži ^ na dva do tri metre širine. Z gromkim ^bnenjem se voda v curkih in v manjših hlapovih prebija naprej proti dolini. Korita se "lenujejo Predaselj, nekateri pa ga imenujejo ^di Predoselj. Poleg korit in visokih previsnih sten krasi ^njon Predaslja tudi kristalno čista, modrika- ''0 zelena voda. Zato je poimenovanje reke - ^'Strica popolnoma na mestu. Le-ta je v vseh ^nih časih »boleče« hladna, kar pomeni, da ni 'fiporočljivo, da bosi stopate vanjo. Korita Predaslja tvorita dve krajši ožini. To sta Veliki Predaselj, dolg okoli 100 metrov, globok 20 metrov in širok do tri metre, in Mah Predaselj, kjer je ožina dolga okoli 50 metrov in globoka do 10 metrov. Med njima je manjša dolinica. Z avtom ali peš Včasih je kanjonski predel med Velikim in Malim Predasljem krasil velik slap. Voda se je namreč prelivala preko zagozdene skale in zagozdenih podrtih dreves, ki so naplavljena tvorila naravno pregrado. Slap je padal v globi- no dvanajstih metrov, pred njim pa se je ustva- rilo manjše jezerce. Po podatkih naj bi leta 1952 ta naravna pregrada popustila. Nanjo nas spominjata le še dve veliki zagozdeni skali nad kanjonom. Do mostu preko Velikega Predaslja, preko katerega pelje naprej gozdna cesta, se lahko pripeljemo z avtom, saj je kanjon v neposred- ni bližini glavne ceste. Tisti, ki si želijo vsaj malo sprehoda, se lahko do te naravne zname- nitosti sprehodijo po lepo markirani stezi od Doma v Kamniški Bistrici. Do doma se lahko pripeljete z avtomobilom. Nato sledite tok rečice Bistrice in po petnajstih minutah sliko- vite hoje pridete do korit Malega in Velikega Predaslja. Pri mostu nad Velikim Predasljem se lahko po lesenih stopničkah spustite prav do vode. Zelenomodm bistrina Kamniške Bistrice. Če pa želite opraviti daljši izlet, potem se lahko spustite v dolino Kamniške Bistrice že v kraju Stahovica. Ta je oddaljen od Kamnika približno sedem kilometrov. Do kraja pridemo po cesti, ki vodi proti Gornjemu Gradu (točneje prelazu Čr- nivec) in se potem odcepi proti spodnji postaji velikoplaninske gondole. Hoje po večinoma ure- jeni in markirani poti je za dobri dve uri. Koželje- va pot, poimenovana po kamniškem slikarju in gorskem reševalcu Maksu Koželju, je markirana, vendar ponekod slabše vzdrževana. Za Predaselj lahko zapišemo, da je to pozab- ljena znamenitost, ki je bila včasih dosti bolj obiskana kot je danes. Morda pa je prav to razlog več za ogled. MIROSLAV ŽABERL REPORTAŽA Seks brez politike s to temo se ukvarja najbolj idealen slovenski par, Ica in Matevž Bi znali kot iz topa izstreli- ti, kdo je najbolj idealen za- konski par v Sloveniji? Če spremljate slovensko humo- ristično sceno, potem odgo- vor ni težak. Najbolj idealen slovenski zakonski par sta nedvomno Iča in Matevž, ki sta sodelovala tudi na TV paradi humorja v Velenju. S svojim nastopom sta kar precej izstopala, saj nista to- liko ukvarjala s političnimi problemi, temveč sta reševa- la zakonske »težave«. »Predstavljava se kot mož in žena, za nastop v Velenju pa sva pripravila čisto poseben program. Tako tudi lažje izbi- rava teme in rada rečeva, da ne bova politizirala, temveč seksala,« se je prešerno na- smejala Iča. V resnici Iča in Matevž nista srečno poroče- na, (»bog obvaruj«, je iskreno komentiral Matevž), temveč sta »srečno poročena vsak za- se,« kot je označila Iča in na- daljevala: »A sem to o srečno poročenih rekla za oba? Če ne bo kaj držalo, ti, Matevž, kar povej. Pa saj tu nimaš kaj do- dati; si ne upaš reči, da nisi srečno poročen. Bi te Pavla doma prebutala, če bi to pre- .brala!« Približno tako smo se potem pogovarjah in resnici na ljubo moram povedati, da si marsi- kaj iz pogovora nisem uspela zapisati, saj sem se kar lomila od smeha. No ja, tudi brez resnih tem ni šlo, vendar zna- ta Iča Putrih in Matevž Rob- lek tudi še tako resen pogovor začiniti s »svojimi« zakonski- mi težavami in štorijami. Ičo in Matevža se da veliko- krat videti »v živo«, vendar mnogi menijo, da je to še ved- no premalo. »Zdi se mi, da se Slovenci radi sprostijo in na- smejejo in da je za to premalo priložnosti,« je menila Iča. »Ni fajn, paše pa« In kako sta se slovenska hu- morista spravila skupaj? Ma- tevž je začel kot pevec pri Celjskem instrumentalnem kvintetu, potem nadaljeval pri Dobrih znancih. Je avtor tek- sta pesmi O Celje, ti mesto moje, ki je bila zelo popularna pesem. »Takrat je bilo še bolj malo glasbenikov, ni bilo vse te tehnike in mašinerije. Ko si zaprl usta, se je vse izključilo, tudi po veselicah smo igrali brez ozvočenja... Iz tega ob- dobja je zanimivo, ko so me izbrali za napovedovalca. Sem in tja sem povedal še kakšen Iča in Matevž na paradi humorja v Velenju. Vinko Šimekjuje napovedal kot »najbolj normalen zakonski par.« In potem so obiskovalci izvedeli vse o njunih boleznih in smrčanju, pa o naključnih obiskih soseda in še marsičem, o čemer se pogovarjajo »normalni« zakonci. vic, potem pa so nekateri že kar rekli, da sem humorist, sicer v začetku bolj vicast. Ta- ko sem padel v ta žanr, kjer sicer ni fajn, paše pa.« Potem, kar precej kasneje, je Matevž za Ljubljanico sre- čal Avsenikovega Slavka in ta mu je predlagal, da bi bilo dobro, če bi zraven dobil žen- sko. Priporočil mu je Ičo... Srečanje v Šmarjeških topli- cah pred desetimi leti je zape- čatilo njuno nadaljnjo pot. Ta- koj sta se odločila, da bosta mož in žena. Sedaj že deveto leto pripravljata Koncert iz naših krajev, kjer se lotita vsa- ke teme in doslej kot humori- sta še nista imela problemov. »Vsak človek ima lasten ven- til, ko veš, kje so meje dostoj- nega,« je menila Iča. Humorista se lotevata tudi politikov, vendar je njun hu- mor bolj zakonski, torej se lo- teva težav, ki se porajajo vsa- kemu normalnemu zakonske- mu paru. »Najino izhodišče so pogovori med možen in ženo, seveda, če se ta dva sploh še znata normalno pogovarjati,« je slovenske zakonce ošvrkni- la Iča, Matevž pa omenil, da njun humor pogosto ni všeč ženskam. Zdravilna moc humorja »Slovenci so za humor, to je dejstvo. Trditev, da ne marajo humorja, ne drži. Težava je samo v tistih, ki odločajo, s temi je problem. V Sloveniji je premalo humoristov, saj ima vsak svoj stil in si nismo konkurenca, raznovrstnost pa itak nikoli ne škodi,« je menila Iča. »Humorja ni nikoli preveč, jaz, če bi bil šef, bi vse podpi- sal. Tako se pa pogosto doga- ja, da komu, ki kaj napiše, vse pregledajo in črtajo najboljše dele,« je dodal Matevž. Občinstvo v Velenju se je med petkovim nastopom Iče in Matevža kar dobro nasme- jalo. »Težava je le v tem, ker si ne upajo ploskati, da ne bi slučajno česa preslišaU,« se je nasmejala Iča. »Po operaciji se mi pogosto dogaja, da me prej vse boli, ko pa stopim na oder pred pubU- ko, minejo vse bolečine. No, ko je nastopa konec, pa me spet začne vse boleti,« je Ma- tevž poudaril čudežno zdra- vilno moč humorja. »Pogosto me sprašujejo, ali bi raje poza- bil na nastope ali umrl. Prepri- čan sem, da bi raje umrl kot da ne bi nikoli več stal pred občinstvom.« Še eno zanimivost je ome- nil Matevž. Doma ima zvezek vicev, v katerem je za vsako šalo za izhodišče napisanih le nekaj besed. Oba z Ičo, kljub temu da sta napisani le dve besedi, takoj spoznata vse vi- ce. Pogosto, oziroma skoraj vedno se jima dogaja, da ob srečanju vsak znanec ali nez- nanec prosi, naj povesta kak- šen vic. »To je še zlasti pogo- sto pri meni, saj sem bila znana po tem, da zbiram vi- ce. Sicer pa moraš za karkoli novega hoditi naokrog, do- mov ti nihče ne pride ničesar povedat. Izdala sem kaseto Smeh še ni prepovedan, ki je tudi zbirka različnih vicev, » je povedala Iča. So humoristi zasebno res bolj resni ljudje? »Za Ičo to že ne velja,« je poudaril Matevž, Iča pa ga je dopolnila, da itak ni humorist, pač pa je opti- mist. »Ko napišem kakšen pri- zor in ga potem berem Iči, jo nenehno gledam v obraz. Če se nič ne premakne, vem, da bom tekst še enkrat pisal,« je povedal Matevž, ki napiše os- novna izhodišča, pogosto pa potem »zakonski par« še im- provizira. »Za vice in humor je skoraj preveč tem. Že med vožnjo z avtobusom vidiš obi- lo pravih prizorov. Ob sebi imam nenehno papir in svinč- nik, da si lahko zapišem vsako temo, ki se mi porodi. Tako nastajajo skeči, ki jih potem zakonca obdelujeva in sprav- ljava ljudi v smeh.« Pomembno je, da si zdrav »Za pravega humorista je življenje prekratko,« sta bila Iča in Matevž enotnega mne- nja. Vsak humorist bi moral znati plesati, peti in še marsi- kaj, ker potem skeči bolje iz- zvenijo. Iča in Matevž imata pripravljen prizor, v katerem bi bila Iča bolna, Matevž pa bi jo »ljubeče« negoval. Vendar ocenjujeta, da za predstavitev manjka pravih sredstev. Do- stikrat namreč nekateri oce- njujejo, da ta zvrst gledalcem ni potrebna. »Naju poslušajo in spreje- majo ljudje izven Ljubljane. Sva takšna kot sva, saj se ne moreva iti angleškega humor- ja ali ne vem kaj,« je zatrdila Iča. »Zakonca« imata pripravlje- nih več sto skečev, med njimi je veliko takšnih, ki jih stalno izvajata, nekateri pa že niso več uporabni. »Žalostno je, da čas tako hitro teče,« je omenil Matevž, vmes pa se je slišal Ičin: «EMŠO, EMŠO...« Iča In Ma- tevž sta namreč že oba v poko- ju, vendar Matevž zatrjuje, da človek za humor ni nikoli pre- star. Seveda, če zna spremljati življenje in ga dobro opazova- ti- Matevž je večino delovnih dni preživel v slovenski tele- viziji, Iča pa je bila četrt sto- letja med novinarji, saj je bila znana kot ena izmed najhi- trejših strojepisk na svetu. »Sedaj, ko imam računalnik, tipkam še hitreje. Nazadnje sem delala pri Magu in okrog mene je bilo vedno živahno. Je že tako, da ko si enkrat tako dolgo pri časopisu, ti je v vsaki drugi službi dolgčas. Vse izveš prvi, pa tudi novi- narji so popolnoma drugačna vrsta ljudi.« Nekateri ljudje se, ko nasto- pijo pokoj, čez noč postarajo in spremenijo. »Če se ukvarjaš z delom, ki te veseli, dolgočas- ja ne občutiš. Prepričan sem, da imam sedaj manj časa kot pred upokojitvijo,« je povedal Matevž. »Tudi če ne bi bil hu- morist, bi znal izrabiti svoj čas. Rad berem, hodim v nara- vo.... Preprosto mi vedno zmanjka časa, ostane mi le, da gledam na uro in preklinjam. Okrog nas je polno lepot, ki jih je treba znati ceniti. Al' hudič, ko bi le čas lahko ustavil!« Tudi Iča je po svoje opisala dneve v pokoju: »Sreča, da sem dobra tipkarica. Dobre vedno rabijo, če pa je še vesela povrh, je povsod zaželena.« Matevž je naš pogovor kon- čal:»Ampak, pri vsem skupaj je pomembno, da si zdrav, je rekel..« »...in potem umrl,« je do- končala Iča. ■URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIC ZANIMIVOST Preveč denarja i umetnost Andrew LLoyd Weber,^ uspešni skladatelj muzika| (Cats), je v denarni stiski.^ skoraj 40 milijonov marki prodal hišo v Londonu iij svoji firmi je odpustil 19^ lavcev. Poznavalci raznj pravijo, da je dajal pre^j denarja za umetnost in daj je novi muzikal Whis| down The Wind preveč pr« zel. Pravijo: kot pridobljeii tako izgubljeno. Clintovrak 'I Ameriškega filmsk^ igralca in režiseja Cliij Eastwooda so morali pri ^ letih operirati zaradi kožn^ raka. Bolno kožo so mu d rali odrezati kar na nekaj ^ jih. Zdravniki pravijo, da operacija posrečila in daj rakava bolezen ni razširi Igralec je že doma. Pred I brim mesecem je znova g stal oče. Rodila se mu je I Morgan. Njena mati je ign čeva nova žena, 31-letna tel vizijska voditeljica Dina Rui Vatikan prodaja pisala Vatikan se tudi poslovi znajde: v muzeju in okrog i trovega trga prodajajo »Raff^ love« kemične svinčnike inii livke. Pisala stanejo od 80 d 100 mark in imajo setV^sVj številko, papeški grb, okra^: na pa so »v slogu fresk«. Vs kupec dobi potrdilo o izvd pisala. V Vatikanu upajo, 1 bodo turistom prodali okii 100.000 takih pisal. S helikopterjem okrog sveta Jennifer Murray, 56, ho kot prva ženska s helikopt jem obleteti Zemljo. Za 48.0 kilometrov dolgo pot je Angl žinja in žena direktorja Nen ke banke za Azijo in T ocean v Hongkongu predvi( la sto vmesnih postanke Amaterka pilotka namera vzleteti 10. maja iz Londoni svojim robinsonom R 44. N na pot: Evropa, Avstralija, I tajska, Japonska, Rusija, t Fergie se ni otres dolgov Vorška vojvodinja Sar< Ferguson, zdaj že ločena i na drugega sina britans kraljice, Andrevva, se ne m re in ne more otresti dolg^ Bila je že prepričana, daj jih je z najnovejšimi kom ciainimi pogodbami neka rešila, pa se je zmotila. Z ameriškimi in evropskih podjetniki je sklenila neS pogodb, po katerih je rell mirala različna oblačila « shujševalne diete, novinci jem je bila pripravljena povedati, če so ji odšteli ne honorarje, pisala pa je ti v francosko revijo. Ko je ^ vesela javno povedala, dai zdaj brez dolgov, pa jo čakalo neprijetno presen^ nje. Britansko finančno mi strstvo je namreč izračuna da mora za svoje nove zaslt ke odšteti dober poldrugi t lijon funtov davkov. Šl.7.-20.febr«art997 pFTICA NAS ZNANEC - HUMOR 35 Od cveta do cveta Aleksander Mežek je na slovenski glasbeni sceni že četrt stoletja Aleksander Mežek se z glasbo ukvarja, i jjliar pomni. Ko je bil star dve leti in se je j jliko vzpel do klavirja, je že tolkel po tip-; ^Ii. V družini so ga glasbeno spodbujali,J «ndar Aleksander meni, da ne čisto pravil- ] saj so hoteli, da se uči igrati violino, ker i Ig že sestra igrala klavir. Namesto v glasbeno .q\o, je Aleksander zavil v trgovino in solni-^ se je znašla v njegovem želodcu. Za kazen 1 g3 je mama izpisala iz glasbene šole. V srednji šoli so se stvari malce obrnile.: Kako? Ko sem prišel v srednjo šolo, sem se odločil, da bom šel še enkrat v osnovno glasbeno šolo. ^ 2ačuda sem v enem letu naredil štiri letnike in, jiije bilo zelo luštno, tako pri teoriji, kot pri' igranju klavirja. Takoj zatem sem se začel^ ukvarjati s kitaro. ^ Zakaj si se odločil prav za akustično kitaro? j Bila je drugačna od vioUne, je zelo praktična, ] ni tako težka kot klavir in takrat se je tudi! začela kitarska glasba. Takrat je bil rock'n'roll.^ zelo popularen. Všeč mi je bil Elvis Presley, ] The Shadows, The Beatles... : Če si imel doma kitaro, so prijatelji hoteli, da' jo nosiš povsod zraven in bili so žuri. Pogruntal j sem, da me ljudje poslušajo, ko igram. NikoUj pa nisem mislil, da bom to delal profesionalno.] Razvilo se je samo po sebi. In to je najboljše.' Takšna se mi zdi moja kariera. Nikoh se nisem j ' trudil zato, da bi nekaj dosegel, ampak je prišlo j ' samo po sebi. ' Si imel kot otrok kakšno posebno željo, kaj j ° \)uad postal? i ^ M sem lutkovno gledališče, pisal sem igri-j ce, hotel sem biti športnik, organiziral sem- olimpijske igre. Kamorkoli so me peljali, vedno ^ sem našel nekaj, kar bi rad delal. Enkrat sem i Sel v cirkus in sem nato hotel postati akrobat. | Celo poletje sem treniral. \ Doma sem z Jesenic in moj oče je vsej življenje delal v železarni, zanj je bila kruh. i Vedno mi je govoril, da bom tudi jaz delal vi iijej. Zame je bila misel, da nimam izbire, zelo! obremenjujoča. Zato sem moral študirati meta-; lurgijo. Glasba je bila nasprotni svet. • Prvi nastop? Takrat, ko sem začel z akustično glasbo, je v t Sloveniji ni bilo. Tomaž Domicelj je delal bolj: protestne pesmi. Študentje so me zelo podprii., Bili so moja publika in študentski radio me jej »sfural« kot glasbenika, kot kantavtorja. Začetki j so bili dokaj radikalni za naše podnebje v tistem i trenutku in iz tega je sledilo, da sem imel v;! študentskem naselju svoj prvi koncert. | Se ti zdi, da je študentska publika tista, ki- zna najbolje oceniti glasbo? Študentska publika je barometer Na popular-, sceni obstaja formula, ki za ljudi pomeni hit.' delaš po tej formuh, lahko uspeš. Študentje] P3 ne gledajo tako. ^ ^^ikoli nisem delal po formulah, kljub temu,; sem jih odkril, npr. s pesmijo Julija. Lahko bi' '° formulo uporabljal naprej in naredil več; '3kšnih skladb, pa nisem. Tudi za Sivo pot sem^ ^^del, da je hit in lahko bi nadaljeval tako,] ^^ndar sem vedno hotel stvari spremeniti. Mi-j ^''in, da do sebe ne bi bil pošten, če bi delal; Jkšne stvari, predvsem pa ne do publike. Vem,^ "3 bi lahko bil v kratkem obdobju bolj uspešen,, ''kislim pa, da je čas pokazal, da lahko s tem, ko, delaš kompromisov, dlje obstaneš. Že 25 leti ^^fn na slovenski sceni in to nekaj pomeni. Vsaj I itieni. : ^oja zadnja kompaktna plošča in kasetaj "^^sita naslov Od cveta od cveta. ^se melodije niso nove, nekatere so mogoče^ p nekaj let stare, besedila pa so vsa nova. Na^ plošči so pesmi, ki jih Slovenci ne poznajo.i ° je moj obraz, ki ga imam za angleško i Publiko. I Okrog leta '85 sem izdal »Ljubav preko žice«,] ° je bil LP za Jugoton v srbohrvaščini in tista! J'°šča je bila edina v takratni Jugoslaviji, ki je_ '^^Kazala mojo angleško stran. j Zadnji CD sem naredil, ker sem videl, da je vi '^^eniji publika močno napredovala. j Kdaj nastajajo tvoje skladbe? V Londonu ali v Sloveniji? Nekje v sredini. Na poti se letalo ustavi, za pet minut, da napišem komad, potem gre na- prej (smeh). »Ajda pa znova cveti« je skladba, ki je na CD-ju Siva pot, zdaj pa si jo posnel v drugač- ni različici. Ta skladba je stara 15 let. Ko je pesem tako stara, pomeni, da si jo velikokrat prežvečil. Ko sem jo napisal, se mi je zdelo, da sem bil malce patetičen, ko sem jo posnel. Po vseh teh letih pa lahko rečem, da sem eno stvar doži- vel, preživel in še vedno sem ostal živ. To pomeni, da jo lahko pogledaš iz drugega zornega kota in je povsem drugačna. Poleg tega se je spremenil tudi svet glasbe. Všeč so mi mladi angleški bendi, ker mislim, da imajo svojevrstno energijo. Mojo glasbo se da dobro narediti na tak način. Dal sem jo v drugo preobleko in menim, da ji ta prav prija. Kot glasbenik in pevec sem prišel do drugačne izraznosti. Na tvoji predzadnji plošči z naslovom Le- gende so priredbe samih znanih skladb. Inspiracija za to ploščo sta bila ansambla, ki sem ju pred nekaj leti našel v Sloveniji. Naredil sem izbor dobrih pesmi, ki jih v glavnem že vsi poznamo, in jih prevedel v slovenščino. Gre za celo obdobje glasbe, ki je zelo pomembno, vendar nimamo nobenega zapisa o tem v slo- venščini. Izhodišča pa so bih mladi, ki so se s to glasbo ukvarjali. Kaj praviš na minulo sezono? Bilo je zelo pestro, ker so me potegniU v nekaj velikih projektov. Eden izmed teh je bil obisk papeža v Sloveniji. Posnel sem dve sklad- bi Jeruzalem in Aleluja in na koncertih, ki sem jih imel po šolah, so me veliko prosili, da bi zapel te pesmi. Izgleda, da so me spet opazili. Bil sem tudi na Melodijah morja in sonca, začel sem pisati komad, naredil tri in se težko odločil, katerega naj pošljem. Izbral sem skladbo Srebrni prah. Ponavadi se tako začne. Nekdo ti da izziv in potem narediš več, kot je potrebno. SIMONA BRGLEZ STRANKA ŠALJIVCEV stran šaljivcev je tokrat namenjena mesečni rubriki Mi sprašujemo- šaljivci odgovarjajo. Pričakujemo, da boste izbrali najbolj duhovito vprašanje oz. odgovor. Nagrada - enodnevni izlet čaka, kot običajno vsak teden, tistega, ki je zbral največ glasov oz. enega izmed srečnih glasovalcev. Vprašanje za Janjo Kajtna iz Laškega: »Kakšna je razlika med Slavcem in kamelo?« Janj in odgovor: »Kamela osem dni dela in nič ne pije. Slave pa je njeno pravo nasprotje.« Vprašanje za Ivana Slavca Lebna iz Celja: »Kdaj so ženske najbolj svete?« Slavcev odgovor: »Takrat, ko na križu ležijo in čakajo na žebelj.« Vprašanje za Štefko Kranjc iz Kozjega: »Kdaj so ženske stare?« Štefkin odgovor: »Takrat, ko stanejo svečke na torti več kot torta.« Vprašanje za Jožico Kralj iz Tinskega: »Kakšna je razlika med pečenko in žensko?« Jožičin odgovor: »Nobene, obe sta dobri topli.« Vprašanje za Viktorja Medveda iz Celja: »Kakšna je razlika med nezgodo in nesre- čo?« Viktorjev odgovor: »Nezgoda je, če ti pade tašča v vodo, nesreča pa, če jo ven potegneš.« Vprašanje za Jožeta Jurkovška iz Štor: »Kakšna je razlika med poročeno žensko in vdovo?« Jožetov odgovor: »Vdova vedno ve, kje je njen mož.« Vprašanje za Simono Logar iz Rimskih Toplic: »Kakšna je razlika med tistim, ki pade iz petnajstega nadstropja in tistim, ki pade iz prvega?« Simonin odgovor: »Ko pade prvi, se sliši: aaaaaaaa bum, ko pade tisti iz prvega nadstrop- ja, pa se sliši: bum aaaaa.« Vprašanje za Barbaro Hofman iz Polzele: »Katera tekočina ne zmrzne?« Barbarin odgovor: »Krop.« Vprašanje za Slavico Planko iz Laškega: »Pred uporabo je trd, med uporabo moker, po uporabi pa visi in od njega curlja. Kaj je to?« Slavičin odgovor: »Dežnik.« ŠALA TEDNA Med kuponi, ki smo jih prejeh v uredništvo za šalo tedna, se je največkrat pojavil naslov Nesreča v sreči. Zato bo srečo tokrat v obliki enodnevnega izleta okusil Bogdan Deželak, Ojstro 19, Laško. Družbo mu bo delala še srečna izžrebanka Milena Munda iz Celja. Nesreča v sreči Stanko, ki običajno še do Celja ni prišel, se je oni dan odpravil v Ljubljano, direktno v trgovino z »velikimi« avtomobili. Si morete misliti, kako »čudno« je izgledal »mali« mo- žakar med temi limuzinami. »Kaj bi?« ga takoj vpraša radovedna proda- jalka. »Mmmmmrcedes.« »Mercedes? Novega ali starega?« »Nnnnovega!« »Novega? Kje pa ste, očka, dobili toliko denarja?« »Na lololoteriji sssem zadel!« »Ne ga lomit. Mene bi v takem primeru takoj kap zadela.« »Sssajje mmene tudi!« ZANIMIVOSTI ■1^^ .....iiiiiiM Umrla zadnja preživela s Titanica v torek, 21. januarja, je v starosti 100 let v nekem britanskem domu za ostarele umrla najstarejša preživela potnica z ladje Titanic. Takrat 16-letna Edith Haisman je z ladjo Titanic potovala s starši; med preži- velimi je bila tudi njena mati, medtem ko je oče utonil s 1.500 drugimi potniki. Poleti se bo končno poročil Najmlajši sin britanske kraljice Elizabete II. princ Edward se bo naposled vendarle poročil. Kot so izvrtali v angleških časni- kih, sta bila 32-letni princ in njegova dolgoletna prijateljica Sophie Rhys-Jones pred kratkim skupaj na zimskih počitnicah in se dogovorila, da se bosta poleti poroči- 4a. Ugibanj o tem, kdaj se bo princ poročil, je bilo doslej že veliko, vendar so se vse domneve izkazale za neresnične. Slišati je bilo celo, da so nekateri prinčevi sorodniki proti njegovi poroki s Sophio. Očitno tudi to ni bilo res. Kasparov proti racunalniicom Od 3. do 10. maja bo šahovski velemoj- !; ster Gari Kasparov v New Yorku na Broad- j wayu že drugič nastopil proti IBM-ovemu ; računalniškemu programu Deep Blue. V | IBM-ovem raziskovalnem centru v York- I town Heightsu so razvili računalniško na- . pravo, ki lahko izračuna na sekundo do 200 milijonov pozicij. Klasični računalniš-1 ki programi, ki tečejo na osebnih računal- |i nikih, tega ne zmorejo, čeprav so zmeraj hitrejši. Gari Kasparov se tega dejstva očit- no dobro zaveda in doslej končuje dvoboie i v svojo korist. Charles in Camilla v javnosti Britanska kraljica EUzabeta II. je svojemu sinu in prestolonasledniku princu Charlesu dovolila, da se bo smel v javnosti pojaviti v družbi svoje dolgoletne ljubice Camille Par- ker Bowles. Kot smo lahko prebrali, se to sicer ne bo zgodilo kar takoj, temveč menda | šele poleti, ko se bosta princ Charles n\ Camilla Parker Bowles uradno prvič pokaza- la v javnosti skupaj. Britanska kraljevska družina skuša namreč ugotoviti, kako bi se^ na kaj takega odzvala britanska javnost, ki ni ravno navdušena nad Camillo, saj je prepri-| čana, da je kriva za razpad prinčevega zako-| na s princeso Diano. Ne prizna očetovstva Ameriški televizijski koinik Bili Cosby n| žalosten samo zato, ker so mu ubih sina, težave ima tudi z ženskami. Ena izmed njil|| ga hoče olajšati za 40 milijonov dolarjev, če^ da je njegova nezakonska hči. BiH Cosb>| odločno zanika, da bi bil njen oče, čeprav je y pogovoru za ameriško televizijsko družbq CBS priznal, da je imel pred njenim rojstvon| razmerje z njeno materjo. Vendar pa tud| zatrjuje, da že v dekletovem rojstnem listil razločno piše, da on ni njen oče. Jabolko je padlo daleč od drevesa Bivši poljski predsednik Lech Walensa| 53, je odločen antialkohoHk. Njegova sinova pa nista tako zagrizena: sin Slawomir, 24, se je leta 1995 z 2,7 promila alkohola za vola- nom s svojim poljskim fiatom zaletel v ja- guarja neke igralke. Pred dnevi ga je sodišč^ v Varšavi obsodilo na dve leti zapora pogoj- no. Slavvomir je imel prvo nesrečo v vinje- nem stanju že leta 1992. Kasneje so vinjene-) ga za volanom zalotili tudi njegovega mlajše- ga brata Przemyslawa, 22. Z 1,9 promilaf alkohola v krvi se je zaletel v dva avtomobila in potem napadel še prometne policiste. Nal Poljskem sme voznik v krvi imeti največ 0,2j promila alkohola. 36 GUSBA Plesni ritmi v deželi sanj Robert Miles z novo single ploščo »One&One« še vedno ostaja kralj dream-house glasbe Ko je Robert Miles v začet- ku preteklega leta kot za sta- vo osvajal vrhove evropskih glasbenih lestvic s skladbo »Children«, je bila večina »poznavalcev« prepričanih, da gre le za muho enodnevni- co oz. one-hit wonder. Pa so se zmotili. Milesovi »Otroci« so na vrhu lestvic ali tik pod njim vztrajali kar 18 tednov in na koncu dosegli občudovanja vredno naklado 4,5 mio kopij. Milijonsko naklado je dosegel tudi njegov debitantski LP »Dreamland«, nič kaj slabše se ni odrezal drugi single »Fable«, po njunih stopinjah pa gre tudi njegova aktualna uspešnica »One And One«, ki je Roberta Milesa dokončno ustoličila kot glavnega protagonista vse popularnejše dream-house glasbe. Roberto Concina alias Ro- bert Miles se je rodil sredi se- demdestih v majhnem meste- cu v »italijanskem« delu Švice. Oče je bil delavec v tovarni čokolade, mama pa gospodi- nja. Skromni družinski prora- čun v najdražji evropski državi je družino Concina prisilila k selitvi v podeželsko naselje Fagagna v bližini Vidma. Ro- berto je tam obiskoval elek- trotehnično šolo, obenem pa bil tudi DJ v lokalnih diskote- kah in radijskih postajah. V začetku devetdesetih je objavil svoj prvi single »Sha- ke«, temu pa je kmalu sledila tudi pogodba z angleško za- ložbo Platipus, za katero je Miles leta 1994 posnel tudi skladbo »Children«. Ker za- ložba nadarjenega Roberta ni jemala preveč resno je njegov menager in producent Joe T. Vanelli odkupil pravice za omenjeno skladbo in jo pro- dal veliko resnejši in bolj priz- nani diskografski hiši DeCon- struction. Ta je s pomočjo svoje krovne založbe BMG skladbo 17. januarja spravila na angleško dance lestvico, štirinajst dni kasneje pa je Robert Miles že kraljeval na lestvici UK Top 45's. Kljub temu pa so se ga založbe še vedno izogibale, saj so bili menager j i mnenja, da tovr sl- anega izdelka ne bo mogoče prodati v več kot nekaj tisoč primerkih. Spet so se zmotili. Po dolgotrajnih pogajanjih je Milesa pod svoje okrilje spet vzela založba DeConstruc- tion, nekaj dni po izidu pa je LP »Dreamland« že presegel naklado 100.000 kopij, v novih različicah, z dodanimi svežimi skladbami in remixi pa se »Dreamland« dobro prodaja še danes, skoraj leto dni po izidu. Milesove sanjske, clayder- manovske klavirske melodije, podložene z umirjenimi ple- snimi ritmi in začinjene z an- gelskimi vokali imajo vse več privržencev, pa tudi posnemo- valcev. Lani so tako skoraj vse znane evropske techno pop skupine posnele kakšno dream-house skladbo, v Slove- niji pa tem trendom še najbolj sledi kvartet Gimme 5 z »At- lantido« in priredbo evrovizij- ske »Tih deževen dan«, pred nedavnim pa so prvo kvazi dream-house melodijo »Obo- žujem te« dobili tudi Celjani - posnela jo je zasedba 2 Alive. Izkušenost in mladost Romana Cafuta (desno) je izvrstna pevka v ansam Klaužar, dobro pa ji gredo od rok tudi teksti za melodije jih uglasbi Brane Klaužar. Ob njej je ena najbolj perspektivnih mladih slovenskih p Natalija Verboten iz Velenja, ki je že izdala samostojno kase zabavnimi melodijami, sicer pa uspešno prepeva v obetavr) narodno zabavnem ansamblu Rosa iz Slovenj Gradca. Nata (oče Milan je vodja popularne velenjske skupine Dan in noč) dosegla tudi velik uspeh, saj se bo letos na slovenskem izboi potegovala za nastop na Evroviziji. 1 Zeme pripravlja CD Eden najbolj vztrajnih glasbenikov na Celjskem, ki ima sv ansambel že več kot trideset let, Franci Zeme iz Tomaža p Vojniku, se je po treh kasetah lotil priprave izdaje prvega CD. Na njem bodo uspešnice iz prvih let Zemetovega igranja ter še popolnoma novih skladb, skupaj jih bo devetnajst. Franciju p pripravi CD, ki ga bodo posneli in izdaU pri založbi Zlati zvol pomaga sin Bojan Zeme, ki bo tudi producent celotnega pwjekl\ Zemetove prve uspešnice bodo tudi na novo posneli. T Načrti Jožeta Galica Znani slovenski glasbenik Jože Galič ima z novim letom nekaj manj skrbi, ker ni več aktiven njegov ansambel Slovenija. To pa še ne pome- ni, da ima manj dela. Veliko nastopa s tercetom Slovenija in skrbi za televizij- ske oddaje Po domače. Če žeU biti na tekočem, je treba biti veliko na terenu in med an- sambli, da lahko potem obli- kuješ dobre oddaje. In ker je v Sloveniji vehko ansamblov, je tudi veUko dela. Seveda je Ga- ličevo uho natančno in z nje- govo selekcijo marsikdo ni za- dovoljen. Prav gotovo pa ima Jože v teh dneh največ dela s pripravo 3. festivala polk in valčkov slovenske televizije, ki bo tokrat ponovno v VinsI Gori, kot je bil tudi prvi fesi val. Se pa za Jožetovim p menljivim nasmehom skrivaj tudi presenečenja... Glasben seveda! T GLASBA JE ŽIVUENJE Pero Lovšin - najboljši novinar med glasbeniki Slovensko glasbeno sceno je zelo močno zaznamoval Pero Lovšin, ki je v svojem glasbenem izražanju zelo svojstven. Obdobje punka in Pankrtov, pa Sokoli, pa Vite- zi obložene mize zaznamu- jejo Lovšinovo glasbeno pot; trenutno pa pravi, da se naj- bolje počuti s Križarji, ki pa jih sestavljajo glasbeniki njegovih prejšnjih bendov. Vas zanima, če bi Pero zapel z narodno zabavnim ansamb- lom Lojzeta Slaka? »Odvisno kdaj, kje in za ko- liko,« se zasmeji Pero. Vprašanje pa je, kako bi bil nad to idejo navdušen Lojze Slak... Se bomo pozanimaH. Lovšin slovi po svojih provo- kativnih besedilih, zaradi ka- terih je včasih zašel tudi v težave. Najhuje je bilo, ko so mu dodeliU policista, ki ga je nenehno sledil - tudi, ko je obiskoval ljubice... Ste se že kdaj vprašali, kaj je to - glasba? Glasba je nerazdružna meša- nica melodije, harmonije in rit- ma. Poleg ljudi ima glasbo rada tudi večina živali - razen psov. Nekje sem prebrala, da je glasba največ vredna kot neško- dljivo mamilo. Ljudje, pri kate- rih se naveličanost nad svetom kaže v razvitejši obliki, uporab- ljajo tablete, pijačo, cigarete, de- nar in vero, da si za nekaj časa spočijejo zmahane misU in po- zabijo zoprnije v življenju. Glasba učinkuje podobno in ni- komur ne škodi. Simona H^O Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni slogan za naravno mineralno vodo EDINA. PITICA GUSBA GLASBENI EX-PRESS Sredi prihiodnjega meseca (17. marec) se bo na policah trgovin 2 nosilci zvoka končno le znašel dolgo pričakovani novi studij- si(i album bostonskih ročk zvezdnikov AEROSMITH. Teden dni pred izidom LP-ja »Nine Lives« pa bo mogoče kupiti tudi njihov najnovejši single, na katerem bo skladba »Falling In Love (Is Hard On The Knees)«. ; Animirani videospot najno- vejšega singla »1 Miss You« islandske pop princeske 3 BIORK je eden izmed največ- krat predvajanih na proslu- /e/nMTV-ju, ki pa ima kljub vsesplošnemu komercializi- ranju še vedno več »jajc« kot angleška nacionalna televizi- ja BBC. Slednja je omenjeni spot v popularno oddajo Top Of The Pops uvrstila šele po posredovanju ogorčenih gle- dalcev, ki nikakor niso mogU razumeti njihovih zadržkov in dvomov o moralni primer- nosti animirke, v kateri je av- tor spota John K Bjbrk v neka- terih kadrih upodobil »zgoraj brez«. Star komaj 40 let je zaradi prevelikega odmerka mamil umrl VVILLIAM MAC-KEN- ZIE, pevec v začetku osemde- stih zelo cenjenega elktro-pop dua THE ASSOCIATES. Po nepričakovanem komer- cialnem uspehu, ki ga je NICK CAVE lani zabeležil s koncep- tualnim LP-jem »Murder Bal- 'Jdas« (750 000 prodanih izvo- M in single ploščo »Where fc*««*«-^...... — The Wild Roses Grow«, se ta poslednji darker spet vrača na glasbeno prizorišče z novim studijskim izdelkom. Gre za album »The Boatman's Call«, na katerega je Ca ve uvrstil dvanajst skladb, kot prva pa se je na single formatu v začetku tega meseca znašla balada »In- to My Ar ms«. Nick Cave bo novo ploščo s svojimi sprem- ljevalci The Bad Seeds v živo predstavil spomladi na evrop- ski turneji, v okviru katere bo koncertiral tudi Zagreb. Angleški tehno freaki THE PRODIGV se za naskok na ameriški glasbeni trg priprav- ljajo pod okriljem Madonne in njene založbe Maverick, ki je odkupila pravice za prodajo vseh njihovih dosedaj posne- tih plošč, tržila pa bo tudi nji- hove nove kreacije. Večno drugi brit-popovci BLUR - prvi so še vedno Oasis - so pred nedavnim objavili svoj peti studijski album, preprosto naslovljen kar »Blur«. Za razli- ko od prejšnjih so Damon Al- barn in njegovi tokrat naredili bolj »ameriško« ploščo, brez pihal in polikane pop produk- cije, kar pa njihovih fanov niti malo ne moti, saj se je »Blur« takoj po izidu zavihtel na sam vrh angleške lestvice najbolje prodajanih albumov, nič slabše pa se ni odrezal tudi single »Beetlebum«. Ta je z vrha bri- tanske lestvice prejšnji teden izrinil ameriškega raperja LL COOL J (na sliki) in njegovo priredbo uspešnice »Ain't No- body«, s katero se je leta 1984 na Top 10 uvrstila legendarna soul pevka Chaka Khan. Prsata kanadska lepotica PAMELA ANDERSON (Obal- na straža) se bo po ne preveč uspešni filmski karieri poisku- sila tudi kot pevka. Njena prva single plošča naj bi izšla še pred poletjem, produciral pa jo bo mojster osladnih uspe- šnic Frank Farian (Boney M, No Mercy, MiUi Vanilli...). Pa- mela ima za sabo že več kot uspešno kariero top fotomo- dela, TV igralke in kratkotra- jen ter nadvse razvpit zakon s heavy-metal zveznikom Tommyem Leeom (Motley Crue), tako da ji za dokazova- nje v show-businessu ostane le še glasbena kariera, kjer pa bo lahko kvečjemu nasledila le Samantho Fox. Ameriški rocker BRUCE SPRINGSTEEN je letošnji na- grajenec prestižne nagrade Polar Music Prize, ki je nekak- šen glasbeni ekvivalent Nobe- lovih nagrad, njen pobudnik pa je Stikkan Anderson, znani švedski založnik in nekdanji menager skupine ABBA. Danes teden, v četrtek, 27. februarja, bo v ljubljanski Fe- stivalni dvorani s svojo skupi- no nastopil 58-letni LUTHER ALLISON, eden izmed najvid- nejših predstavnikov ameriš- kega električnega bluesa. Dan kasneje, 28. februarja, pa bo v italijanskem mestu Pordenone v dvorani Atruim - Atomic Lo- ve koncert legendarnih MO- TORHEAD. Novi klub ljubiteljev glasbe iz Kranja organizira 4. tradi- cionalni Metal festival, ki bo predvidoma v začetku aprila, na njem pa bodo poleg doma- čih skupin nastopili tudi gost- je iz tujine. Organizator zbira prijave z demo posnetki do petka, 5. marca, na naslov: Novi KLG, Valjavčeva 8, Kranj. Ameriškim soul divam EN VOGUE nikakor ne uspe zasesti prvega mesta Billboardove lestvice single plošč. Po dveh drugih mestih, ki so jih zabeležile s skladbami »Hold On« (1990) in My Lovin'» (1992), je na tem nehvaležnem mestu obstala tudi njihova najnovejša single plošča s skladbo »Don't Let Go«. Podobno usodo so pred četrt stoletja doživljali tudi takrat izjemo popularni rockerji CCR, ki so imeh kar pet No.2 pesmi. Ročk klub BarFly in Radio Celje vas danes vabita na drugi del letošnjega BARFLV FESTA. Prvi del festivala se je zgodil včeraj, na njem pa so nastopili slovenjegraški sinfo-rockerji ABADON, celjski alternativa NOXIRE, vojniško-celjski rockovski podmladek HORSE CONTROL, TA BOLŠA MOKA, 4U, YAZOO in ljubljanski THE PRULERS. Danes, 20. februarja, se bodo v Barflyu najprej predstavili KLADIVO, KONJ in VODA (na sliki), za njimi pa bo pozno v noč igrala devetčlanska velenjska funky zasedba FUNK YOU. Vsi tisti, ki boste ostali pred spet polno dvorano Barflya, lahko festivalu prisluhnete tudi na Radiu Celje, ki bo med 20. in 24. uro neposredno prenašal dogajanje v Barflyu. , Radio Maribor in agencija Videoton Geržina objavljata javni natečaj za letošnji jubilejni 30. festival narečnih popevk - Vesela jesen '97, ki bo z neposrednim TV in radijskim prenosom 25. oktobra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane in z neobjavljenimi narečnimi besedili. Melodije pošljite na kaseti kot demo posnetek s priloženim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja ter predloge aranžerja in izvajalca. Skladbe pošljite do 15. marca na naslov: Radio Maribor, IHchova 33, Maribor, s pripisom »Za festival«. V kratki, a nadvse intenzivni glasbeni karieri, je bilo preteklo leto za postojnske razgrajače SKYTOWER daleč najbolj uspe- šno. S pomočjo prvenca »Etc« (Panika records) in vrsto nasto- pov doma in na tujem je ta bend aktivno posegel v sam vrh domačega vrha, pred nedavnim pa so podpisaU tudi pogodbo z ameriško založbo Sinbad, ki na oni strani Atlantika že distribui- ra njihov že omenjeni debitantski izdelek. V bivšem bistroju Pri mostu v Grižah bodo jutri, v petek, 21.02., odprli ročk klub URGENCA. To bo edina tovrstna urgenca pri nas, ki bo namenjena predvsem zdravim in nepoš- kodovanim ljudem - rockerjem. Po otvoritveni »slovesnosti« bo v Urgenci žur, na katerem bodo v sprejemnici in ordinaciji stregle natakarice, ki bodo igrale vlogo medicinskih sester (preverjanje, če so spodaj res brez, priporočamo le mentalno in fizično najbolj trdnim radovednežem), za dobro razpoloženje pa bodo z udarno godbo poskrbeli tudi INTERCEPTOR (na sliki), Uncle Jack in Zaklonišče prepeva. STANE ŠPEGEL Viktorji '96 Še nekaj časa imate, da glasujete za naj osebnosti minulega leta na področju televizijskega, radijskega in glasbenega ustvar- janja. Datum zaključne prireditve podelitve Viktorjev je znan in sicer bo to sobota, 29. marca. Največja slovenska medijska prireditev bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljublja- ni in jo bodo gledalci Pop TV lahko spremljali v neposrednem prenosu. Glasovnice lahko tudi tokrat pošljete na Novi tednik, Prešer- nova 19, Celje, do 26. februarja. JFULL COOL DEMOTOP v otroški oddaji smo minuli teden predstavili Petro in Tamaro, ^ ju druži skupna želja - priti in uspeti na slovenski glasbeni ^c^ni. Pomagate jima lahko tako, da izpolnite kuponček in ga Pošljete na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, ^^Ije. Lahko pa se tudi sami prijavite in se predstavite z demo posnetkom, ki ga bomo posneli v glasbenem studiu Goda v Celju. 38] USODA V ZVEZDAH Ob reki Piedri sem sedela in jolcala... KNJIGA MESECA Gre za novo uspešnico izpod peresa portugalskega pisatelja Alkimista Paula Coelha. 'I\idi knjiga Ob reki Piedri... je za- gledala luč slovenskih bralcev zaradi Blažke Muller, ki je ta- korekoč osebna prevajalka del tega zanimivega avtorja. Če ste že prebrali Alkimista in vas je delo osvojilo, se vam tokrat ponuja drugačno bra- nje, saj se nova knjiga posveča predvsem ljubezni in to lju- bezni ženske. Pilar in njenega prijatelja je življenjski tok po mladostni zaljubljenosti nesel vsaksebi. Enajst let kasneje se spet srečata. On je zdaj moški, ki ima dar čudežnega ozdrav- ljanja, ona pa ženska blizu tridesetih, ki jo sodobno živ- ljenje drži na trdnih tleh - sko- raj malo odrezavo se trudi, da bi z razumom obrzdala svoja čustva. Skozi romantične opi- se spoznavamo, da je vsaka ljubezenska zgodba vedno is- kanje tiste »večje« ljubezni - kozmične, vseprisotne ali bo- žanske. Partnerja morata vide- ti drug v drugem božanski ideal, ki ga vsakdanjost ne sme raztopiti, pa vendar se nam to nenehno dogaja. In zato vedno poiščemo novo lju- bezen, neumorno upajoč, da bomo končno našli tisto, kar iščemo od nekdaj. Vendar pa je »tisto« skrito v duhovnem in ne v fizičnem. Avtor pravi: »Treba je tvegati. Čudež življe- nja lahko povsem doumemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, česar ne pričakuje- mo. Zgodbe o ljubezni imajo mnogo skupnega. Zapišite vse, kar čutite. Iztrgajte občut- ja iz svoje duše, zapišite jih na papir in nato vse skupaj vrzite proč. Legenda pripoveduje, da je reka Piedra tako mrzla, da se vse, kar pade vanjo - tako listje kot mrčes in ptičje perje - spremeni v kamne. Kdo bi ve- del, morda pa le ni tako slaba zamisel vreči v njene vode svoje trpljenje?« Ljubezen nas nenehno preiz- kuša. In zato je vredno poskusi- ti, kajti gorje tistemu, ki si ni drznil tvegati. Morda nikdar ne bo razočaran, nikdar prizadet, morda nikdar ne bo trpel, kot trpijo tisti, ki sanjajo in sledijo svojim sanjam. A ko se ozre na svoje življenje, zakaj vedno se oziramo, bo zaslišal svoje srce, ki mu bo govorilo: Kaj si storil s čudeži, ki jih je Bog posejal po tvojih dnevih? Kaj naredil s ta- lenti, ki ti jih je zaupal tvoj Učitelj? Globoko v jamo si jih zakopal, kajti bal si se jih izgu- biti. Glej, tukaj je tvoja zapušči- na: prepričanje, da si zapravil svoje življenje. Gorje tistemu, ki bo sUšal te besede. Zakaj takrat bo začel verjeti v čudeže, a ča- robni trenutki njegovega življe- nja bodo za vselej minili. Za Alkimistom torej lahko mirno naredite prostorček na svoji knjižni polici za to ro- mantično in zanimivo knjigo o alkimiji ljubezni. IVANA ŠALAMUN Ezotericni abecedarij Maja - je igriva iluzija sveta, ki nam meša čute in glavo. Na poti duhovnega osvobajanja človeku in vsem drugim bitjem, ki se nenehno rojevajo in umi- rajo v šestih predelih ciklične eksistence - v samsari, prepre- čuje uvid v popolno resnico o pravi naravi stvarnosti. Vse do- kler je človek zapleten v njene mreže, se ne more osvoboditi. Obstajata pa dve vrsti zaplete- nosti v Majo: Maha maja, v kateri živijo ljudje in druga bit- ja, ki jim je za duhovni razvoj bolj malo mar in Joga maja, mreže, v katere so vseeno ujeti tudi duhovni praktiki. Od obeh je boljša ujetost v Joga majo, kajti skozi luknje v mreži Joga maje že lahko uzremo svetlobo osvoboditve iz samsare. Mantra - je lahko kratek zvok, beseda ali daljša besedna zveza. Mantra je zvočna vibraci- ja, takorekoč ime za določeno energijo. Tako kot se človek od- ziva na svoje ime, imajo tudi vsa bitja, stvari in pojavi svojo zvoč- no šifro. Poznavanje teh zvočnih šifer je ključ do skrivnosti. Vsi stari duhovni spisi pravijo, da je na začetku vsega obstoja bila beseda. V indijskih starih spisih je zapisano, da je bila ta beseda OM. In še danes se večina man- ter ali duhovnih molitev začenja s to besedo. Obstaja veliko raz- ličnih manter ali duhovnih moli- tev za dosego različnih name- nov. Najvišji namen, zaradi kate- rega nekdo recitira mantre, je osvoboditev iz kroga rojstev in smrti. Vsi ostali cilji so le prehod- ni, saj je na koncu še tako rajske- ga življenja vedno smrt. Da bi lahko določeno mantro pravilno izgovarjali in uporabljali, nas jo mora naučiti verodostojni du- hovni učitelj v skladu s tradicijo. Mokša - pomeni osvoboditev iz samsare. Pomeni stanje, po katerem se več ne rodimo v svetovih samsare. Obstajata dve vrsti teh osvobojenih bitij - ki se vračajo po svoji volji samo zato, da bi pomagali dr gim in tisti, ki se ne vračajo Tisti, ki se vračajo, pridejo na^ s sočutno milostjo do vseh trp čih bitij v šestih svetovih sariis re - to so npr poznane inkarn cije duhovnih učiteljev Tisti, se niso vrnili, pa so dosej stopnjo Arahata ali tistega, kii ne vrača več. V tibetanski buc stični filozofiji je sočutje najvi ja kvaliteta razsvetljenega duh zato so bolj cenjeni tisti duho ni učitelji, ki se vračajo zato.j bi osvobodili še druga bitja.| MOJA PRIHODNOST Šifra: luna 80 Vprašanja, ki si jih napisala, so zelo zanimiva, saj si ena redkih, ki jo zanima prijatelj- ski odnos. Tvoje šolanje je malce problematično, zgolj zaradi tega, ker ti misli uhajajo drugam. Močno prevladuje simpatija do fanta, ki je malo starejši od tebe. Trenutno ta zveza še ni mogoča, ampak se bo razvila čez čas. Potrebno je veliko prizadevanja v šoli, ker situacija ni ravno rožnata, vendar se bo vse uredilo v roku treh tednov. Štipendii boš obdržala pod pogojem, c boš vložila trud in energijo učenje. Pred teboj je zanimi\ obdobje, ti pa dobro premisl če je vredno pohajkovati okol Druga polovica marca bo dos bolj uspešna. Ne odločaj < prehitro, ker nagle odločiti niso ravno najboljše. Odnos prijateljico boš poskušala n kako urediti, vendar ti ne t šlo najbolje od rok. Pusti čas čas, saj zamera že nekaj čas traja. Stvari boš ugodno ured la in boš zadovoljna. Nesreča v prestolnici seksa Trije avstrijski Štajerci so se končno vrnili domov , ZANIMIVOSTI Bilo je preveč vroče, da bi se dobro končalo. Trije turisti iz avstrijske Štajerske so si na Tajskem privoščili igrice s štirimi domačimi dekleti za denar. Z dekleti, ki računajo petdeset mark na noč, v tem primeru povezanimi z neko seks-mafijo. »Če nas ne bi rešila poštena Deng, bi končali v leseni pidžami,« je povedal eden od štajerskih nesrečnikov. Njihova vrnitev v domovino je bila velika novinar- ska senzacija, o njihovih posteljnih pod- vigih se je pisalo celo na prvih straneh. Po vsem svetu. Med vročimi igricami 3+4 so padli v nezavest, iz katere so se prehudih šele po petnajstih urah nezavesti. Goli ter revnejši. Dekleta so jim v pivo nasule mamilo Johnny 27, ki lahko postane smrtno nevarno. Prostitutke so bile s posebnim omamnim sredstvom namaza- ne tudi po prsih. Med nezavestjo pohot- nih žrebcev so avstrijski trojki pobrale zlatnino ter pribhžno štiri tisoč mark gotovine, nato pa izginile. Na srečo je prišla pravi čas poštena pri- ležnica Deng, ki jo je 44-letni Fritz Dorner »najel« za 50 mark na noč. Ta je Deng, svojemu lotosovemu cvetu, ki mu je prala celo spodnje hlače, za vse skupaj poklonil poleg celotne »najemnine« še tri tisoč mark nagrade. Ko je policija pohotno avstrijsko trojico povprašala za osebni opis izginulih prostitutk ter posebna znamenja, so se spomnili, da je bila ena nekje obrita... Ko so se z letalom vrnili v Evropo, še niso vedeli, da so postali slavni. V majh- nem industrijskem kraju, kjer stalno živi- jo, so postali za nekaj časa največkrat omenjani krajani. Njihove prijateljice so jim nesrečne vroče igrice v daljni tajski Pataji po nekaj dneh oprostile, med dru- gimi krajani pa je vse skupaj preveč sve- že. Stalna prijateljica 38-letnega Franza Faschinga je jokala zaradi jeze, njegova 70-letna mama pa od sreče. V pričakova- nju sinove srečne vrnitve mu je pripravila njegovo najljubše meso, dunajski zrezek. Za sinovo nesrečo na Tajskem je izvedela šele po dveh tednih, ko se je oglasil sorodnik s časopisom. »Franza so zastru- pili,« ji je takrat povedal, mater pa je skoraj zadela srčna kap. »Ljudje me zdaj ustavljajo na cesti, vendar jim povem, da imajo tudi sami dovolj masla na glavi,« zagovarja Franza. »Vse leto je težko dela dopust si je resnično zaslužil,« je povedi __________ ...____ la novinarjem. »Toda pri tistih lopovi' tam doli ne bo več dopustoval.« Eden treh nesrečnih seks-turistov pravi, da s^j domačem kraju počuti kot v zaporu.) stanovanju ostaja po ves dan, sram g^l' celo iti v banko, povsod se iz njih norčuj^ jo. Še po telefonu nimajo miru. Za potrebe seks-turistov iz bogatih dr- žav dela na Tajskem dva milijona prosti- tutk. V državi je kar 60 tisoč javnih hiš. V zadnjem času je postalo za seks-turiste nevarno tudi zaradi omamnih kapljic, v alkohol namočenih uspavalnih tablet, ki delujejo po desetih minutah. Takšni pri- meri so znani iz rdečih četrti v evropskih državah, zastrupljeni pa se zaradi sramu največkrat nočejo ničesar spominjati. Med seks-turisti jih je približno / odstotkov poročenih, toda le tretjina* jih v deželi z izjemno visokim odsto' kom aidsa primerno zaščiti (čeprav ji' tri četrtine prinese seboj kondome). P' nemški študiji ima blizu polovica seK^ turistov le končano osnovno šolo, vsak četrti obiskuje prostitutke doma, vsak drugi pa je povedal, da j^ spolnim življenjem v zakonski zve^ zadovoljen.___^ Pred nesrečo. Vesela štajerska trojica na Tajskem. Št. 7. »20. februar 1997 PETICA POTOPIS 39 Mesto konlraslov v Barceloni lahko občudujete številne Gaudijeve arhitekturne mojstrovine Enaindvajseta ura je pri- jperna za premišljevanje o l^ališni večerjici in za spozna- vanje mesta. Privoščim si nočni sprehod do Plaza Es- panye oziroma Nacionalne palače, da bi slišal koncert pojočih fontan. Ob četrtkih, jobotah in nedeljah jih okra- jijo z raznobarvnimi reflek- torji in tako pričarajo preču- dovito igro 1200 curkov vode in svetlobe. Veličasten prizor. Avenija se zaključuje s trgom, l(i je ograjen s čudovitimi pala- {ami: palačo Alfonza 111., Vikto- rije Evgenije ter palačo Ini. V Barceloni lahko prav na vsakem koraku kaj spijete, po- jeste, zamenjate denar. Preiz- kusite lahko vzdržljivost bob- ničev v disku (višek decibelov in pivo po 300 SIT), odigrate kakšno igro, si sposodite kolo, avto, rolerje in ne vem kaj še. Turistični množici je ustreženo od spredaj in od zadaj. Zlasti s slednje plati, če nosite denarni- co v hlačnem žepu. Še z nečim te presenetijo iz- najdljivi Španci: pezete lahko dvigneš na katerem od števil- nih bankomatov, a pri tem mo- raš plačati 500 pezet provizije, te si si drznil priti v Španijo z nepmvo valuto. Ni kaj, za trdo- to, čeprav samo denarja, je tre- l)a nekaj žrtvovati. Da vas večina ne bi preveč shujšala ob kilometrih hoje po Barceloni, si privoščite katere- ga izmed taksijev v cinober- tmi barvi, saj so izredno poce- ni in predvsem poznajo to pro- strano mesto. S tem se boste izognili nepotrebnemu talk- showu s Španci, ki so tako ponosni na svojo riviero, da jim še na kraj pameti ne pade učenje kakšnega izmed tujih jezikov. Življenje na ulici Barcelona je mesto kontra- stov. Po eni strani je severnjaš- ko napredna, urejena, meščan- ska - evropska. Vendar pa je glavno mesto Katalonije pred- vsem južnjaško, tradicionali- stično, mediteransko mesto, i^avno ta nasprotja med tradi- QJo in napredkom so značilna tako za Barcelono kot tudi za njenih 3 in pol milijona prebi- valcev. Perujski pisatelj Vargas Llosa je nekoč dejal, da na svetu ni bolj gizdalinskega mesta od Barcelone. In kakšna je v resni- ci? Najbolje spoznamo Barce- lono, če se sprehodimo po nje- ni glavni ulici La Rambla. Ave- nija je razdeljena na več delov glede na to, kaj na posamez- nem delu prodajajo (od cvetja do domačih živali). Prav žalo- sten pa je pogled na ptice, ki jih prodajajo. Čez dan so izpostav- ljene neusmiljenemu soncu, zvečer pa jih zaprejo v nekak- šne kioske. Zjutraj, popoldan ali zvečer, vseeno kdaj - ta dvo- kilometrski bulvar med Plaza de Catalunya in pristaniščem je kot nekakšen spektakel, v kate- rem so mimoidoči hkrati igral- ci in gledalci. Pod platanami se sprehajajo ali počivajo najraz- ličnejši ljudje - mladi, stari, rev- ni, bogati, domačini, tujci... Nihče te ne preganja, svobod- no poležavaš na travi ali sediš na kateri od številnih klopi, opazuješ vsakdanje delo golo- bov... Življenje poteka večino- ma na ulici. Tu boste lahko poklicali enega izmed mnogih čistilcev čevljev in vmes pre- brali kak časopis, potem vas bo omamil vonj tisočerih rož na Cvetličnem trgu. A, pozor! Ro- žica s ceno 1 pezete se bo ob vaši nepazljivosti spremenila v 200 DEM iz vaše denarnice. Vožnja po širokih ulicah, med mogočnimi poslovnimi zgradbami, pred katerimi so Mirojeve skulpture, zna biti sila zanimiva za katerega iz- med ljubiteljev umetnin. Tam so don Kihotovi mhni, tu za- gledamo ogromen stadion Nou Camp za 120.000 gledal- cev. Gremo naprej v Pueblo Espanyol (špansko vas). V vsaki ulici smo v drugi španski pokrajini. Spominkov in vsa- kršnih okraskov je toliko, da je edino merilo za nakup cena v sorazmerju z globino denarni- ce. Z avtobusom se vzpenjamo na Montjuice in hitimo ujeti v objektive olimpijski stadion. Čisto na vrhu smo že, pod na- mi pa cela Barcelona. Po aleji kaktusov se spuščamo v prista- nišče, gledamo čudna drevesa, podobna slonovim nogam, Ko- lumbov spomenik, obrnjen proti Benetkam, pa njegovo ladjo Santa Marijo in že spet smo na aveniji Rambli. Gaudijeve stvaritve Naredili bi veliko napako, če ne bi obiskali najznamenitejše cerkve, če ne v Španiji, pa zagotovo v Barceloni - Temple de la Sagrada Familia. Cerkev, ki je posvečena sveti družini, je ena najpomembnejših stva- ritev španskega arhitekta An- tonia Gaudija y Corneta (1852 do 1926), čeprav jo je leta 1882 začel graditi Francisco P. Vil- lar. Gaudi je začel dozidavo leta 1891 in uspel dokončati le en 105-metrski stolp z novo- gotsko apsido na vzhodni stra- ni. Gradnjo je po njegovi ne- pričakovani smrti nadaljeval njegov poklicni kolega Lugra- nes, ki je zgradil vse ostale stolpe na vzhodni strani. Ča- kalo ga je težko delo, saj Gau- di ni zapustil nobenih načrtov. Ko bo bazilika dokončana, bo imela 18 stolpov. Dvanajst stolpov ponazarja apostole, štirje so namenjeni evangeli- stom, eden je zgrajen za Mari- jo, najvišji, visok bo kar 170 metrov, pa bo simbol Kristusa. Ti stolpi so postavljeni v tri skupine oziroma portale, ki predstavljajo usodo, ljubezen in upanje. Vzhodni portal pri- kazuje Jezusovo rojstvo, za- hodni Kristusovo trpljenje, glavni pa prikazuje in časti Kristusa, največjega vladarja sveta. Cerkev sama je dolga 110 metrov in široka 45 me- trov, v njej bo prostora za 15000 vernikov. Gradijo jo že celih sto let, kajti kapital za gradnjo priteka izključno iz prispevkov vernikov in proda- nih vstopnic. Med mojstrovinami Gaudija vsekakor ne spreglejte umet- nin v parku Guell, med kateri- mi izstopata vratarski paviljon in ploščad, podprta z 76 kam- nitimi stebri. Središče mesta Med centrom mesta, ki mu pravijo Ensanche, in pristaniš- čem leži stari del mesta, razde- ljen na tri četrti - El Arrabal, La Ribera in Gotska četrt. Osrednji prostor Stare Barcelone je Plaza San Jaime z dvema gotskima palačama - katalonsko skupšči- no in mestno hišo. Na trgu San Jaime se velikokrat zbirajo de- monstranti in sploh je tu veliko raznih manifestacij, spektaklov in proslav. V bližini je znameni- ta Katedrala Sv.Eulalie s prele- pim gotskim portalom in samo- stanom. V četrti La Ribera se na ulici Montcada nahaja najbolj obiskan barcelonski muzej - muzej Pabla Picassa. Montserrat- nažagana gora Sveta gora Kataloncev je Montserrat (1124 metrov), do- brih 60 kilometrov iz Barcelo- ne. Strmo se vzpenjamo in ob- čudujemo nenavadne oblike skalnatih sten, ki jih je skozi stoletja oblikovala narava - pred nami je čisto prava človeš- ka glava, kamela... Majhne pi- ke v steni so alpinisti, ki preiz- kušajo svoje moči, slikarji ob cesti pa skušajo prenesti na platno številne čudovite moti- ve. Vedno je bilo tako, sem so prihajali po ideje umetniki od vsepovsod. Tik pod vrhom je na skalni polici pravo samo- stansko naselje (benediktinski samostan iz leta 880) in v cerk- vi nad oltarjem Črna Marija. Do nje vodijo srebrna vrata in z alabastrom okrašena pot. Ne- pisan' običaj v cerkvi je, da samostanski bratje trikrat na dan ali na željo večje skupine obiskovalcev organizirajo ver- ski obred v več jezikih. Gora je znana po božji poti, ki se vzpenja strmo proti vrhu, s katerega je čudovit razgled na okolico. Po gori pa naj dobila ime tudi znana španska oper- na sopranistka Montserrat Ca- balle. IMIKi MARJAN GRABNER Gaudijeva ploščad, podprta s 76 stebri v parku Guell. \ Detajl cerkve Sagrada Familia arhitekta Gaudija. Benediktinski samostan na gori Montserrat. Plača Espanya s čudovitimi palačami Š». 7.. 20. februar 1997 40 ZA AVTOMOBILISTE Hyunclai galloper pri nas Slovenski avtomobilski trg s terenskimi vozili seveda ni izjemno obsežen, a je res, da so lani prodali tri odstotke terencev (1800 avtomobilov). Daleč pred vsemi je že precej časa ruska Lada s svojo nivo (skoraj 44-odstotni delež), sledi Suzukijeva vitara ozi- roma samurai (19,5 odstot- ka), pa nato južnokorejska Kia s 6,5-odstotnim tržnim deležem ipd. Površen pregled tovrstnega slovenskega trga oziroma po- nudbe kaže, da je na voljo kar 49 izvedenk, upoštevaje mo- tor, karoserij sko izvedbo, opremo ipd. Ponudba je torej pestra, bo pa v prihodnje še bolj, kajti na voljo bo tudi hyundai galloper. Slovenski trg je v Evropi prvi, kjer je začela južnokorejska avtomo- bilska tovarna ponujati to vo- zilo, ki je v resnici mitsubishi pajero tako v dolgi kot kratki karoserij ski varianti. Zaradi posebne pogodbe, ki je deset let prepovedovala prodajo te- ga avtomobila izven Južne Ko- reje, je galloper torej za evrop- Fiat - slabo in tudi dobro Italijanski Fiat je tovarna, ki je na Slovenskem dobro znana, kar seveda velja tu- di za avtomobile. Lansko poslovanje te velike ape- ninske avtomobilske hiše pa ni bilo izjemno ugodno, vendar je res, da Fiat ne izdeluje le avtomobilov, pač pa gre za korporacijo s številnimi dejavnostmi. Vsa grupacija je lani ustva- rila za 3,5 bilijona Ur dobič- ka, kar je nekako 2,1 milijar- de dolarjev. Rezultat se zdi ugoden, vendar drži, da je to predvsem posledica prodaje finančne skupine Prime in dejstva, da so se na newyorš- ki borzi pojavile delnice nji- hovega podjetja in izdeloval- ca kmetijskih strojev New Holland. Številke o tako ime- novanem operativnem do- bičku že kažejo manj prijet- no podobo. Tako je bil zaslu- žek, ustvarjen s prodajo mo- tornih vozil, 1,8 bilijona lir ali za 45 odstotkov manj kot leta 1995. Celotni promet je bil vreden 78 bilijona lir, to pa je komaj kaj več kot leta 1995. Na italijanskem trgu je bil lani Fiatov delež 44-od- stoten, kar je izjemen rezul- tat, vendar je morala tovarna občutno znižati marže. Fiat je najuspešnejši z majhnimi modeli, tam pa so zaslužki skromni, konkuren- ca izjemno huda. Fiatu ni bilo posebej pogodu niti dejstvo, da je vrednost lire precej zrasla, kar pomeni, da so bih fiati na tujem dražji. Prav zaradi tega je tovarna pri italijanski vladi dosegla, da je pred nedavnim sprejela odlok (za devet mesecev) o posebnih spodbudah pri za- menjavi starih avtomobilov. To naj bi pripomoglo k temu, da se bo letos prodaja pove- čala vsaj za 13 odstotkov. ski in s tem tudi za slovenski tržni prostor neznanka. Zunanja podoba dokazuje tesno sorodstvo s pajerom, kar pomeni, da gre za dokaj ro- bustno terensko vozilo. Pe- tvratna izvedenka meri v dolži- no 4605 milimetrov, manjša oziroma trivratna pa 4005 mili- metrov. Avtomobil je razmero- ma težak (1840 oziroma 1610 kilogramov), skupna dovolje- na masa je 2400 ali pa 2200 kilogramov. Daljša izvedenka galloperja ponuja prostor naj- več sedmim potnikom, pozna- jo pa tudi različico z devetimi sedeži, vendar te na sloven- skem trgu ne bodo prodajali. Slovenskim kupcem je za sedaj na voljo samo galloper z zna- nim Mitsubishijevim (torej preskušenim) štirivaljnim tur- bodizlom z gibno prostornino 2476 kubičnih centimetrov in močjo 88 KM/64,5 kW pri 3800 vrtljajih v minuti in naj- večjim navorom 216 Nm pri 1700 vrtljajih v minuti. Najvišja hitrost krajše različice je 140, daljše pa 137 km/h, na voljo pa sta dve vrsti opreme (exceed in XL), pri čemer bo za začetek na voljo le različica XL. Zanimive so seveda maloprodajne cene, kajti krajši galloper je naprodaj za 38.700 mark, daljši pa za 42.700 mark. Na sliki: hyundai galloper. Fiat coupe, eden uspešnejših avtomobilov italijanske tovarne. Saab napoveduje novi avto švedski Saab spada med najmanjše avto- mobilske tovarne v Evropi in svetu. Že precej časa je v lasti ameriškega General Motorsa, prodajne in poslovne številke pa kažejo, da tovarni ne gre posebej dobro. Njen prodajni program je dokaj skromen, izdelava na Švedskem relativno draga, zato je nujna pomoč matičnega General Motorsa. Ta- ko seveda ni čudno, če saabe poganjajo Oplovi motorji (ta tovarna je prav tako del avtomobil- skega konglomerata General Motors) in če so vanje vgrajeni prav tako nemški menjalniki ipd. Prav zato je napoved novega saaba, ki n^l bi ga prvič predstavili letos poleti, deležna toliko večje pozornosti. Saab 640, kot se bo novi avtomobil imenoval' bo nastajal v tovarni v švedskem TroUhatanU- že pred nedavnim pa je nek švedski časop'- objavil prve in na skrivaj posnete slike teg^ novega avtomobila. Pri Saabu ob tem zatrjuj^' jo, da se je letošnje leto zanje začelo zel" obetavno in da gresta oba avtomobila, tor^J model 900 in 9000 dobro v promet. Na sliKi' saab 900 kabriolet. Šl. 7. • 20. februar 1997 PETICA ZA AVTOMOBILISTE Novi motorji, štiriicoiesni pogon in BAS Nemški Mercedes Benz je l^jii skoraj izjemno dobro fodajal svoje avtomobile, pri jgjn pa ustvaril tudi zelo do- Ijgr poslovni rezultat. Kljub jgjnu, da v samem vodstvu l^oncerna Daimler Benz, ki je pjatična hiša Mercedes Ben- ni vse v najlepšem redu ipred nedavnim je odstopil prvi človek MB Helmut Wer- 0), pa seveda stuttgartska jvtomobilska hiša nadaljuje s jvojo produktno in siceršnjo ofenzivo. Tako bodo začeli ponujati v seriji E dva na novo razvita šestvaljna bencinska motorja \foblike, ki se odlikujeta zara- ji vrste tehničnih posebnosti oziroma novosti. Zanimivo je, dasta oba agregata opremlje- na s po tremi ventili na valj, kar je v nasprotju s tistim, kar delajo druge avtomobilske to- varne (pri Audiju je že dolgo v modi petventilska tehnika). Prav trije ventili na valj omo- gočajo, da se katalizator ogre- je na delovno temperaturo 12 sekund prej. Ekologiji v prid sta tudi po dve vžigalni svečki navalj, saj to omogoča enako- mernejše zgorevanje zmesi mka in goriva. Pomembno je Miia oba motorja po zatrje- mju tovarne v primerjavi s podobnima šestvaljnima mo- torjema prejšnje generacije Iporabita v povprečju za 13 od- stotkov manj goriva in za celih W odstotkov manj onesnažu- jeta okolje, povrhu pa sta za 50 kilogramov lažja. Zaneslji- vo pa ni nepomembno niti to, lia je sedanji servisni interval »raztegnjen« na 15 tisoč kilo- metrov. Hkrati z novima motorjema ponuja tovarna tudi nov stalni štirikolesni pogon, ki ga ozna- Shema 4Matic pogona pri Mercedes Benzu. čujejo z oznako 4Matic. To je skupno delo z graško tovarno Steyr Daimler Puch, ki že dol- go sodeluje z Mercedes Ben- zom. Zanimivo je, da štirikole- sni pogon nima mehanske za- pore diferenciala, pač pa zna- ni elektronski sistem ETS. Tretja omembe vredna novost pa je novi zavorni dodatek z oznako BAS, ki je vgrajen sku- paj s protiblokirno zavorno napravo ABS. BAS skrbi pred- vsem za učinkovitejše zavira- nje v kritičnih trenutkih, saj pri tovarni pravijo, da bo zara- di tega zaviralna pot pri hitro- sti 100 km/h za 45 odstotkov krajša. Ljubljanski AC Inter- car, uradni predstavnik Mer- cedesa pri nas, že sprejema naročila za avtomobile serije E z novim 4Matic sistemom. Ta- ko stane E 280 4Matic z vsemi dajatvami vred malenkost manj kot 95 tisoč mark. Nissan širi proizvodnjo v VB Niso še pozabljeni časi, ko so Veliko Britanijo, ki je najprej in najbolj množično ponujala proizvodni prostor japonskim avtomobilskim tovarnam, primerjali z japonsko (avto) letalonosilko na avtomobilskih obalah Evrope. Časi so morda pozabljeni, med največjimi izdelovalci avto- mobilov na otoku pa je japonski Nissan. Po sedanjih napove- dih bo Nissan, ki ima veliko tovarno v Sunderlandu in raziskovalni center v Cranfieldu, začel ob primeri in rhicri na Otoku izdelovati še svoje tretje vozilo. Do konca tisočletja naj bi tako v Sunderlandu dobilo delo še 800 ljudi, projekt pa naj bi bil vreden 215 milijonov funtov. Vse kaže, da bo v Veliki Britaniji začela nastajati almera, ki jo bodo opremljaU z 1,4 in 1,6 litrskima bencinskima motorjema. Audi v letu 1996 Nemški Audi lahko z zado- voljstvom predstavlja svoje lanske rezultate in se po dru- gi strani pohvali, da je na novo in za polni delovni čas zaposlil dodatnih tisoč de- lavcev. To je podatek, ki ima v Nem- čiji, ki se ukvarja z visoko brezposelnostjo, veliko težo. V Audiju, ki je del nemškega koncema Volkswagen, sedaj dela 34 tisoč ljudi. Ti so lani ustvarili za 18.8 milijarde mark prometa oziroma izdela- li 491 tisoč avtomobilov ali za petino več kot leto prej. Za sedaj še ni jasno, kolikšen je bil Audijev dobiček, vendar domnevajo, da ga bo za okoli 600 milijonov mark, kar bo vsaj za 20 do 25 odstotkov več kot leta 1995. Ob vsem tem se Audi pojavlja še na drugih ce- linah, saj v Braziliji gradi to- varno, kjer bo nastajal zelo uspešni audi A3. Seveda poz- na Audi tudi malo manj prijet- no stran, saj je napovedal, da bo kmalu in prvič po letu dni podražil avtomobile. Na sliki: audi A3. Škoda octavia, jo bodo sestavljali tudi v Rusiji? Šlcoda tudi v Rusiji škoda je lani dosegla pro- ''^kcijski ih prodajni rekord, je izdelala več kot 200 avtomobilov, od tega jih J skoraj 90 tisoč prodala v ^^hodni Evropi, kar je svoje- vrsten rekord. ■^e nekaj časa pa se skuša "^^arna uveljaviti tudi na dru- izvenevropskih trgih, kar 'l^^udi sicer načrt skupine VW, ^J^ere del je češka avtomobil- 5a tovarna. Pred nedavnim je ^oda podpisala sporazum o ^Ustavljanju svojih avtomobi- lov tudi v Rusiji, kjer tovarno dokaj dobro poznajo. Po seda- njih načrtih naj bi škode se- stavljali v Smolensku, ni pa še znano ime poslovnega part- nerja. Prav tako ni znano, koU- ko avtomobilov naj bi tam se- stavili, vse pa kaže, da bo šlo najprej za felicio, kasneje pa tudi za novo octavio. Sicer pa Škoda napoveduje, da bo letos v Rusiji prodala nekako 10 ti- soč felicij oziroma octavij, kar naj bi bilo dvakrat toliko kot lani. MOTOCIKLIZEM Znižanja cen motocilciov Presenetljivi ukinitvi ca- rinskih dajatev za v evropski uniji narejene motocikle, prostornine nad 250 ccm, so hitro sledila znižanja. Zaradi nizkih zaslužkov domačih tr- govcev so cene evropskih mo- tociklov v Sloveniji postale ene najnižjih na stari celini. Bimota mantra je cenejša za 10%, uvoznik napoveduje raz- širitev ponudbe (na sliki: bi- mota YB 9 R) tega ekskluziv- nega izdelovalca motociklov, katerega letna proizvodnja ne presega 1500 motociklov. Av- strijski KTM je v povprečju cenejši za 9%. Njihova najbo- lje prodajana družina endur EGS je cenejša kar za 12%. Ali bo carinska olajšava vplivala na rast deleža evropskih moto- ciklov v celotni prodaji, ki je leta 1996 znašal komaj 9%? Poleg prej naštetih evropskih znamk so na našem trgu pri- sotni še BMW, Cagiva in Husq- varna. Manjka nekaj velikih imen kot so Moto Guzzi, Apri- lia in Triumph. T.J. Derbi poddocic španski dvokolesniki so v našem prostoru velika neznan- ka. Kdor je potoval po Španiji, si je zagotovo zapomnil malo morje mopedov in skuterjev v velemestnem prometu. Časov zmago- slavnih derbijev v 50 in 80 ccm razre- du svetovnega cestno hitrostnega prvenstva resda ni več. Nekaj tekmo- valnega duha na skuterjih in mope- dih, ki pomenijo glavnino derbijeve proizvodnje, se še zagotovo najde. Paddock 50, letošnja novost v programu šport skuterjev, po- ganja eden najmočnejših 49 ccm dvotaktnikov (6 KM pri 7.500 v/min), čemur so prila- godili zavore, vzmetenje in pnevmatike. Nizkoprofilnih 13-colskih gum ne najdete na vsakem skuterju. Novinec je zgrajen na osnovi modela Hunter, s spremenjenim pred- njim delom in z digitalno ar- maturko, kjer ne manjka što- perica: T. J. 7.. 20. februar 1997 42 Stanovanje za intelelctualca KULTURA BIVANJA Vprašanje Tjaše in Mitje: sva intelektualca srednjih let, oba zelo zaposlena in brez otrok. Nedavno sva si kupila novo dvosobno stano- vanje (45 m2), ki bi ga rada opremila čimbolj funkciona- lo in prijetno. Rada imava svetle barve, razkošje prosto- ra (vsaj vtis le-tega), naravne materiale ter čimbolj funk- cionalno in estetsko pohiš-, tvo. Soprogu je všeč tudi stil- , no pohištvo, meni pa pred- vsem preprost skandinavski stil. Stanovanje želiva urediti tako, da bo vsak izmed naju imel v njem tudi svoj delovni kotiček, ker rada bereva, pi- ševa in ustvarjava, gledava TV, pa tudi kuhava, klepeta- va, se druživa s prijatelji in sorodniki. Odgovor: glede na velikost in obliko vašega stanovanja je treba paziti, da ne bo prenat- lačeno s pohištvom, zato predlagam naslednjo rešitev: kuhinja je del bivalnega pro- stora je v navezi z jedilnim kotičkom. Na eni strani je ku- hinjski niz zaključen s stekle- no kotno vhrino, ki sega od tal do stropa. Jedilna miza je ovalne oblike s prostororn za šest oseb. V dnevnem delu prostora je trosed. Lahko je v grobi bom- bažni tkanini v kombinaciji dveh vzorcev v istih barvah. Predlagana je modra. Klubska mizica je steklena in deluje prosojno. Ob trosedu sta tudi dva fotelja ali polfotelja. Pre- proga je lahko klasična ali mo- derna. Med trosedom in jedil- no mizo je stoječa svetilka za razpoloženjsko osvetlitev ali branje (z regulatorjem jakosti svetlobe). Nasproti troseda je stilna omara ali vitrina za kra- sen babičin porcelan ali druge ljube stvari. Pod oknoma je v celotni dolžini stene po meri narejen regal s pohcami za knjige, TV, video, hi-fi... V enem delu je razširjen na širi- no pisalne mize. Na njej je lahko računalnik. Izdelan naj bo iz naravnega lesa, če vam je všeč skandinavski stil, potem naj bo to smrekov ali brezov les, drugače predlagam buko- vino ah češnjo. V spalnici je vgradna omara od tal do stropa z drsnimi vrati. Ob oknu pa je stilni pre- dalnik kot drugi delovni koti- ček. Lepo je, če so dekorativne tkanine posteljnega pregrinja- la, oblazinjenega stola ter za- vese v istem stilu. Nekje z vzorci, nekje brez. Stene so lahko v nežni rumeni barvi. GREMO PO GOBE Hrastova zraščenka Vec snega - vec gob Pravijo, da je sneg gnoj za siromake. Pa še držalo bo. Sneg namreč prav blagodej- no vpliva na naravo. Dobro- došel je kmetom, vrtičkar- jem in gobarjem. Pod gozd- no površino »miceliji« kar ponorijo, če je dovolj snega, kasneje, ko skopni, pa imajo tudi dovolj prepotrebne vla- ge. Tokrat vam predstavljam gobe, ki so prav dobre za uživanje in imajo dokaj nena- vaden videz. Hrastova zraš- čenka je mlada, užitna in do- bra goba. Zraste tudi do pol metra v širino. Težka pa je lahko blizu deset kilogramov. Orjaški hrček je dokaj redka goba, užitna. Prav zaradi svo- je redkosti je zaščiten. Čoka- ta žilolistka ali po domače plava lisička je dobra, vse- stransko uporabna goba. Ra- ste predvsem poleti v skupi- nah. Zanimivo je, da jo kmet- je pridno pobirajo, ker je ko- šara hitro polna, zamenjava pa je zaradi posebnih oblik nemogoča. Zaščitena je zara- di tega, ker je rastišč omenje- nih gob vse manj. Ob tej priliki vabim vse bra ce Petice, da se poleg eksku zij gobarske družine Bisernic udeležijo vsaj nekaterih pr( davanj, na katerih bodo lahk spoznali zaščitene gobe. N( kaj se boste naučili, našim b( dočim rodovom pa omogočil da bodo lahko v naravi vide te gobe. Brez znanja boste n; mreč pobirali tudi zaščiten gobe. Dalj časa jih bomo trg; li, manj možnosti bo, da bod preživele in bodo navsezadnj popolnoma izginile iz našii gozdov. Gobja solata Potrebujemo: 40 dag kuV makov, kupljenih šampinjc nov, 20 dag gnjati, olje, kis sol, gorčico, žlico narezan soljene čebule. Priprava oprane surov šampinjone drobno seseklja mo. Prav tako sesekljami gnjat. Oboje premešamo, do damo olje, kis, sol, gorčico ii čebulo. Dobro premešamo ii postavimo na hladno za eni uro. Solato serviramo z mesni mi ah brezmesnimi jedrni, tc plimi ali hladnimi. S kruhomj lahko dobra in izdatna malica AMADEO DOLENi Orjaški hrček PRIŽIGAMO LUČ Težko se je spremeniti Zadovoljni in srečni ljudje pripisujejo zaslugo za tisto, kar imajo od življenja, sebi. Ko pa naredijo napako (delamo jih vsi), jo priznajo, poskušajo popraviti in gredo dalje. Njihovo geslo je: v življenju pač naletimo na težave in probleme, a jih bom poskušal čimbolj uspešno reši- ti. Takšni ljudje so sposobni razločevati svoje učinkovito življenje od storjenih zmot. Prav zato se ob napakah ne »zrejo in sekirajo«. Ne težijo le k temu, česar nimajo, temveč so zadovoljni in uživajo v tistem, kar imajo. To lahko imenujemo tudi moč pozitivnega mišljenja. Veliko ljudi poznam, ki ta izraz poznajo iz raz- ličnih knjig, a si ne znajo z njim pomaga- ti. Sprašujejo se: »Kako naj začnem kar naenkrat pozitivno misliti, če mi gre pa vse narobe?« Pa vendar ni vse tako brezupno. Treba je zbrati voljo in pogum, da si priznaš, da si na napačni poti. Potem se odločiš, da boš poiskal novo, boljšo. Ena pot je obisk svetovalca - psihoterapevta, če pa vam to ne ustreza, poizkusite sami. Vse se začne in konča pri vas. Res je, da je spreminja- nje sebe težko delo, spreminjanje druge- ga pa je nemogoče! Najprej morate vedeti, kaj vam manjka. V svoji glavi morate priti do čisto jasne in določene predstave o tem, kako bi izgle- dalo vaše življenje potem, ko bi imeh to, kar vam sedaj manjka. Osredotočite se na to, kaj bi takrat mislili in delah. Ne obupajte, če se vam ta predstava ne bo takoj prikazala. To je pravzaprav potova- nje, raziskovanje sebe, tistega dela v vas, kjer imate morda najbolj skrite shke in predstave o tem, kaj si sploh želite. Kaj vas je včasih osrečevalo in kaj ste si takrat želeli. Navadno si ljudje takšne skrivnosti res skrijejo tako globoko, da tudi sami pozabijo nanje. Dostikrat svojim najbliž- jim tega ne povemo, ker se bojimo, da bi nas zasmehovali, da bi izpadli smešni, otročji, neumni, nezreli... To pa razžira medsebojne odnose med ljudmi. Drugi ne morejo vedeti, kaj si želite vi. Čeprav vas že tako dolgo poznajo, bolj podrobno ne vedo, kaj si pravzaprav želite (sploh, če tudi sami ne veste). Ko pa ste si na jasnem z vašimi željami, če v to ni vplete- na druga oseba, počasi pričenjajte delati to, kar si želite. Začnite s tistim, kar vam je najlažje. Kitajski pregovor pravi, da je prvi korak najpomembnejši, saj se vsaka pot začne z njim! Torej začnite še vi z vašim! Morda je to želja po učenju tujih jezi- kov, pletenju zahtevnih vzorcev, kuhanju posebne jedi, rekreaciji, obnovi stikov s prijatelji, po svoji ureditvi itd. Prvi korak je, da naredite nekaj, kar vam je sedaj najlažje, pa tega do sedaj še niste naredi- U. Glede vaših neizpolnjenih želja v od- nosu do drugih pa vam svetujem, da svojim najbližjim (ker tisti nas razočara- jo najbolj) poskušate povedati, kaj od njih pričakujete. Morda to, da mož spom- ni otroke na materinski dan, da vam žena pripravi velik kos sočne pečenke ali pa, da povabite prijatelja ali prijateljico v kino ali gledališče gledat predstavo, o kateri že dolgo razmišljate, pa vas ni še nihče povabil. Ne čakajte, da bodo drugi uganili, ker ne bodo! To, kar mislimo, vpliva na to, kar čuti- mo. In če mislimo, da nas drugi ne razumejo in ne marajo, ker nam niti bele vijolice niso prinesli za Valentinovo, se bomo počutih bedno. Če pa mishmo, da je življenje lepo, da nas drugi razumejo in nas celo kdaj pa kdaj s čim razveselijo, se dobro počutimo in smo zadovoljni. Dobro počutje in za- dovoljnost pa je garancija za zdravje, ki ga v teh zimskih mesecih potrebujemo, da se lažje izognemo zoprnim virozam in gripam! MARJANA BOŽIČ-ROBIDA, dipl. psih. Šl. 7.-20. februar 1997 PETICA 40 NEDEUSKO KOSILO Piše: sestra VENDELINA Jetrni ponvičnik v kostni juhi Repni segedinar, prožen krompir, skutni žličniki, zabeljena cvetača, solata Kavne rezine Jetrni ponvicniic potrebujemo: 6 dag masla jli margarine, 3 jajca, sol, po- per, ščep majarona in timija- j,3_ peteršilj, 15 dag zmletih jgter ali nastrgane vranice, 2 jjl rnleka, 3 dl moke. priprava: vmešamo maslo, posamezno dodajamo rume- iijake, dodamo jetra, sol, diša- ^,e, prilijemo mleko, z mlekom zamešamo polovico moke, os- ylo moko zamešamo s sne- gom beljakov. Testo zravnamo na namazan pekač za pol pr- sta na debelo. Pečemo pri 180 stopinjah 30 minut. Ohlajen ponvičnik narežemo na kocke ali rombke, polmesce itd. V juho ga damo tik preden jo damo na mizo ali pa ga poraz- delimo po krožnikih oz. ga damo v skledo, da si ga vsak vzame sam. Repni segedinar Potrebujemo: 6 dag maščo- be, na listke narezano čebulo, 1 kg svinjskega flama, žlico sladke paprike, sol, 1 žlico moke, 1 dl kisle smetane, žlič- ko moke, žlico paradižnikove mezge, 1 kg kisle repe. Priprava: na maščobi spra- [ Mo čebulo, dodamo meso in ^ ^olin mešamo na vroči štedil- ni]Tudi v najmanjši koči je prostora za sret& zakonski par,< so morda na mestu, toda kako dolgo? Marsika teri zaljubljeni par je nazadnje odpovedal« V Rinem glasu je zvenela grenkoba, ko je gledaje h tlom zai' vprašala: »Sreča? Da, sreča res nosi tisoč imen in za vsake^ pooseblja drugačen pojem. Srečen, kdor zna tako misliti vi!« Kljub njeni veliki umirjenosti je izkušeni gospod spozrd kako jo notranje zmešnjave težijo. Ljubil je deklico in ji ni nič zalega storiti hotel ji je le pametno svetovati Sklonil seje^ jo z obema rokama prijel za desnico. Čutil je. da mu je hote^ roko odtegniti toda kakor mu je bilo žal jo je prijel še moČneP Njegov glas je bil sicer mehak, toda možat, ko ji je rekel »Moj" sreča bi bila, če bi vas smel imenovati svojo.« Ko se je zagledal v prestrašene dekličine oči je pleme0 pristavil »Kakor mi je težko čakati v dvomu, hočem potrpi' Ijivo čakati da se bo vaše plemenito srce izprašalo, če mu^ mogoče vračati mojo ljubezen.« Odprti balkon, kjer bomo Ito in njenega častilca za ne^ časa zapustili je bil ravno nasproti hiše. kjer je stanoval AW Kozole. Iz okna njegove sobe sta mogla dva mlada m^P natančno opazovati omenjeni parček. Bila sta Alojz Kozole 'j Pepi Kink, ki je prišel iz Opatije, da bi zopet videl Ito. Ne^ sta sedela prijatelja drug drugemu nasproti oba zatoplje0 svoje misli in čustva. Samo njune oči so imele isti cilj, sajr nista mogla odvrniti od balkona. Po vsem. kar sta videla, ^ uganila, kaj se je tam dogajalo. $t7.»20.lebrttor 1997 PETICA V MODNEM VRTINCU Moda na robu estetike Pripravila: VLASTA . CAH-ŽEROVNIK Ste danes znova pred odpr- li, garderobno omaro gubale jglo ob premlevanju tistega ^gčnega jutranjega vpraša- nja; Kaj za božjo voljo naj ptilečem? Pa se je kot odgovor ^3 vaše nerganje, iz kopalni- (•e oglasil hudomušen moški glas: »Najbolje, da greš ven Ijar takšna, v spodnjem peri- lu, boš najbolj izvirna...« No, vašemu najdražjemu se [norda še sanjalo ni, da je s svojo mimogrede na vrženo pripombo imenitno opisal naj- l,olj »vročo« domislico priha- jajoče pomladno poletne mo- de - presojnost, pod katero se vidi - nič, ali pa kakšna skrom- na cunj ica. Razmišljanja o obleki in zu- nanji podobi so priporočljiva duševna telovadba za krepitev domišljije, pravijo. To dušev- no telovadbo najbolj pogosto »vadijo« ustvarjalci novih modnih zapovedi, modni i(reatorji. Kdo ve, ali zaradi izpetosti, saj je bilo na pragu novega tisočletja o modi pove- dano že domala vse, ali pa si preprosto zaradi želje po šoki- ranju sem ter tja dovolijo, da jih malce zanese. Zanese čez rob poti, po kateri hodi estet- sko oblačenje. Tele mladenke vzbudijo pri nepoučenem opazovalcu sum, da so se pozabile do konca obleči. Daleč od tega! To so najnovejše kreacije večernih oblačil za sezono pomlad-po- letje 97, prikazane v Milanu, podpisala pa so jih eminentna kreatorska imena: Dolce&Gab- bana in Gianfranco Ferre. Pa sporočilo? Tudi genialni modni kreatorji so le ljudje... Če se torej ne morete po- stavljati z bolj svežo rojstno letnico, veliko zalogo drzne samozavesti in za nameček še z jedro, lepo oblikovano ritko, bi si drznila trditi, da tile transparentni visokomodni modeli niso ustvarjeni za vas. Gostja Modnega vrtinca na Radiu Celje 22. februarja: televi- zijska in radijska napovedovalka-voditelj ica Mojca Blažej- Cirej. Anketno nagradno vprašanje februarja: Katere trgovine pri nas najbou pogrešate? 3) Z ekskluzivno butično ponudbo; b) z modno obutvijo, usklajeno s torbicami; c) za močnejše postave; d) industrijske prodajalne konfekcije; Zlata kača okrog pasu še do vče- raj smo ime- li polna uše- sa modnih teorij o raz- voju ekološ- ke miselno- sti, zaveda- nju splošne ekonomske krize in nje- nih posledic zatiranje glamourja ter s tem uvajanje na- ravnega, asketsko zadržane- ga videza. Brez odvečnih de- tajlov in dodatkov, ki bi že od daleč pričali o lastnikovem značaju in še čem... Kazalo je že, da se bo treba pogrezniti v sivo ravnodušnost brez vseh tistih drobnih svetle- čih, predvsem ženskih radosti. Pravkar pa je glasno, kot ob udarcu na gong, prebudila zdolgočasene modne duše pre- verjena, staro-nova novost: ZLATO! Ne le kot nakit, temveč v še bolj razkošni obliki, kot mod- ni dodatek. Za prvo predpomladansko »pokušino« pa le ščepec za- misli novih zlato-pletenih pasov, ki spominjajo na naj- bolj hladno kraljico živali - kačo. Cene takšnih origina- lov so seveda vse prej kot hladne, če pa bo vaš zlato- pleten pas iz malo manj žlahtne kovine, bo modi tudi čisto prav. KOZMETIČARKA SVETUJE Uporaba fango maske Prvi ohranjeni dokazi o uporabi blata na človeku se- gajo v čas Egipčanov. Blatne maske se uporabljajo tako pri aknah kot tudi pri zreli koži (izjema je zelo občutlji- va in tanka koža). Maska mi- neralizira, obnavlja in vitali- zira. Poleg tega fango maska uravnava delovanje vseh kož- nih celic, pospešuje tkivni me- tabolizem, pospešuje krvni in limfni obtok, razgrajuje vnet- ja, občuti se toplota v globljih plasteh kože, ima baktericidni in antiseptični učinek, daje tkivu čvrstost. Možni so tudi stranski učinki (preizkusimo jo predhodno na notranjih straneh zapestja). Maska se nanaša na očišče- no in navlaženo kožo s čopi- čem, od sredine obraza proti robu in po dekoheju. Predel okoli oči in ust pustimo prost. Po nanosu lepljive maske občutimo prijetno blago to- ploto. Po 15. minutah odstra- nimo masko z gobicami na- močenimi v mlačni vodi. Na- to nanašamo ustrezen koz- metični preparat, glede na vr- sto kože. Sončenje se odsve- tuje. Slaba stran te maske je, da jo je težko odstraniti. Zadnje čase dodajajo razne primesi, ki ne odvzamejo zdravilnega učinka, temveč samo olajšajo delo kozmetičarki. Kozmetičarka VESNA Dolgo, kratko ali oboje. Zeleno-modre pletenine Almire iz Radovljice za pomlad in poletje 97. Foto: STANE JERKO Moda - Fashion 97 Na ljubljanskem Gospo- darskem razstavišču je te dni na ogled tradicionalna parada domače in deloma tudi tuje modne industrije pod imenom MODA- FASHION. Do sobote, 22. februarja, bo 184 razstavljavcev iz osemnaj- stih držav predstavilo svoje modne vizije za sezono pom- lad/poletje 97. Kot običajno, bodo strokovni obsejemski program popestrile tudi mod- ne revije, ki jih pripravlja Stu- dio Društvo modnih delavcev Slovenije z Rokom Lasanom na čelu. Nekateri smo si ob novi- narski konferenci, ki je bila v ljubljanskem Forumu 11. fe- bruarja, lahko ogledali tudi priložnostno modno revijo. Vse o sejmu v sliki in besedi prihodnji teden, če pa si na- meravate prireditev ogledati sami, le še cena vstopnic: 600 tolarjev za odrasle ter po 500 tolarjev za dijake, študente in upokojence. V ceno je vklju- čen tudi ogled modnih revij ob 11.-in 16. uri vsak dan. Najboljše modne skice z natečaja mladih kreatorskih\ talentov: Simona Rojnik, 15 let, Braslovče. 7.. 20. februar 1997 40 RUMENA STRAN TRAČ-nice, Doma ni najlepše Odkar je Slave, soprog Ijabenske županje Anke Rakun, ugoto- vil, da mu je lepše ob njej na sprejemih in otvoritvah kot doma, je vzel spremstvo soproge za »šiht«... Glejte ju, kako se imata fletno! Več dela Nov nakupovalni center u Velenju je največ dela, vsaj tako poročajo očividci, povzročil poloncajem, oh, oprostite, policajem. Če dobesedno citiramo enega od poznavalcev velenjskega mestnega utripa: »Sedaj končno vidimo, da znajo opravljati svoje delo.« Mogoče je nemogoče Si, dragi bralci, lahko predstavljate, da je pozimi zima? Verjetno to za navadne smrtnike ni problem, tisti pa, ki kaj delajo, se prevečkrat izgovarjajo, da so dela prekinili zaradi zimskih razmer Očitno so za nekatere zimske razmere v decem- bru in januarju nekaj nemogočega. Pustni by pass Slišati je govorice, da bodo v Mozirju ustanovili by pass firmo pusta mozirskega. Na to odločitev zagotovo ni vplivalo dejstvo, da so mozirski pustnaki za televizijce celoten program pripravili teden dni prej, za druge novinarje pa ni bilo volje niti za vabila, kaj šele za kakšen program. Sistematsici pregledi Celjski mestni uslužbenci so imeli pred dnevi sistematske preglede. Ti baje nimajo nobene zveze s pojavom nore krave, kije za pusta krožila okrog mestne občine, saj na srečo ni končala v njihovi menzi. Na pregledu so ugotavljali splošno zdravstveno stanje uslužbencev, ki bo moralo biti zelo trdno, da bodo zmogli uresničiti vse nove projekte, ki jih bo v prestolnici »zrihtal« župansko-poslanski Joži Zimšek. VITEZI BELEGA MESTA AMADEUS POROČA Pomladansica (pre)stopanja Kar se je doslej zgodilo v zvezi s sestavo vlade, najbrž ni va pomembno. Rozika Špicelj, poročena Puckovšek, je namreč t stranke SKD prestopila v LDS. To niti ne bi bilo tako pomem bno, ker smo takšnih prestopanj že vajeni. Pomembnejše} dejstvo, da je s seboj prinesla ogromno trakov (na sliki) z zeh obremenjujočim dokaznim gradivom za pomladne strank Pričakovati je, da bo pomlad celo bolj vroča kot poletje. Direlctor brez napak Očitkom, da so direktorji RTV Slovenija ali preveč desni ^' preveč levi, bo že v bližnji prihodnosti zagotovo odklenkalo- , »Neodvisna« komisija, postavljena od vlade, bo narn^^ kmalu kadrovala neopredeljeno osebnost, ki ne bo gledalo- ^ na levo ne na desno, popolnoma bo predana demokratičnim^' za vse enako pravičnim informacijam. Po logiki sodeč bo^^ potem vsi od glavnega navzdol enako misleči in govoreči. ^ sliki: iz dosjeja bodočega direktorja RTV AFORIZMI • Kako si bo družba zago- tovila biološko in kultur- no kontinuiteto, ko pa ob- last deluje tako diskonti- nuirano. • Slabo se piše narodu, čigar poslanci uspešneje polnijo družinski kot dr- žavni proračun. • Odprta vprašanja rešu- jemo za zaprtimi vrati. • Smo narod z bogato zgo- dovino jamskega življe- nja. Če se zgodovina res ponavlja, potem nas čaka kruta prihodnost. • Ce vas srbi jezik, potem se ne čohajte po glavi! • Svetla prihodnost je kot fatamorgana. Ko smo se ji že skoraj približali, je že ni bilo več. • Vse večjih dela pri pred- pisih in vse manj v skladu s predpisi. • Spoštujmo tujo lastni- no. Še posebej družbeno. Še tisto, kar naredimo iz srca, povzroča srčne teža- ve. • Poskusimo z linijskim vodenjem. Toda ne spet po liniji najmanjšega napora. FRANCI ČEČ ZANIMIVOSTI V Lisce po gobe Upokojenec Edi Dobo- vičnik iz Celja se rad zadr- žuje v gozdu. Tam nabira različne gobe, tudi kresil- ne. Najbolj ponosen je na kresilne velikanke, ki nam jih je pokazal v ured- ništvu. Ko jih je dal na tehtnico, je pokazala, da ima najtež- ja dobrih 9 kilogramov, druga pa več kot 8 kilogra- mov. Našel jih je v nekem jarku nad celjskimi Lisca- mi. Navadne in kresilne go- be prodaja na tržnici, kre- silne včasih polakira, da so lahko za okras. Precej kre- silnih gob potrebujejo ljud- je med velikonočnimi praz- niki, za velikosobotno ju- tro. Po starodavnem običa- ju jih odnesejo v cerkev, kjer jih prižgejo, nato tleče prinesejo v stanovanje, na kmetijo. Širi se prijetni vonj, dom med kadenjem blagoslovijo. Edi Dobovič- nik je spoznal zanimiv obi- čaj v otroških letih pri star- ših na Dobrni. Edi Dobovičnik je pesniš- ka duša. O zanimivih sreča- njih v gozdu kuje tudi ver- ze. B. J., Foto: G. K. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Št. 7. ■ 20. febriMir ^997^