NASLOV uredništva In nišrm:
__CRGAN[ oa®BesAž52BA_
OF THE GRAND CARNIOLIAJ* SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered u Seeond-Cleae Matter January 18, 19U. at the Poet Office et Chicago, IUinoie, under the Act of August 24, 1>12.
No. 15.
Štev. 15.
Chicago, I1L, 17. aprila (April) 1918.
Prvi in naš najmlajši član-vojak padel za domovino.
V številki 11 smo objavili dne 20. marca novico, da je bil prvi član K. S. K. J., sobrat Jos. Petro včid, spadajoč k dr. št. 143 lahko ranjen na francoski fronti; danes pa prinašamo drugo, bolj žalostno vest o junaški smrti prvega in najmlajšega našega člana vojaka Mathew J. Duller-ja, ki je bil dne 5. t. m. ubit v Tampico, Mehika.
Iz zapisnika januarske seje ' glavnega odbora K. S. K J. je razvidno, da je imelo naše društvo "Marije Pomagaj" št. 78 v Chicagu v Mladinskem oddelku enega tako krepkega in vrlega člana, ki je bil že pri vojakih; to je bil tedaj komaj 15(petnajst in pol) leta stari Math John Duller, sin obče znane družine Alojz Duller, stanujoč na 1856 W. 23. Str. v Ohieagu. Duller jeva družina je štela 10 otrok; izmed teh služi starejši sin, Josip tudi pri mornarici in se je podal baje te dni preko morja na evropsko bojišče ; Louis pa tudi pričakuje sleherni dan, da bo vpoklican. Ker spada mati našega junaškega in domoljubnega Matevža. — Mrs. Matilda Duller k društvu "Marije Pomagaj" čt. 78 v Chicagu, je dala kot tedanja predsednica tega društva zapisati dne 6. 6. 1916 v Mladinski oddelek tudi svojega .dragega Mathewa, ki je imel drilštv. zavar. štev. 38 in Jednotino zavarov. štev, 1256.
Gotovo najmlajši vojak, Združenih držav, sedaj pokojni M:i-thew Duller je bil rojen v Chicagu dne 9. avgusta leta 1902; krstil ga je v naši cerkvi sv. Štefana Rev. John Plevnik, sedaj župnik fare sv. Jožefa v Jolietu.
Kmalu potem, ko so napovedale Združene države Nemčiji vojno, se je porodila v srcu mladega Matevža Duller misel in želja, da bi šel rad k vojakom, čeravno je nosil tedaj še kratke hlače, kot 15 letni šolar in da bi na ta način posvetil svoje življenje svoji domovini. In ta goreča želja se mu je izpolnila.
Mladi Matevžek, izvanredno močno razvit, ali zraščen si je nekega dne lanskega meseca septembra izposodil dolgo hlače svojega starejšega brata in se je podal tebi nič, meni nič v mesto v mornarični naborni urad. Ondi se je izjavil, da je že 18 let star, na-" kar so ga poslali v svrho izvežba-nja v Great Lake Naval Station, blizo Waukegana, 111. Ker ni ta vojašnica dosti oddaljena od Chi-caga, je prišel ponosni mornar 1 Mathew Duller večkrat na obisk k svojim starišem semkaj v Chicago; zadnjič smo ga videli tukaj o Božiču. Zatem «so ga pride-lili na bojno ladjo "Annapolis", kjer se je lepo in vestno zadržal, da je postal kmalu mornar I. raz reda. Ta bojna ladja je opravlja la službo v mehiškem vodovju v Tampico, Mehika.
Ko se je vpiil naš mladi Mathew nekega dne lanskega mese ca sept. iz mesta od nabornega urada, je ves navdušen in vese1 povedal svojim starišem novico, da se je prostovoljno priglasil za mornarico. Zaeno je pa tudi prosil očeta in mater, da naj ga ne izdata vsled tega, ker je povedal, da je že 18 let star. Njegova edina želja je bila iti čez morje m se boriti s sovražnikom za - svojo ljubljeno domovino.
Mornar Matevž Duller je večkrat pisal domov svojim starišem, kako je vesel, da je pri vojakih. Ker je bil prestavljen v drugo mesto, je mislil pri tej priliki še obiskati o-četa, mater, bra . te in sestre v Chicagu; nakar so
mu stariši poslali tudi nekaj denarja za potne stroške; denarno pismo je pa došlo žal nazaj. Mater je ta stvar zelo skrbela; pričakovala je uro za uro, dan za dnevom naznanila od svojega ljubljenega Matevža, kedaj bo prišel na dopust.
Dne 10. aprila so prejeli njegovi stariši od mornaričnega de-partmenta brzojavko, da je bil sin Mathew dne 5. aprila ubit v mestu Tampico, Mehika. — Kdo si zamore pri tem misliti razočaranje in žalost osobito skrbne matere? — V- tej brzojavki je stalo tudi vprašanje, če naj vlada pošlje truplo ubitega Matevža v Chicago, ali ne. Dullerjevi so se takoj na to brzojavko odzvali, da želijo svojega sina domov.
Po dolgem in nestrpnem čakanju je dospelo pokojnikovo truplo v Chicago minulo soboto zve-J čer; pogreb je vzel v oskrbo na>i znani pogrebnik Linhart, ki je imel dosti posla ,da je zelo poškodovano truplo balzamiral in krste dobro zaprl. Splošno se sodi, da se je naš mladi mornar ponesrečil v službi, ker je imel celo gornje čelo prebito, izbito oko in eno zlomljeno nogo. Krste (dve) in prevoz po železnici iz New Orleansa, La., je plačala vlada. Ena krsta je bila. povsem zavita v veliko ameriško zastavo, katero bodo ohranili stariši v trajen spomin. V rakev mu je položila mati tudi velikonočno darilo K. S. K. J.
. Pogreb se vrši danes dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti v slovensko cerkev, od tam pa na Resurrection pokopališče na Summit. Pogreb bo vojaški. Vdeleži-a se ga bodo vsa naša katol. slov. društva slovenski otroci in o-troci bližnje Witheaker ljudske šole, v katero ibi moral naš junaški Matevž še dandanes zahajati, ker je komaj 15 let in 8 mesecev star. Mislimo, da tako veličastnega pogreba še ni imela naša slovenska naselbina v Chicagu. Več o tem poročamo v prihodnji številki,	- s
V naši slovenski cerkvi visi sedaj pri levem malem oltarju sli-čna, takozvana "Service Flag" z veliko zlato zvezdo v sredini. Ta zvezda nam kaže, da je umrl prvi član te fare za domovino. Vseh skupaj je sedaj v službi strica Sama iz naše fare 20 fantov. Čast jim! Istotako je tudi v oknu hiše družine Louis Duller mala zastavica, v kateri je vtisnjena ena zlata in ena višnjeva zvezda. Zlata zvezda pomenja, da je umrl en član te družine (sin Matevž) v vojaški službi, druga, pa, da se bori še en sin te družine za našo domovino.
Cenjeni družini Louis Duller izrekamo tem potom v imenu $1. odbora, v imenu svega članstva in v imenu Mladinskega oddelka K. S. K. J. globolto sožanje. N< žalujte ^preveč! Bodite ponosni da je ravno Vaš sin prva najmlajša žrtev za domovino v sedanji naši vojni! Časten mu spomin!
*
Leto IV. Volume IV.
največje število vojaških novincev (8,047).
Prva polovica predpisanega števila nabornikov tbo vpoklica na od 1. do 5. maja t. 1.; druga pa od 10. do 15. maja.
Registriranci, katere bo vlada odpoklicala pod orožje bodo razdeljeni v razna vojaška taborišča in sicer pred vsem v sledeča:
Fort Slocum, N. Y.: Fort Thomas, Ky.; Columbus Barracks. O.; Vancouver Barracks, Wash.; Fort Oglethorpe, Ga.; Fort McDowell, Cal.; Fort Screven, Ga.; Jefferson Barracks, Mo.; Fort Logan, Col.; Jackson Barracks, La.; an Fort Sam Houston. Tex.
Število vojaških novincev je razdeljeno na posamezne držaye kakor sledi:
Ameriške vesti.
Vpoklic vojaških novincev.
Washington, D. O. 14. aprila — Državni profos, general Crow-der bo izdal danes poziv raznim nabornim komisarjem jjirom dr žav za vpoklic 49,843 novih nabornikov.. Pri tem se bo vojaška oblast ozirala samo na take nabornike, ki so zmožni za splošno vojaško službo. Izmed vseh držav je predpisano za državo Illinois
Alabama .......	....... 261
Arizona . . K____	....... 318
Arkansas ......	....... 599
California.....	.......1,187
Colorado ......	....... 696
Connecticut . ...	....... 950
Delaware . .....	....... 87
D. Columbia . ..	....... 197
Florida .......	...... 265
Georgia.......	....... 316
Michigan.....	.......2,593
Idaho .........	....... 165
	.......8,047
Indiana.......	...... 842
Iowa ..........	.......1,910
Kansas ........	.......1,210
Kentucky.....	.......1,326
Lousiana ......	....... 535
	
Maryland .	....... 453
Massachu'ts . ..	.......1,336
Minnesota.....	.......1,925
Mississippi . ...	....... 520
Missouri......	.......2163
Montana.....	....... 354
Nebraska .....	....... 987
Nevada . ..'....	....... 49
N. Hampshire .	....... 137
New Jersey . ...	.......1,033
New Mexico . ..	....... 274
New York . ..	.......3,542
N. Carolina . ...	......481
North Dakota .	....... 581
Ohio ..........	.....2,060
• Oklahoma.....	....... 846
Oregon .......	....... 251
Pennsylv'nia . .	.......3,776
Rh. Island.....	....... 195
S. Carolina . ...	....... 289
S. Dakota......	........487
Tennessee.....	....... 442
Texas .........	.......1,694
Utah .........	168
Vermont......	....... 101
Virginia .......	....... 756
Washington . ..	....... 434
W. Virginia . ..	....... 549
Wisconsin.....	.......2,135
	....... 92
Oblasti v Washingtonu skušajo	
s podvojeno silo izvežbati v kratkem času kar največ mogoče vojaštva, tako, da bo koncem tekočega leta v Franciji že lahko poldrugi milijon ameriških vojakov. Pred vsem se bo najprvo poslalo preko morja moštvo iz Camp Grant, 111., da se bo tako naredilo dovolj prostora v tamošnjih barakah za nove vpokli<jance.
Vojaki ne državljani bodo natu-ralizirani.
Washington, D. C., 14. aprila
—	Vojnemu tajništvu je došlo zadnji čas številno prošenj od vojakov, ki prosijo vlado, da naj jim podeli državljanske pravice, ker služijo v armadi Združenih držav. V armadi je sedaj Okrog 125,000 nedržavljanov in med temi je 75,000 vojakov, ki nimajo niti prvega državlj. papirja; vsi ti so se pa izjavili, da da hočejo ostati zvesti stricu Sam-u in se boriti za domovino.
Glede te točke se višijo sedaj v kongresu in v senatski zbornici važna posvetovanja. Ni dvoma, da bi vlada ne izpolnila prošnje teh domoljubnih nedržavljanov
—	vojakov in bo gotovo tozadevni zakonski načrt kmalo odobri la. Združene države bodo vsled
tega veliko na boljšem, ker bodo lahko vse te naturalizirane vojake poslale preko morja na francosko fronto.
Ladje iz cementa (konkreta.) Washington, D. C. 13. aprila. — Predsednik Wilson je oddobril načrt odseka za, gradbo cementnih ladij in tozadevni proračun v znesku 50^miljonov dolarjev. Začetkom prihodnjega tedna bo prišla ta točka že na glasovanje v kongresni in senatni zbornici; zaenkrat se bo potrebovalo $15,000-000.
Predsednik ^ilson, tako tudi drugi člani kabineta se zefb zanimajo za ta novi načrt (gradbo ladij iz cementa), kar bi zelo pospešilo tovorni promet preko o-ceana. Veščaki so namreč dognali, da so ladje iz cementa bolj trpežne in po ceni kot pa ladje iz železa; poleg tega se lahko tudi zgradi te vrste ladje veliko preje, kot pa iz železa.
Pogrešana pomožna bojna ladja. Washington, D. C., 15. aprila. Ker se pogreša pomožno bojno ladjo "Cyclops" že več kot mesec dni, je izdal vojni department ukaz na vse ameriške in zavezniške »bojne ladje, ki se nahajajo v južnem ameriškem vodovju. 'Cyclops' bi se moral vrniti že pred mesecem dni iz Južne Amerike, a ni o njem ne duha' ne slujia.
Mornarični častniki so mnenja, da je to pomožno bcnno ladjo u-jela ali potopila kako nemška križarka. Na "Cyelopsu" je bilo 57 potnikov, 11 ameriških častnikov in 221 mornarjev; poveljnik te ladje je bil poročnik G. W. Worley od mornaričnega rezervnega oddelka.
* . ' • '
Država bo zasegla neprodano pšenico.
Fargo, N. D., 13. aprila. — Ker je živilska administracija zvedela, da drži več farmerjev iz države North Dakota še več milijonov pšenice v svojih žitnicah, je prejel danes Dr. E. F. Ladd tuk. živilski administrator ukaz, da naj opozori farmerje na to dejstvo. Zaeno je vlada izdala ukaz, da naj še vso, do 15. maja t. 1. neprodano pšenico zaseže in 'proda po zmerni ceni. Stroške vlade vsled te prodaje bo moral vsak farmer sam trpeti.
Ako bi se pa morda dokazalo, da ta, ali oni farmer noče vsled tega prodati svojega žita, ker drži z Nemci, se bo dotičnika pšenico zaplenilo in poleg tega še občutno kaznovalo.
Spomenik Friderika Velikega za . staro šaro«
Dne 13. t. m. so odstranili velik bronast spomenik, ki je stal več let pred palačo War College, v Washingtonu; spomenik je predstavljal nemškega kralja Friderika Velikega, in ga je podaril sedanji nemški cesar Združenim državam za časa Roosevelt o vega nredsedništva.	.
Razni senatorji 'in kongresniki so se zadnji čas zelo pritoževali vsled tega spomenika; to je prišlo končno predsedniku Wilsonu na ušesa, ki je sedaj odredil, da naj se odstrani Friderika Velikega. Eden izmed kongresnikov priporoča vladi, d*i naj se ta spomenik razbije in bron prelije za topove in kroglje napram Nemcem.
Kazen za nelojalnost.
Flint, Mich., 13. aprila. — Oblasti okraja Genesee zasledujejo storilce in storilke, ki so sinoči neko farmerico na poseben nacm kaznovali zaradi nelojalnosti.
V naselbini Montrose se je zbralo okrog 60 oseb, ki so vdrle v hišo farmerja. Hurley Stafford Med tem ko so moški zvezali tega farmerja, so razjarjene ženske
odvedle njegovo ženo venkaj na polje, jo slekle ter Aamazale s smolo in kurjim perjem, ker je nedavnp govorila nekaj žaljivega zoper vlado Zdr. držav.
Tesarji zmagali.
V Chicagu in okolici se je vršila zadnje dni stavka unijskih tesarjev povodom obnovitve nove pogodbe z gospodarji in plačilne lestvice. Zadeva se je rešila minuli teden z zmago tesarjev, ker so obnovili pogodbo, do 1. junija 1921. Unijski tesarji bodo dobivali za naprej pri zunanjem delu po 80c na uro; delalo se bo samo po 8 ur na dan; dosedaj je bila plača samo 70c na uro.
Arbitracijski odbor je podpisal tudi 3 letno pogodbo v imenu tesarjev in mizarjev po raznih tovarnah (mills). Plača za prvo leto bo 50c na uro; za drugo leto 55c, za tretjo leto pa 60c. Vsled tega bo imelo korist okrog 14,000 tesarjev in mizarjev, spadajočih v to unijo.
"Chicken Joe" pomiloščen.
Joliet, HI., 13. aprila. — Ker je guverner Lowden izpremenil smrtno obsodbo znanega morilca "Chicken Joe" v dosmrtno ječo, so slednjega včeraj varno prepeljali v južno državno kaznilnico v Chester, 111. — Kakor znano, je "Chicken Joe" Campbell nedavno umoril Mrs. Odette Allen, ženo biv&ega ravnatelja tuk. kaznilnice.
Inozemske vesti.
Avstrijski zunanji minister grof Černin odstopil. Amsterdam, Holandsko, 15. a-
prila. — Iz Dunaja se poroča, o odstopu avstro-ogrskega zunanjega ministra grofa, Černin. Cesar Karel je Černinovo resignaci-jo odobril ter ga naprosil, da naj ostane še toliko časa Via svojem mestu, dokler mu ne bo imenovan naslednik.
Vzrok te resignaeije se pripisuje dejstvu, da grof Černin ni nič vedel o nekem pismu, katerega je nedavno pisal avstrijski cesar Karel svojemu sorodniku princu Sikstu in zatrjeval, da je pričela Francija nagovarjati Avstrijo za mir.—To je Černina razjarilo, da ni hotel več opravljati svojega u-rada.
Vsled preobrata v zunanjem ministerstvu je cesar Karel preklical svoj nameravani obisk v Budimpešto, kjer bi se imele vršiti važne politične konference.
Podrobnosti o mirovnem pisriiu.
Meseca marca 1. 1917 je poslal avstrijski cesar Karel svojemu svaku, princu Sikstu bourbon-skemu obširno lastnoročno pismo, s prošnjo, da naj ga izroči francoskemu predsedniku Poincare. V tem pismu se je avstrijski cesar izrazil, da bi morala Francija dobiti Alzaško in Loreno; Belgijo in Srbijo naj bi pa Nemčija zopet nazaj odstopila; zaeno je avstrijski cesar v tem pismu nasve-toval, da naj bi se vršila svetovna mirovna konferenca ali v Londonu, ali pa v Parizu.
To zanimivo pismo je nedavno francoska vlada priobčila v izvirniku, posnetem na £iiki in je povzročilo v javnosti največjo senzacijo, predvsem pa v Berlinu. V obče se sodi, ga je moral grof Černin odstopiti vsled namiglja-ja in Ukaza nemškega cesarja, ker je igral zadnji čas tako klavrno ulogo kot nemški zaveznik.
Kdo je lažnik?
Grof Černin je držal dne 4. a-prila 1918> v avstrijskem državnem zboru govor, v katerem je odločno naglasal, da je skušal francoski predsednik pregovoriti Avstrijo za mir. Francoski ministrski predsednik je pa trdil
ravno nasprotno in je postavil Černina na laž.
Minuli teden je prinesla francoska vlada oficijelno, vest, da sta se avstrijski cesar in grof Černin izrazila v prilog Francije, kar se tiče alzaškega in lorenske-ga ozemlja. Alzacijo in Loreno bi morala dobiti nazaj po pravici e-dino le Francija. Avstrijski cesar se je nato izgovarjal, da on ni nikdar kaj takega mislil, ali celo komu pisal. Glede tega senzacionalnega pisma se je avstrijski vladar tudi oprostil pri nemškemu cesarju Viljemu v posebno mu poslani, daljši brzojavki. Zaeno je Karel zatrjeval cesarju Viljemu, da je Avstrija še vedno najožja zaveznica in prijateljica Nemčije.
Razočaranje v Berlinu.
(Ko je zvedelo nemško časopisje o pismu avstrijskega cesarja, je priobčilo cele članke z ostrimi napadi na avstro-ogrsko vlado, predvsem pa na grofa Černina, avstr. ministra zunanjih zadev. Listi so dalje zatrjevali, da onega pisma ni pisal avstrijski cesar temveč mati njegove žene, cesarice Zite.
Ko je to pismo francoska vlada dobesedno priobčila v javnosti, se je mudil grof Černin na Ru-munskem; precej zatem je bil pa odpoklican na Dunaj.
Politično življenje grofa Černina.
Grof Otokar Černin iz Kudenic ima na Češkem ogromna posestva. Ko je Avstrija napovedala vojno Rumunski, je bil Černin avstrijski poslanik v Bukarešti. Šest tednov po smrti cesarja Franc Josipa je imenoval cesar Karel grofa Černina ministrom zunanjih zadev. Grof Černin je ožji prijatelj grofa Berchtolda bivšega nemškega zunanjega ministra. Grof Černin je star 61 let.
Razočaranje v Washingtonu. Washington, D. C., 15. aprila. • Do danes še ni došlo vladi nobeno uradno poročilo o resignaei-ji avstro-ogrskega zunanjega ministra, grofa Černina, pač se pa pričakuje kakega naznanila v kratkem.
Vest o odstopu grofa Černina je iznenadila vse tukajšnje vladne kroge.
Velike demonstracije v Pragi. Amsterdam, Holandsko, 15. a-
prila. — Listu "Lokal Anzeiger" v Berlinu se poroča, da so se vršile dne 13. t. m. v Pragi velike pocestne demonstracije. Na tisoče in tisoče navdušenih Čehov je manifestiralo po glavnih ulicah in trgih praškega mesta, kjer so izzivali Nemce; nasprotno so se pa navduševali in hvalili ententne zaveznike ter predsednika Wil-sona.
Pozor Slovenci in Slovenke v Chicagu!
Kampanja za podpisovanje in nakup Liberty bondov traja še 17 dni, ali do 4. maja. Kdor še ni izvršil svoje patriotične dolžnosti, naj se kmalu pomuja.
V	našem slovenskem kampanjskem odseku imamo 22 odbornikov, pri katerih lahko podpišete Liberty bond.
Kdor ga še ni podpisal naj se zglasi prihodnjo nedeljo po 10. sv. maši v pisarni "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place. Na razpolago imamo posebne a-plikacije, gumbe in male zastavice, katere dobi sleherni kupec Liberty bondov. Kupujte in podpisujte pri slovenskem kampanjskem odseku, da bomo imeli tudi chikaški Slovenci kaj kredita v tej zadevi.
V	prihodnji številki bomo priobčili imena vseh onih rojakov in rojakinj, ki so do danes podpisali ali kupili kak Liberty bond.

Iz urada tajnika društva sv. Vida štev. 25 se naznanja vsem članom in članicam našega društva, da se je na seji, dne 7. aprila sklenilo, da tajnik goriomenjenega društva ne pobira ved asesmenta *a društvo in K. S. K. J. na do-u od 1. do 15. dne v mesecu ka-|tr je to dosedaj navada; pač se pa pobira asesment pri seji, prvo nedeljo v mesecu od 11. ure dopoldne do 5. ure pojwMne in na dom« vsako drago bi tretjo nedeljo v mesecu od 9. ure do 11. ure dopoldne.
Prošeni so torej vsled tega vsi (Mani in članice, da zgoraj navedeni sklep društva in to naznanilo vpoštevajo.
S sobratskim pozdravom
Joseph Boss, tajnik.

r,.
še ni prejela, i sejo, dne 1% aprila, da bode
čas premenila naslov, naj mi ga naznani, m vse tkte, ki mi še niso vrnile glasovnic, naj to storfr v najkrajšem času, ker jaa^ moram iste1 odposlati g f. odboru v Jo-
liet.	ftllM
Poročam Vani tudi, da sem se preselila, radi /ega vpcžtevajte za naprej doli moj označeni naslov.
S sosestrskim pozdravom do vseh članic ostajam udana
Marija Blaj, tajnica 1854 W. 21 Place.
La
Društvo sv. Martina št. 75 Salle, Dl.
S tem naznanjam vsem članom j zgoraj omenjenega društva, da bo j prihodnja seja po navadi, tretjo j nedeljo v mesecu, to je dne 21. a-prila. Sklenjeno je bilo na zad-| nji seji, da se skliče glavna seja, | ker imamo -glasovnice cd K. S. K.! J.; treba bo rešiti še več drugih j važnih stvari ter vzeti v pretres naša društvena pravila.
Torej ste prošeni vsi člani, živeči v La Salle, in okolici, da se prihodnje seje gotovo vdeležit*; pomnite, da, kateri bi izostal od te seje brez pravega vzroka, zapade kazni po pravilih.
S sobratskim pozdravom
Job. Barborich, tajnik.
Društvo "Marije Pomagaj" št. 78. Chicago, m.
Društvo 44Marije Pomagaj" št. 78. K. S. K. J., prav uljudno vabi Slovence in Slovenke v Chicagu, ravno tako tudi vse prijatelje dramatike iz Jolieta, Waukega-na in North Chicaga na svojo pomladansko prireditev ali igro 4'Junaške Blejke." Članice gori Omenjenega društva se prav pridno učijo svojih ulog. Igra je tudi sama ob sebi zelo zanimiva; so prizori, ki človeku privabijo solze v oči, pa zopet se mora prav iz srca nasmejati; igra je vseskozi spremljana s petjem. Zatorej kličem še enkrat: pridite na to igro vsi iz Chicaga in okolice 1 Za prijazno postrežbo v vseh ozi-rih, oziroma red »bode skrbel odbor. Igra se bode vršila dvakrat : v soboto dne 20. aprila in v nedeljo 21. aprila, obakrat začetek ob pol 8. uri zvečer. Cena sedežev je: prve vrste 50c, druge 35c, a za otroke s starisi po 15c. Otrok, ki bodo prišli sami v dvorano, se s tiketom za 15c ne bode pustilo v sprednje vrste.	/
Dalje opozarjam. vse članice dr. "Marije Pomagaj," da pridejo gotovo na sejo v sredo 17. a-prila ob pol 8 uri zvečer, ker bode več važnih stvari na vsporedu. Naj bi mi tiste članice, ki so ti-ifcete prodale, takoj na tej seji izročile denar, oziroma, naj tiste, ki mislijo, da jim ne bode mogoče enega tikca prodati, tiket tudi vrnejo na tej seji, ali najkasneje do majeve seje. Na tikete, ki bi ostali zunaj po drugi seji, ki se bode vršila dne .19. maja, se ne bode oziralo, temveč bodo morali biti plačani, in to zaradi Vojnega davka.
Opominjem tudi vse članice na spovedne listke. Teh imam šele malo; a vsaka mi ga mora izročiti do 26 maja. Vsaka članica ki je pri dr. Marije Pomagaj in pri K. S. Katoliški Jednoti, dobro zna, kaj je njena dolžnost; torej, ne dajte se prositi, temveč izročite mi listke do 26. maja. Zelo lepo in posnemanje vredno se mi zdi, ko sem dobila nekaj pisem š^ Veliki teden od tujerodnih duhovnikov, da so te in te članice opravile svojo velikodušno dolžnost v njihovih (poljskih) cerkvah. Seveda ni to nekaj zelo iz-vanrednega, toda, toliko so mi že razmere po farmarskih naselbinah znane, da mora marsikje, če ne povsod, zamuditi človek celo uro hoda po grdih {^otih, predno pride v cerkev. Zatorej če se te članiee izven Chicaga potrudijo7 zakaj se ne bi me, ki imamo lepa pota, po ilične kare, in Slovensko cerkev.	_
Glasovnice sem tudi razposlala s tiketi vred; a več pisem je nazaj prišlo, z opazko, da dotična članica ne živi na takem in takem
Društvo sv. Ane št. 105 New York, N. Y.
^VABILO
na
Plesno veselico, katero priredi
Slov. podp. društvo sv. Ane, st 105 K. S. K. J.
v New Yorku, N. Y. v dvorani gospoda Vinko Zevnika 193 Knickerbocker Ave.,
Brooklyn, N. Y
v soboto, dne 20. aprila 1918.
Začetek točno ob, 8. uri zvečer.
Vstopnina 25 c.
Na tej veselici bo izžreban zlat (cekin) za pet dolarjev. Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Greater , New Yorka ter okolice, da nas blagovolijo po setiti omenjeni dan, da nam tako pripomorejo do večje zabave in uspeha.
K obilni vdeležbi vabi še enkrat
Odbor.
Canonsburg, Pa.
Cenjeni sobrat urednik:— Ker vem da ste radovedni katera društva naše Jednote bodo vzela Liberty bonde, Vam sporočam, da se je tudi naše društvo sv. Je-ronima št. 153 odzvalo klicu strica Sam-!l in je kupilo za $100— (sto) 2 Posojila Svobode. S tem je društvo pokazalo svojo patrj-jotično dolžnost, kakor t ibi isjto morala pokazati vsa društva naf "Še K. S. K. J.
Sobra^ski pozdrav
John Pelhan.
Društvo sv. Oenovefe št. 108, Joliet, 111.
S tem naznanjam vsem članicam našega društva, da bomo imele društveno veselico dne 27. a-prila.'Vsled tega opozarjam in u-ljudno vabim vse članice, da se u-deležite te veselice v obilnem številu.	v v
Zaeno uljudno vabimo k obilni udeležbi tudi vse člane in članice drugih društev K. S. K. J. in
tudi vse ostale Slovence in Hrva-te*
Dalje opozarjam, da bi mi članice o pravem času prinesle spo-vedne listke, da mi ne bo treba predolgo čakati s poročilom na duhovnega vodjo K. S. K. J.
Prosim in opominjam tudi naše članice, da naj bolj redno prihajajo k društveniift sejam, to se v prvi vrsti tiče vseh onih, ki se premalo brigajo za društvo, in ne plačujejo redno asesmentov. — Čemu bi ne plačevala vsaka članica redno vsak mesec; saj z odlašanjem ni nič na boljšem, če ča ka po 2 ali 3 mesece; plačati mora enkrat vseeno. Ako bi plačevale redno vsak mesec, ki šlo vse v lepšem redu. — Torej, ako -bo kaka članica vsled tega suspendirana, naj se ne huduje na društveni odbor.
S sestrskim pozdravom
Mary Golobic, tajnica, 1210 Vine Str.
Društvo sv. Družine štev. 109 Aliquippa, Pa.
S "tem uljudno prosim vsa oaia društva, katerim smo svoječasno poslali srečke žrebanja lepe žepne ure, da naj nam izvolijo društva vrniti neprodane tikete nazaj, da bomo vedeli, koliko-šte-vilk je bilo razpečanih. Precej potem bo naše društvo odredilo žrebanje. Prosim torej cen j. sobrate tajnike, da naj vrnejo tikete v najkrajšem času na podpisanega tajnika. .
S sobratskim pozdravom
■ Anton Habich, L. box 91 * * Aliquippa, Pa.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeni g. urednik:—
Lep in vesel je bil dan 3. marca za našo slovensko župnijo Marije Vnebovzet? na 57 Str. tukaj v Pittsburghu.
Ta dan smo imeli v naši cerkvi slovesen sprejem mož v društvo Najsvetejšega Imena, katerega je vodil in izvršil P*Kazimir Zakraj-šek, O. F. M. iz New Yorka.
Ganljivo je »bilo videti, kako so prisegali ti člani zvestobo, da hočejo povsod braniti čast Najsvetejšega Imena; zatem je sledila pridiga in blagoslov z Najsvetejšim.
Vsled tega se našemu vrlemu
šteje sed&j 185. te Najsv. Imena, in apeliram na vse katoliške fante in može Jjj^Je ne spadate zraven, da se nam pridrufite, da nas bo večje krdelo; to bo nam ,ki celi župniji v čast in ponos.
Naše seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani ob 2. uri popoldne, po popoldanski službi božji. T T 1 •
Odbor našega novega društva je sledeči : Rev. John C. Mertel, duh. vodja. Frank Cvetic, predsednik. George Flajnik (Kralj) godpred George Vitkovic, tajnik. John BalkoVič, blagajnik. John Thomas, delegat. Wm. Thorny, maršal. S pozdravom
John Thomas,
tajnik dr. sv. Roka št. 15.
še en gra-
ni
Sloven-
it4D(**dai smo imeli tu prav lepo vreme; vse že zeleni, da Je veselje, če človek po#edA v naravo. , }
Še enkrat se Vam torej prisrčno zahvaljujem, kakor tudi vsem članom iti članicam K. S. K. J. ter želim dobr6 vsem skupaj.
Vam udanl Anton VerbišČar, Sgt 1. CI. Ambul. Co.
pmm^^T
n.
Camp Pike, Ark. 3. apr. 1918. . Cenjeni sobrat: — Naznanjam Vam, da sem prejel od Vas poslano velikonočno darilo, *a piruhe, katero mi je darovali K. S. K. J. Zatorej se prav lepo zahvaljujem K. S. K. J. za to krasno darilo in ji želim veliko uspeha in napredka v njenem delovanju. Pri tej priliki tudi pozdravljam vse čl/uie in članice K. S. K. J. ter odtajem vaš zvesti sobrat in nje^član do konca, kakor bom tudi zvest svoji novi domovini, kateri sem zvesto prisegel.
Vdani- Vam Vlad. Volčanšek, Co. H. — 348 Inft. Reg.
4
m.
Pisma naših članov vojakov.
Znano je, da je odposlal naš glavni tajnik velikonočni teden številnim. našim Članom-vgjakom primerno darilce, ali piruhe v imenu vseg£ članstva K. S. K. J. Kako so ti piruhi vplivali na naše sobrate vojake, kažejo številna zahvalna pisma, katere je prejel sobrat gl. tajnik. Izmed teh priob-čujemo na tem mestu sledeča:
I.
Fort Rilley, Kans. 2. aprila 1918.
Cenjeni sobrat: —
Včeraj popoldne sem prejel Vase darilo. Prav iznenaden sem bil ker nisem nič mislil na kaj ta*ke ga. In še bolje, prav takšne stva ri ste mi poslali, kakoršne sem si želel, in kaikoršne potrebujem Res, denarna vrednost teh piru-hov ni velika, toda moralna, ali duševna vrednost je pa neprecenljiva.
V	vojaškem stanu spozna razumen človek hitreje .vrednost mo-litvenika in vojak več drži do Rožnega venca, kakor pa v civilnem stanu;,to pa zato, ker se človek v civilnem stanu navadno ne
domisli na smrt, Čeprav mu je tako gotova, kakor v vojaškem stanu. V našem (vojaškem) stanu se ©lovek domisli na smrt, ko vidi in nosi smrtno orožje, in tudi ko vidi, kaiko grozno se mora vojak s tem orožjem boriti in braniti ter da je vedno v nevarnosti da bo ubit, ali pa težko ranjen od sovražnika. To ga navdaje, da misli na svojo dušo, ki je več vredna, kot vse drugo. —
V	našem departmentu, to je Zdravniški oddelek (Medical Department) se ne-učhno borenja, ampak reševanja življenja. Mi moramo znati dobro, kako se izpira rane, iste obvezuje in daje iranjencu prvo pomoč. To je velike vrednosti, ker če rešimo našemu vojaku življenje, se lahko po okrevanju poda zopet na fronto. Pri naši kompaniji moramo znati poleg tega tudi ambulance preva žati. Najprvo obvežemo ranjenca, zatem ga pa prepeljemo v ambu lančnih vozovih v bližnjo bolnišni co (Field Hospital) Naravno je, da je pri vsem tem delu dosti nevarnosti posebno v tej vojni, ko sovražnik ne priznava Rdečega križa (Red Croea). Večkrat se mora kak sanitetni vojak tudi boriti če je napaden. ,
Mi spadamo k stalni armadi (Regular Army) toda, tudi mi nosimo zastavo z Rdečim križem, katero postavimo na naše ambulanč-ne prostore "(First Aid Station).
Moja služba pfi tej kompaniji je "Property Sergeant" in moram paziti, da so naši vojaki dobro oblečeni, in z vaenl potrebnim
orodjem opremlj vili, obvezami in ščinami za prvo godi prav dobro; tega pa ne vemo.
kakor z zdra-imi potreb-oc. Tu se nam o bo onstran, edaj se samo
Camp Sherman, O. 3. apr. 1918. Dragi mi sobratje in sestre! Prejel sem Vaše velikonočno darilo, za kar se Vam vsem skupaj fakreno zahvaljujem. > Na veliki pondeljefc sem premišljal o velikonočnih praznikih, koliko je bilo nekdaj doma veselja z "lepo pisanimi in rdečimi piru hi. — Pa, kakor pravi že star pregovor, če se č4ovek od volka meni, pa rad pride,--Pošta je
ravno prišla in bila*je zame tudi cela škatljica. Odprl sem jo takoj z radovednostjo in sem si mis lil: Letošnji piruhi i*e bodo zame izostali. Imel sem vsega dosti: rdečih piruhov, okusnega sladkega peciva jn lepi kos pečenke. Če-ravno nas naš striček "Sam" vsake praznike bogato pogosti in obdari, me je to darilo bolj razvese lilo, ker prihaja od bratov in se »ter K. S. K. J. Pokazal sem ga celo drugim mojim tovarišem.
Torej želim naši K. S. K. Jednoti mnogo vspeha v tem letu, da bi pridobili številno dobrih članov posebno za Mladinski oddelek. Še enkrat Vam iskrena hvala za Vaše velikonočno darilo! J*. S. Dragi sobrat gl .tajnik: — .lJCako naj seVam najbolj prisrčno zahvalim za tako krasno daril tie. Kaj takega se nisem nadjal in t)i|slil, da je še mnogo dobrih duš, Ui živijo v božjem .duhu in to je nemo pri naši K. S. K. J. / Jaz tega primernega darila ne bom pozabil .ter ga bom vedno pri nosil in se na Vas spominjal,-kot na svoje lastne brate. Zahvaljujem se še enkrat! Bog bodi vedno z nami in z našo K. S. K. Jed noto!
i $ sobratskim pozdravom \	Vam vdani
... Karol Hočevar,
36 Co. 9th Tr. Bn.
Camp Sherman, Ohio.
V* * J
u
IV.
Fort Barry, Oal. 4. aprila 1918.
^Cenjeni mi sobrat!
Prej, ko Vam nadalje * pišem Vas vse skupaj prav lepo pozdravljala in Vam želim vse dobro. Poročam Vam, da sem prejel poslano Velikonočno darilo, ki me je zelo razveselilo, ker se še kdo zmisli jta nas. * '
; /tukaj se imamo še precej dobro do sedaj,-hvala Bogu! Ne vem pa, kako bo zanaprej. Vadimo in učimo se različnih stvari; dopoldne pri topovih, popoldne pa s Jakami in bajoneti. Sprva je bilo tu bolj sitno, dokler se nismo privadili; kakor ovce na paši — nobeden ni nič znal, nobenega nismo poznali, tako, da je bilo vse narobe. Sedaj je pd vse "ali right*' ker smo se vsega privadi-
h.
Tukaj so sedaj zelo natančni, kakor tudi drugod. Nedavno je nekdo nekaj govoril čez Ameriko, pa je dobil 20 let zapora in »bo moral plačati tudi $10.000 globe. Bodite torej cenj. sobratje oprezni, kar govorite in držite samo z Ameriko.
Drugega posebno novega nimam nič za sporočati. Sedaj se Vam še enkrat prav lepo zahvalim za poslane piruhe. Pišite mi še kaj, ker vedno rad slišim kak glas
ca.
S sobratskim pozdravom do Vm in vsega članstva naše K. S K. Jednote.
Vdam Vam
Joseph Horvat, 16 Co. C. A. C. S. F. Fort Barry, Cal. Adijo z Bogom! Zdravi ostani te Good Bye!
Camp Pike, Ark. 2 .aprila 1918.
Cenj. gospod Josip Zatar: —
Pišem Vam par vrstic s katerimi se Vam tisočkrat zahvalim za poslano velikonočno darilo, katero sem z velikim veseljem danes sprejel. Poslane stvari $o res lepe in ravno take, katere x sem želel imeti.
Jaz sem zdrav in se dobro počutim v tej službi, tako upam, tudi od Vas vseh članov naše Jednote. Vreme tu v Ark. postaja že vroče.
Iskrene sobratske pozdrave do Vas in članov K. S. K. J,
Vam vedno hvaležni Nikolaj Perše,
Co. M. 346 Inft.
VI.
Gamp Puns ton Kans. 11. aprila 1	1918.
Cenjeni sobrat Zalar: —
Lepo in priročno darilce setn prejel, katero ste mi poslali za Veliko noč. Sprejmite mojo prisrčno zahvalo za isto. Jaz visoko cenim poslano stvar in jo bom imel vedno v časti in spominu. Še enkrat: Iskrena Vam hvala!
S sobratskim pozdravom do Vas in do vsega članstva K. S. K. J.
Vdani Vam
John Brchul, Sgt. 1/C1. care B. in C. School.
VII.
Gamp Logan, Tex.
Cenjeni sobrat urednik:—
Trdno sem prepričan, da se bo marsikak vojak-član zglasil v našem Qlasilu, osobito sedaj, ko nas je za Velikonoč naša K. S. K. J. tako nepričakovano iznenadila.
Tudi jaz sem prejel poslane piruhe, za kar se gl. uradu in vsemu članstvu K. S. K. J. lepo zahvaljujem. Ta dar me bo vedno opominjal na verske dolžnosti in na naklonjenost, katero gojijo naši člani in Članice do svojih so-bratov-vojakov.
Kar se tiče verskih dolžnosti, iste tukaj vsi lahko izvršujemo, ker zato skrbi znani red Kolum-' bovih Vitezov (K. of C.,) kar je vse pohvale vredno.
»Poročam Vam in ostalim znancem y Chicagu, da sem zdrav. Tekom enega tedna ibomo odrinili proti New Yorku ker gre nas^od tukaj 20 v neko posebno šolo; zato so določili samo najboljše fante in za to šolo sem tudi jaz iz bran. Morda se oglasim med pot-io čez dober teden tudi v Chicagu?
S sobratskim pozdravom
Joseph Gregorich Corporal Co. A 108 U. S. Eng.
/ vin.
Camp Logan, Tex. 10. apr. 1918.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim za nekoliko prostorov nam priljubljenem listu. Dasirav-no nisem izkušen in izboren dopisnik, vseeno ne morem molčati o čem mi srce ne miruje.
V prvi vrsti se iskreno zahvaljujem vsem članom (ibam) K. S. K. J. za naklonjenost, to ie za krasno velikonočno darilo, katero sem prejel od Vas in ki me je zelo razveselilo; kaj takega nisem nikdar pričakoval. Torej še enkrat: Lepa Vam hvala. Poslana stvar mi bo vedno v trajen spomin; kjerkoli se bom nahajal, spominjal se bom Vašega bratstva in naklonjenosti posebno v tem času in v tem stanu. Kličem tor^j še enkrat: "Živeli člani in članice IC. S. K. J!.
Jaz se nahajam sedaj med samim tujim ljudstvom, a vseeno se ne morem nič pritožiti, "ker so vsi prijazni z menoj, jaz pa tudi ž njimi. Seveda je bilo prej drugačno življenje, ko sem živel med prijatelji Slovenci v Waukega-nu in & Chicagu; po teh mi je še vedno malo dolg čas posebno v mraku, ko solnce zahaja; tedaj se spominjam kako solnce tone tudi nad prijaznim Waukega-nom, kjer sem preživel celih 7 let. A sedaj v tej uri, ko se zbira nevihta nad našo veličastno
> žšfctavo, je pa dolžnost nas vsakega, da skuša na vse načine ohraniti čast, ponos, mir in svobodo naše nove ljubljene domovine U. S. A. Delujmo vsi na to. da bo naša ljubljena ameriška zastava ponosno enkrat* zavihrt-la nad sovražnikom kot znamenje zmage. Upam in želim, da bi prišel kmalu čas, ko se bomo vrnili v zmagoslavnih vrstah zopet domov k našim znancem in prijateljem. Pri tem kličem: Doli s kajzerjem in proč z militarizmom!
Kar se tiče mojega novega stanu se ne morem nič pritožiti; glavna stvar je, da sem vedno zdrav; hrane imam dovolj in sploh vsega; v ameriški vojaški službi skrbijo pred vsem za čisto hrano in obleko in čistost vojaka, kar je veliko vredno.
Ne smem tudi pozabiti, kako nas je naš Ijubljeiii stric Sam z lirami obdaril. Vsak vojak je dobil 1 uro. Kaj mislite: zlato, srebrno ali železno? Dobili smo tudi mi po eno uro več na dan za vaje tako da je ob 5ih že 6 itd., ko nas kliče trobenta iz gorke posteljce, nakar ^po^rabimo svojo ljubico puško in hajd na vaje zoper kaj-zdrja!
Tu pri nas v deželi bombaža je postalo že precej vroče čez dan; zvečer je pa hladno in nekako vlažno; to pa radi tega, ker je v bližini mehikanski zaliv (Gulf of Mexico) ki donaša obrežnim prebivalcem tudi lepe denarce. .Tu od Houstona do glavnega mesta Galveston, Tex., je okoli 45 milj. To mesto je zelo prijazno z velikim pristaniščem in lepo urejenim morskim kopališčem. Mesto šteje okrog 50,000 prebivalcev. V naglici sem opazil, da živi v Gal-vesfonu precej premožnih ljudi, kamor prihajajo na zimo, kjer i-majo svoje krasne palače. Pri-prosto ljudstvo se večinoma bavi z ribolovstvom; v tem mestu živi tudi veliko Mehikancev, Grkov in precej Čehov:
Tu doli je prišlo veliko vojakov iz raznih taborišč, kot sem čul posebno iz Camp Grant, III. Šel sem torej minulo soboto zvečer okoli, pa žal nisem dobil nobenega znanca; ravno tako je bilo tudi naslednji dan, v nedeljo. Na to sem se vsedel popoldne v svoj šotor poleg svoje izvoljenke (puške) ter sem pričel s tem dopisom; dovršil sem že skoro polovico. Kar zakliče dvakrat neka oseba: Frank Kozina! — "Da tukaj sem!" sem mu odgovoril; oni vojak mi je dal zatem naslov mojega starega znanca Fr. Koširja iz Waukegana. Nisem verjel, so !i to sanje, ali resnica, tako sem se razveselil tega naznanila. Sel sem naglo k 342 regimentu stotnija E, kjer seni našel na postelji počivati rojaka Koširja. Kako strastno sva stisnila roke !Saj sva bila skupaj v Waukeganu, potem v Camp Grant, sedaj pa zopet Uikaj. In kaj še več. — Našel sem še druge waukeganske fante. Sedaj nisem več sam, ker imam dosti svojih slovenskih tovarišev. Kedaj gremo čez "lužo," nihče ne ve in tudi ne smem o tem pisati. —
K sklepu teh vrstic še enkrat prav prisrčno pozdravljam vse članstvo K. S: K. J. ter še enkrat: Lepa hvala za poslane piruhe! Živela K. S. K. J. Zaeno pozdravljam tudi vse nase slovenske vojake pod našo mogočno zvezdnato zastavo, tako tudi pozdravljam prav prisrčno vse rojake in rojakinje v Waukeganu in North Chicagu.
Frank Kozina
Bat. F. 123 rd H. F. Art.
POPRAVEK.
V članku "Posnemanja vred-no," priobčenem v zadnji številki se je nam'urinila pri krstnem imenu člana Mlakar neljuba pomota. Namesto Anton Mlakar, se mora pravilno glasiti Martui Mlakar.
Uredništvo.
POZOR!
Članom podružnice Slov. Narodne Zveze Chicago, m.
Prihodnja seja naše podružnice je preložena za 1 teden zaradi glavnega zborovanja S. N. Z. vr-šečega se te dni v Clevelandu. Seja se vrši zadnjo soboto v mesecu 27. aprila ob 8. ur\ zvečer v Cerkveni dvorani. Vsi člani so na-prošeni, da se te seje zanesljivo udeleže ker bomo čuli poročilo naših dveh delegatov, ki sta se udeležila glavnega zborovanja S. N. Z. v Clevelandu.
Z narodnim pozdravom
Ivan Zupan, preds.
tek opis in slik« dveh bratov, An-ton in Louis Vertriščar, članov dra&tva *ev. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chicago. 111.
Njuni sta riši John in Margareta Verbiščar stanujeta na. 2111
Coulter Str. v Chicagu Že 5 1 to; svoječasno je živela ta družina v Jolietu, pred kakimi 15 !eii pa v Pittsburghu, Pa. P»'užin& John Verbiščar je vživala v vsakih izmed teh naselbin spoštovanje in ugled med Slovenci, ker se vestno drži in zaveda -sv ^ narodnosti, pa tudi verskega prepričanja, tako je ta vrla družina poznana tudi v nasi ehikaški naselbini. Označena družina ima petero otrok. Najstarejši sin, Anton je bil rojen dne Sty dcc. 1894 v Pittsburghu, Louis pa dne 13. maja 1897 tudi v Pittsburghu.
Pred dobrim letom sta se oba ta dva vrla brata prostovoljno prijavila k vojakom; zadržala sta se v tem kratkem času tako lepo in vestno, da sta postala že oba sarženta (narednika). Sobrat Anton Verbiščar je celo saržent 1. reda pri zdravilskem oddelku (Medical Co.) v Fort Rilley, Kans.; sobrat Louis Verbišcer slu-
Sobr. Louis Verbiščar, čl. dr. št. 1
ži kot saržent pri Co. L. 11 Inft. v Camp Forest, Ga.
Kaj ne, da smo ameriški Slovenci lahko ponosni na tako vrle fante? ponosni smo pa tudi člani in članice K. S. K. J. na take sobrate-vojake!
V današnjih pismih vojakov je priobčeno pod štev. I bolj obšir-
DVajset let je stara našega naroda priselilo v Chicago in «*
Slovenec ali Slovenka ima na to cerkev naveaane spo-
mine.
V	Ohicagu ima ta eerkev vkljub težkim borbam, ki jih je prestala b sovražniki, mnogo prijateljev. /
Letos meseca jjinija bomo slovesno obhajali 20. letnico obstanka te cerkve. Obnovimo spomine na zgodovino te cerkve!
V	cerkvi bomo obhajali zahvalno pobožnost za vse v tej cerkvi prejete milosti
Ob enem si pa kot župnik te cerkve štejem v dolžnost, da prosim vse faraae in vae prijatelje in prijateljice te cerkve, da naj tej cerkvi pomagajo, da bomo uspešno slavili 20. letnico.
Imeli bomo v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Avenue in 21. Pi. cerkveni bafar m sicer štiri sobote: 1. junija, 8. junija, 15, junija in 22. junija.
Jedro naše fare so naša slovenska katoliška, društva; aato od članov(ic) teh društev pričakujem največ pdmoči v vaakem oziru, tako da te-štiri večere meni ne bo treba imeti nobenega posla v dvo-rani.
Pomoči pa prosim od vseh. Nekateri naši stari prijatelji, tki so znani po celi Ameriki, a imajo svoj dom v Chicagu, se bodo gotovo te cerkve spomnili in poslali kakšen dar za bazar. Naj omenim samo dva imena: Mr. Jakob Stonich in Mr. Matija Pogorele.
Vsak, kdor se hoče (kaj potruditi za cerkev, lahko izprosi kje ka!kšen dar za naš bazar.
Vsak trgovec, Slovenec ali ne Slovenec, bo rad kaj daroval, če ga prosi eden izmed vas, ki z njim trgujete.
Slovenske žene ali dekleta lahko napravijo za cerkev, kako ročno delo.
Sploh, vsak dar je dobrodošel kot dobitek, ki ga bomo dali na bukvice (Chance books) ali ga kako drugače spravili v denar.
Jaz bom razdelil uradno potrjene listke, s pomočjo katerih boste lahko stopili do koga, ki bo kaj daroval kot dobitek za cerkev. Te dobitke naj vsak ohrani doma, dokler dobitek zadnji dan ne bo izžreban. Kdor ga zadene, ga bo rad prišel k Vam na dom iskat.
Nekatere stvari pa bomo lahko javno pokazali v dvorani, da bo vec zanimanja. Take stvari naj se pa izročajo v župnišču.
Na kontestu bodo: Mrs. Matilda Duller in Miss Mary Merlak; Anton Stonich in John Terselič; Martin Žižek in Štefan Raj.
Vse te, ki bodo na kontestu, prosim, naj se ob lepih dnevih in pri vseh prilikah potrudijo, da bedo ysako osebo naprosili, naj kaj
daruje za cerkev.
Vstopnina za štiri večere bazarja je 50c; za en sam večer je pa
25 centov.
Vstopnice bodo na razpolago že pred bazarjem, ker jih bodo prodajale razne osebe.	^
In še nekaj! Tudi nasprotnike naše cerkve pfosim za pomoč. Ce nimajo cerkve radi, naj pa vsaj radi imajo delavce, ki leta in leta vzdržujejo cerkev. Katoliški delavci bodo še zanaprej vzdržavali to cerkev. Če nasprotniki cerkve kaj pomagajo za cerkev, pomagajo s tem svojim sobratom delavcem, da bodo ložje prenašali breme vzdrževanja cerkve. S to zadnjo opazko sem hotel samo toliko povedati, da če Vi, nasprotniki cerkve, ne boste nič dali za cerkev, pa molčite in nas lepo v miru pustite, v besedah ali v časopisih iin — mirna Bosna!! Sklicana bo seja, na kateri se bo izvolil odbor, ki bo imel yes
odgovor -------, otroško srct ^
t»m <<*» b» je mnogo ^>Ibr?beŽpeBa dnTjf *
vrvenja po Časnem, zemeljskem
blišču; to hlepenje pa zamori vse boljše čute lepega detinstva. Iz takih Že v nežnih letih izpridenih o-trok postanejo ljudje, kateri so po svoji notranji mrzloti in praznoti podobni mrzlemu zimskemu dnevu. O njih pdje naš S. Gregorčič:
bazar na skrbi. Tam se bomo vse natančno pomenili. Vsak bo nekaj ,<<yeg je g0stilnic, več je ubo-
J.l.__a- ____ nMA.rva1	iVqx imomn rlrvcti «rvO«fVhni}l TTlfM^ll. hofite v.	' v » . ___ ___S U_ *	»»
dela za to stvar prevzel, In ker imamo dosti sposobnih moči j, boste drage volje župnika, oprostili, da ne bo imel vsega na brigi. Jaz vem, da naši Slovenci v Chicagu so sposobni bazar uspešno voditi in izvršiti brez župnika. Navodila bom dal pa jaz.
Hvaležen sem v imenu vseh duhovnih sobratov, ki so delovali
_________ ___________„ - na tej fari, vsem zvestim faranom te cerirve. Živim faranom in
no\ pismo sobr. Anton Verbiščar-1 umrlim faranom naj bo dobrotni Bog stoterni plačnik!
Rev. Anton Sojar, župnik, Telefon: Canal 4199,	1852 W. 22. Place, Chicago, 111.
Podoba živa. naše dobe Si ti, o jasni zimski dan, Prepoln kot ona si svetlobe, Kot ona — mrtev in hladan.
Po glavah svetlo je in jasno, A v srcih zimsk je mraz in mraik; Tam ne poganja cvetje krasno, Tam ne odmeva spev sladak.
Telo oveni zgodaj, duša in srce nista za vzore. To je morebiti z drugim vred vzrok, da se naša mladina le tu in tam vnema za Verske in narodne vzore, da ni pravega navdušenja, ali pravzaprav, da ni navdušenja za prave vzore. Zato proč z mladino od ple-šišč! 4 . -
Okolščme posebno naredijo, da postane ples škodljiv in nevaren človeškemu zdravju. Večina naših plesov se ne sme imenovati sredstvo razvedrila; gode se po noči, s tem trpi mir in počitek; vršijo se na krajih, ki so polni vzduha, dima in prahu, pri pijači, v mrazu itd. V nekako drugem pomenu bi lahko relkli o naših plesih, ki uničujejo telo in dušo, kar pravi ruska narodna pesem:
Poješ veselice Kakor ptič sladkfc; Bereš si cvetlice,	§
Pa minulo bo.
Prešla bodo leta Z njim veselja slaj Lic rdečih smeha
Več ne bo nazaj.
•
Pri.nas vsak ples nekako uničuje Človeku moči in treba se je od njega odpočiti To vendar ni razvedrilo! Zato pravi Slomšek
štva; več ko.plesa, več bo joka."
Čisto drugačen je ples pri naših južnih slovanskih bratih in tudi pri mnogih drugih narodih. Slo-
veselja, ne kaže enako pri vsakem človeku, in zato tudi nje vpliv ni ve-okrepča dno enako močan. Slabejšemu ženskemu spolu jeza veliko bolj škoduje kakor moškim. Nekatere
ma toliko nravnih nevarnosti. Tak je pa bil v začetku ples skoraj povsod. Pozneje so se zlorabili njegovi nameni ; tudi način plesa je postal tak, da pri nas ples navadno ni nobeno razvedrilo za razumnega Človeka. O takih plesih, ki so prišli že pri Rimljanih v navado, pravi Ciceron: "Kdor ni pijan, ali-brez pameti, ne pleše," in pesnik Petrarka meni: "Ples se ne spodobi poštenemu človeku."
O nravnih nevarnostih naših plesov govoriti, ne spada v naš smoter. Vendar pa dostavimo: Kdor si hoče ohraniti nedolžnost in srčni mir, naj ne hodi na plese. Plešišča so mesnice za nedolžnost in poštenost. Sv. Efrem pravi: Kjer je ples, tam se veselijo hudiči in žalujejo angel ji." Pesnik pravi prav dovtipno o naših plesih:	j
Na sejm se stavijo lepo Rejene po vrsti junice; Na ples vi vodite tako Na prodaj svoje krasotice!
ni- ženske postanejo vedno jbolne, ka-
Tu govorimo le o telesnem zdravju, in to je gotovo, da je temu ples skoraj vedno škodljiv.
Zato bodi previden! Ples ti ne sme postati v strast, drugače bo sledil kratkemu veselju dolgotrajen kes. Naš Slomšek poje:
Al' pravega veselja na rajanju ni, Pijance, plesalce veselje beži!
3. Boj se jeze!
"Zakaj je upadel tvoj obraz?"
I. Mojz.4.
Že stari modrijani so spoznali, da je najhujša, a tudi najslavnejša zmaga če človek premaguje samega sebe.
Jeza in želja maščevati se moreta jimed strasti mogočno vplivati tudi na telo in zdravje. Ljudstvo potrjuje to dejstvo, ko pravi : Postal je od jeze bled, ali rdeč. To kaže, da more ta strast izpre meniti človeku zunanji izgled, tako močno vpliva na kri živce. Ta vpliv pa mora postati poguben, škodljiv, ako prekorači svoje me je, in zaradi neukrotene te strasti je že mnogo ljudi izgubilo svoje življenje in še več svoje zdravje.
Kakor druge, se tudi ta strast
M=
dar se kaj zjezijo. Znano je tudi, da imajo narodi v južnih krajih bolj vročo kri nego v severnih. Posebno je Jugoslovan ^ognjevit tudi v jezi in maščevanju.
Jeza more biti tudi opravičena, sveta. Tedaj ni greh in tudi ne škodljiva. V tej pra\gčni jezi je razbil Mojzes tabli postave, ko je videl ljudstvo malikovati. Kristus je z bičem izgnal ljudstvo iz fempla, ko ga je oskrunjevalo.
Grešna in zdravju škodljiva je jeza, če prekorači prave meje in če za njo ni zadostnega vzroka; v taki jezi človek samega sebe ne more krotiti, ne ve, kaj dela, ter navadno razbija, kolne, preklinja in razsaja. Sveta mu ni ne bliž -njega čast, ne posest ; vse bi rad zdrobil. Taka jeza ni samo grešna, temveč vedno škoduje tudi icdravju. Mnogi se je v taki razburjenosti že zgrudil na tla in jc bil mrtev; vsekako pa zastane pri takih izbruhih jeze prebavljanje; kri sili v glavo in s tem močno trpi zdravje. Stari pisatelj Philo pravi: "Jezne misli so kačji zarod," in naš Stritar dostavlja:
Kjer jeza v hiši gospodari,
Nič ne popravi, vse pokvari.
V prvem hipu se tuintam človeku skoraj ni mogoče premagati; na vsak način se pa mora človek iznebiti skrivne želje maščevanja. "Meni gre maščevanje," govori Gospod. Skrivna jeza in mržnja razjedata človeku kosti in mozeg in uničita tudi najtrdnejše zdravje.	j
Skovan je meč, da življenje ti brani,
A rajši v nožnici miren ostani.
Jos. Cimperman.
Znamenje plemenitega značaja in velike nravne vrednosti je, če ima človek samega sebe v oblasti. To je v resnici pravo junaštvo. Tak junak je bil na primer sv. Frančišek Šaleški.
Od narave je bil jako jezi pod vržen, a neprenehoma se je voj -skoval zoper to- strast; silil se je, in tako potlačil to plodlo lastnost.
(Dalje prihodnjič.)
Bodi svoje sreče kovač!
# NmU za vsaMaiie tfvl|ei|e. Spisa! lev. J«H Tink.
IDI i II
Sobr. Anton Verbiščar, čl, dr. it. 1
v katerem se zahvaljuje za posla ne piruhe in opisuje, kako se mr. godi v vojaški službi. Sliko sobr. Anton Verbiščar smo mislili priobčiti pod gori označenim pis mom št. I; ker smo imeli pa ga razpolago tudi sliko njegovega brata, Alojza, prinašamo obe sliki na tem mestu.
Pošte, posredovalnice služb.
Ker se je v Minnesoti bati, da bo ondi tudi letos primanjkovalo poljskih delavcev, se je državna uprava obrnila na generalnega poštarja v Washington, da naj ji gredo poštni uradi 3«. in 4. razreda v tem oziru na roke; tej prošnji se je ugodilo.
Letos bo torej v Minnesoti vsak tak poštar in vsak izvenmestni pismonoša posredovalec, za službe. Na vsaki pošti 3. in 4. raare
b) Bodi smeren pri tobaka.
(Nadaljevanje.) Dima nikar ne požiraj, ker s tem dražiš z nikotinom svoj želodec. 7. Če mogoče, )ne zažigaj iznova smodke, katera je ugasnila ali dalje časa kje ležala. 8. Če mogoče, naredi pipi prav dolgo cev, a vedno imej* cev čedno. 9. Smodko in smodčieo vtakni vedno v špic; a-ko jo ivečeš ali grizeš, pride mnogo nikotina med sline, tudi mnoge bolezni se morejo s tem prenesti.
10.	Nikoli ne kadi, če imaš bolite ustnice. Le malo nikotina v rano zadostuje, da se ti zastrupi kri.
11.	Nikoli ne kadi tešč, ne v postelji, in ne pri bolnikih, drugače si sebi m drugim v nevarnost. 12. Kadi zmerno in pri zabavi in razvedrilu, katero ti nudi, misli, koliko ti je pač kajenje koristilo, in koliko bi si bil brez njega lahko prihranil.
o) Bodi previden pri plesn.
Da kakor ti tudi jaz bi bila Zmir' čista, lepa ino mila, Da, kakor čist je tvoj obraz, Moj tudi bil bi vsaki čas!
Jos. Cimperman.
"Najboljši ples ni kaj vreden!" ^v. Frančišek Šaleški
Kakor ptes sam na sebi ni nen-raven, tako tudi ne škodljiv. Sko-
run;* i —»---- —	. - .
------------,. t mani raj pri vseh narodih se najdejo
da bodo oznacen.lepaki m»»u I^P	različni. Pl<*
gospodarjev m pUJanmi pogo- P .	J	človeške
jl; 'f^Wv	VfrZ morKeLega zdravja, ter
'^iJ^h^^^imMa^a nižnaiaH aredatvo, a katerim ai človek po noae bodo ta	,"^0- dokonžanem delu razvedri svoje-
farmerjem m posred^ah pn po	btt pl{B ce.
dehtvah služb. Za	ga	v„aVadi. Tako
ah delavce	T^££ L pr. je plesal kralj David pred
skrbovalo službe potom posebmi. V i J ^ ^ ^
dopisnic.	*
ce so plesale ob mnogih praznikih; sv. B^zilij zatrjuje, da plešejo celo angeli pred stolQm božjim."
Ples je splošno navada posebno tudi pri Slovanih. Nevaren postane ples po različnih okolščinah in po slabem nameni. Slabi plesi so pa Škodljivi duši in telesu.
Tu govorimo pred vsem, kdaj in kako more postati ples škodljiv našemu zdravju. Smelo si upamo trditi, da je moralo mnogo 'ljudi v najlepši dobi V hladni grob, a pod zemljo jih je spravila nepremišije nost in nezmernost pri plessu. Ne samo, da se mnogokrat zgrudijo plesalci na plesišču na tla in so mrtvi; veliko večje je število onih, kateri si na plesu položijo prvo kal dolgotrajni smrtni bolezni.
Na plesih se navadno v večji meri zauživajo jedi in posebno pijača, prebdijo se cele noči, plesalci se gibljejo v zraku, kateri je okužen po groznem vzduira mnogoštevilnega ljudstva, izpostavljeni so prepihu; neprevidno se podajo iz tople sobe na mrzel zrak, ali si pa prav nespametno gasijo vsled vročine hudo žejo mrzlo pijačo. Posebno slabši žen ski, spol je izpostarvljen vsem tem ne^rilikam; marsikatero, dekle s nakoplje na plešišču sušico in vsled neprestanega vrvenja živčne ter srčne bolezni. Izkušnja uči, da dekleta, (katera pogostoma hodijo na plese; hitro ovene in dobijo nekako oduren izgled. Znana mi je dolina na Slovenskem, kjer so ple si grozno razširjeni: razen strašnih nravnih hib, najdeš tam le malo deklet, IkateTa bi biia v najboljših letih podobna, kakor bi imelo biti, cvetočim rožicam. Z dušo ovenelo tudi telo in nasprotno.
A.	nrednosti v ledvicah je treba
w nesianejo zdravniiko ^mo4f da hitro o-
zdravite in dobite svojo prejSnjo moč. Priporočamo ljudjem, da poskusijo
Severa's Kidney and Liver Remedy
(Severovo zdravilo za obisti in jetra), dobro znano zdravilo proti nerednostim na ledvicah in jetrih, nrednemu odhodu vode, oteklim nogam, glavobolu, ki navadno naznanja, da ledvice niso v redu. Cene »o 75e in $1,25 v lekarnah.
Tivri potrebujejo nove pomoči za boljše OiaDl ZlVCl delovanje> Ako se tega ne stori,
postane bolezen kronična in jo je zelo težko zdraviti. Vi bi morali poskusiti
Severa's Nervoton
(Severov Nervoton) in hitro boste priznali, da je to dobro sredstvo in zdravilo za zdravljenje slabih živcev, histeričnega spanja ali insomnije, pesanja iivcev ali nervoznosti. To zdravilo naj se abi vselej, ko je pomoč za vaše živčevje ali proti vtruje-nosti živcev potrebna. Nikdar ne boste obžalovali tega. Cena je $1.25 v vseh lekarnah.
V 1 !• •• so dobro znani vsled njih hude serbečine in bolečin po životu. To«je znamenje, lzpunljajl da je kri nečista. Ravno sedaj v spomladanskem času, so ljudje navadno^ pod-
vrženi različnim takim boleznim in se navadno slabo počutijo take sitnosti. vSm, ki trpe na enakih boleznih, take sitnosti. Vsem, ki trpe n takoj
„ Za to pa potre-na enakih boleznih,
priporočamo, da pričnol takoj rabiti
Severa's Blood Purifier
(Severov KričistilecV
i7vrstno sDomladansko zdravilo za čiščenje krvi. S čiščenjem krvi boste
------h,rA mazule elavob ol in druge bolezni, ki navadno slede, ako se ne
Srfffiisr Vzemite to ^drivilo1v^ako 8pomlad. Ce/a je v vseh lekarnah le $1.25.
čitajte kaj ^ Mr Frank M*
"t^^^v^ifna več TsTih pri^dfta. Nisem mogel spati vsled teh bolečin Počelo kri se je^kazala na vec me« F	8lučajno čital oglas v Severovem Alma-
tem, ko sem poskusil razna zdra^: severovem Kričistilcu, Severovem kožnem olju in 8eve-„ahu in seveda v njem - tud ^verovem *	^ ^	^	..
rovem zdravilnem milu za omo.	izpuhnjenja izgubila in moj život je postal zopet
sp^mTnoči. Jar priporočam to va*e
zdravilo vsakomur.'^
r/sa^r^^u s? msrt^A w. f. severa co.( cedar rapid.,i«.
vsi« naročilo ntt»«o»t Mm:
* • Jj,Lu morale bi vedno imeti pri Zene in dekleta ^^ kakgD0 dobro zdravilo, ki naj bi jim pomagalo vzdržati njih telo.v do-brem stanju. In za take sluaje je
/
Severa's Regulator
(Severov Regulator) »»j rabijo žene kerj^njih zvesti prijatelj, kedar xbole. Nam je to znan raznih pisem, *i jih.prejmemo iz	no-
želi. Ta HltfO drfuje in pomag točno^	h
tranji sistem života. Cena je $1.25 v vwsa
Kronično zapiranje blata
oslabi bolnika in lahko prinese hude posledice. Vsled tega je važno, da se ga takoj prepreči. Ako traja več kot en dan, tedaj je čas, da se~ga prežene. Rabite
Severa's Balsam of Life
(Severov življenski Balzam) je pokazal svojo vrednost pri zapiranju blata, neprebavnosti, bolečinah v želodcu ali jeternih boleznih. To je izvrsten pripomoček za dobro prebavo, in rabi naj se kot pn-mesek z drugimi zdravili pri zdravljenju različnih bolezni Cena je 85e v vseh lekarnah.
4.1
1951
in uprarniitvo: Canal 2487.
• ■ , i .
m.
Za
Za
Nmbiati
leto.................................. • • • ........$0.90
.............................................. 1.50
. _ ... - . ..........2*00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION m of the ■ ■ »V ' UNITED STATES OF AMERICA __
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
1951 West 22nd i*lace,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
For Members, per year.
For Nonmembeis......
For Foreign Countries . .
Subscription rate:.
.$0.96 . 1.50 . 2.00
168.904
zavarovalnina .............$9,634,662.126
Izplačana podpora
% 1917 ..........
Novih članov sprejetih 1917........
Certifikatov izdanih za . . J--------
Imetje . ..........
Obveznosti.......
Dohodki L 1917 ....
Izdatki 1. 1917.....
Skupno število kraj. društev. . . 4 .......
Krajevnih dr. se je razpustilo........
113,763,27§
931,516
908,289,680 344,619,330 84,116,631 164,848,635 140,149,963
122,990
767
Kopnite Liberty bonde!
Tajnik državnega zakladniške-ga urada v WashingtOnu je izdal te dni sledeči oklic na vse ameriške podanike, ozir. državljane:
"V armadi in mornarici Združenih držav služi sedaj en milijon osemstotisoč vrlih sinov Amerike. Na tisoče teh se jih že nahaja na francoskem bojnem polju; tamkaj se borijo in umirajo vsled tega, da bi ščitili in ohranili svobodo in pravico onih, ki so ostali doma; bojujejo se za demokracijo in svobodo proti pruski brutalnosti in vojaškemu despotiz-ran. Njih kri že napaja posvečeno zemljo plemenite Francije.
Kdo si zamore predstavljati junaško požrtvovalnost teh mož in fantov, ne da bi ga ta misel v srce ganila ? • _
Kdo izmed nas si zamore predstavljati njih skušnje, trpljenje, nevarnosti in borbe, ne da bi bi nam zaplamtel v srcu žar patri jotizma?
Kdo ne bo ginjen pri pogledu na višnjev suknjič mornarja, ali na rujavkast suknjič vojaka, kajti pod tem suknjičem bije požrtvovalno srce, srce katero bo morda kmalo objela bridka smrt, kot žrtev v borbi za civilizacijo?
Mi moramo torej pomagati našim vrlim pomorščakom in vojakom. Iti jim moramo na roke, da bodo kmalo premagali nemškega kajzerja. To lahko učinimo, če bomo izvrševali doma svoje dolžnosti na tak patrijotičen način in s tako vnemo, kakor jih izvršujejo naši vrli vojaki v za-kopih. Najbolj malenkostna dolžnost, katero lahko izvršimo in katero bi morali voljno in z veseljem izvršiti je ta, da, posodimo svoj denar vladi in vsicer -vsak dolar, kojega lahko prihranimo; to moramo storiti, da se bo lahko pošiljalo našim vrlim sinovom vse, kar potrebujejo za rešitev Amerike.
Vsakdo, kdor Jje pravi domoljub bo kupil kak Liberty bond, Tretjega vojnega posojila Združenih držav.	•
Z velespoštovanjem
• William G. McAdoo."
Ameriški Slovenci in Slovenke! Kupujte torej marljivo Liberty bonde!
Uspehi
bratskih organizacij leta 1917.
V listu "Fraternal Monitor" za mesec april je bilo obelodanjeno zanimivo poročilo o delovanju in uspehu ameriških bratskih organizacij v minulem letu. Vsi ti podatr ki so sestavljeni na podlagi statistike ker so zanesljivi. Uvod in vsebina tega zanimivega poročila se glasi sledeče:
"S tem, da so Združene države dne 6. aprila 1917 napovedale Nemčiji vojno, so nastali za naa razni problemi in drugačni položaj; katere smo pa vse rešili aaa patrijotičen način. Pri tem se je zopet pokazalo, da je namen fra-ternalizma (bratskih podp. organizacij) v prvi vrsti protekcija članov, ne pa dobiček posameznikov. Položaj je bil namreč sledeči:
Na stotisoče naših članov se je pridružilo ameriški armadi in mor
tem preklicale svoja stara pravila in dostavila točke, da lahko o-stanejo vsi člani-vojaki se pri isti organizaciji. In še več! Niti ases-mentov se ni zanje zvišalo. Razna podp. društva so sklenila na svojih sejah, da bodo vzdrževala patrijotičen «klad in da bodo celo plačevala sama asesmente za vojake. Mnogo podpornih Jednot je kupilo tudi za večje svote Liberty bonde; ves bratski podporni sistem se je torej lansko leto mobiliziralo v svoj lasten prid in v prid vlade Združenih držav.
Leta 1917 je imel Mladinski oddelek priznanih podp. organizacl jah_precej uspeha. Na podlagi zakona (Whole Family Protection) so fivedle razne Jednote ta oddelek, ki lepo narašča in napreduje To se je pa ukrenilo iz razloga, ker je 18 različnih držav postavnim potom dovolilo poslovanje Mladinskega oddelka. i
Dasiravno ni število novih članov raznih podp. organizacij dosti naraslo, vendar moramo biti z uspehom v obče zadovoljni, ker smo napredovali, ne pa nazadovali. Kar je največ vredno je dejstvo, da so se asesmenti p6višali in tako tudi rezervni skladi. Vse to nam kaže, da stoji dandanes bratski podporni sistem na trdni in zdravi podlagi.
. Koncem 1. 1917 je znašalo skupno število članstva raznih podp
vsIT p^pfpirln S niso z^ravljal^svoj^^alih^l^-li naši armadi. Ti možje hrankov pri kupovanju sladoleda
in druge sladkarije kot danda-10c na dan. Ako je
Vlada se zanima za inozemce.
Dne 3 .t. m. se je vršila v Wash ingtonu D. C. važna konferenca številnih guvernerjev in zastopni kov Trgovskih zbornic širom dr-; žav; izmed guvernerjev so bili .navzoči sledeči: Brumbaugh iz Pen na.; Beekman iz* Rhode Isld.; Mil-liken iz Maine; Henderson iz Alab.; Capper iz Kans.; Burnquist iz Minn.; Stewart iz Mont.; Wili-ams iz Okla.; Manning iz So. Carol.; Bamberg iz Utah in Cromwell iz Wyo.; guvernerja Lowdcn iz 111. je zastopal znani advokat Levy Mayer.
Na tej konferenci je bila najbolj zanimiva resolucija Levy Ma-yer-ja o naobrazbi inozemccv r dostavkom, da naj se vse tu živeče postavnim potom prisili k naturalizaciji, ko dosežejo 21. leto starosti. Debata za to (slednjo) točko je bila zelo burna; vsakdo je odobraval Mayerjevo resoluci jo; slednjič je pa ostro nastopil proti Mayerju tajnik notranjih zadev — Lane, kar je povzročilo, da Mayerjeva resolucija propad
?J
organizacij 8,639,898, zavarovanih Skupnega prebivalstva so inozem
za podpore; k temu je treba še prišteti 450,137 družabnih (social) članov; torej dobimo skupno šte vilo 9,090,035. Ako se prišteje vse nove člane in odšteje vse umrle odstople i. dr. dobimo še 168,904 članov naraščaja. Ali ni čudno, da navzlic kritičnim vojnim časom podp. bratske organizacije vseeno napredujejo ?
Leta 1917 je bilo vsprejetih razne Jednote in podp. Zveze 931,516 novih članov; leta 1916 pa I,083j826 torej samo za 118,770 članov razlike; leto nazaj je pa znašala ta razlika 155,597. Iz tega lahko sklepamo, da se člani vestno držijo svojih podp. Jednot.
Dne 1 .jan. 1917 je znašala sku pna zavarovalnina vseh ameriških podp. organizacij $9,601,722,216 (nad 9 bilijonov) koncem leta 1917 pa $9,634,662,126. Ta svota se je zmanjšala vsled tega, ker se je dosti manjših Jednot združilo ; večjimi in so prenehale poslovati
Lansko leto se je pomnožilo šter vilo krajevnih družabnih ((socialnih) društev za, 1419, med tem, ko se 3e število podpornih krajevnih društev skrčilo za 1957.
Najbolj značilno dejstvo v poslovanju bratskih organizacij 1. 1917 je pa njih finančni napredek, ker se je njih rezervne sklade na podlagi povišanega asesmenta ze k) povečalo in stavilo certifikate v pravo veljavo. Začetkom jan. 1917 so imele razne podp. organizacije $313,825,352 svojega čistega premoženja, 31. dec. 1917 pa $344,-619,330.
Lansko leto so imele zavarovalne družbe povprečno $4.18 upravnih stroškov na vsakih $1000. — zavarovalnine, pri-bratskih podp. organizacijah je pa znašala ta svota 84c.
Zavarovalne družbe so povrnile 30 odst. od*dohodkov raznim lastnikom delnic vpoštevši smrtninska izplačila; podporne organizacije pa 71 odstotkov.
Splošen pregled poslovanja brats. organizacij 1.1917 1. jan. 1918.
Za časa civilne vojne so bila ta-
narici, ali so bili pa podvrženi naboru. Pravila večine podp. organi- Število zavarova-
zacij so preje izključevala voja-nih članov........$	8,639,898
ke —člane iz svoje sredine in so, Število družabnih	, _ ______________________________
razveljavljale njih certifikate., (social) članov .... 450,137, v Franciji, kakor se borijo Vaši i nepoznana, tako tudi razna druga
Podporne Jednote so pa kmalu za-i Skupaj...........~	9,090,035, in moji sinovi. Vsled tega naj bi zabavališča. Razglednice še'tedaj
Značilne so besede Mr. Mayer-ja, s katerimi je hotel uvesti pri silno naturalizacijo in prisilen na bor vseh inozemcev; najbolj zna čilna je pa njegova izjava o na obrazbi ameriških inozemcey, da bi bilo v tem oziru potreba nekaj ukreniti od strani vlade. Mr. Mayer je rekel:
V Združenih državah je okrog; 100 raznih narodnosti in plemen. Triintrideset milijonov izmed ce-
_____t jo danes blagre naše domovine in naše vlade; a ne dajejb zato nobenega protiplačila.
Dalje priporočam, da naj se prepove publikacijo vseh nemških listov v Združenih državah ; pred vsem pa prosim našo slavno vlado, da naj bi kaj več ukrenila za naobrazbo inozemcev, da bi se leti navzeli ameriških institucij in naših idealov."
Ko se je vnela najhujša debata, o Mayerjevi resoluciji, je posegel vmes tajnik notranjih zadev Franklin K. Lane; Govoril je is&orno in priporočal* naobrazbo inozem-.)cev na lep in miren, ne pa na u-sivljivi in morda žaljivi način. Njemu so vsi navzoči člani konference burno aplavdirali, nakar je moral Mr. Mayer lepo utihniti kot poražen s svojo drastično resolucijo.
Tajnik Lane je zagovarjal ino zemce na sledeči način:
*'Prvi so naši Amerikanci. Žalostno je', da celo izmed teh ne zna 5 in pol milijonov oseb ne pisati im ne
Jaz mislim pri tem naše podanike, ki govorijo angleščino. Ti ljudje niso inozemci.
Ali bi ne bilo neumestno siliti v našo armado take može in fan te, ki ne umejo našega jezika; kako bodo ufoogali povelja častni kov, če jih ne razumejo
Naša obrambuia sila je torej po manjkljiva, ker je tudi splošna na fca naobrazba še pomanjkljiva.
Premislimo in poglejmo, čemu je prišlo toliko inozemcev v Združene države. Presodimo njih namene. — Vsi so prišli radi tega, da vživajo z nami vred svObodo
Da se bo pa zatrlo v prihodnje vsako protiameriško propagando je najbolje, da zvezna vlada sestavi posehni oddelek, ali posebno tajništvo za naobrazbo \weh Američanov, tako 1>udi tu živečih inozemcev."
O tej zadevi je Dr. Wiheaton član oddelka za izobrazbo omenil še sledeče:
Malo Američanov je do
nes po 5 imel šolar lc. prihranjen, je bil že vesel in srečen .	*
Sedanja generacija nima sploh pojma o hudih časih, kakoršni so vladali okrog 1. 1861 na našem severu in na jugu za časa civilne vojne; torej se ne smemo nad živilsko administracijo nič jeziti ali preveč zabavljati vsled draginje. Pred vsem in v prvi vrsti moramo pomisliti, da živimo v vojnem qasu in da Zdrjižene države vzdržujejo dandanes skoro vse zaveznike s hrano.
dkega, ozir. tujega pokoljenja; 13,000,000 tujcev (inozemcev) živi med'nami, izmed katerih ne razume angleščine, ne v govoril ne v pisarni okrog 5,000,000 ;/8 milijonov inozemcev v vojaški dobi še ni 4iaturaliziranih.
V Združenih državah je okrog 1500 časnikov, tiskanih v tujih jezikih, ki imajo nad 11,000.000 na ročnikov.
Ta neverjetna dejstva nas sili jo v to, da moramo nekaj z ino zetnei ukreniti v sedanjem kritičnem Času.
Pač imamo šole, kjer se otroci teh inozemcev lahko amerikanizi-rajo, nimamo pa še pravih izobraževalnih potov za odrasle inozemce. Zal da ne bodo v dogled-nem času zasedale zakonodaje (legislature) naših držav, da bi kaj v tem pogledu ukrenile; vsled tega naj bi vzel to zadevo kongres v pretresanje in rešitev. Vsled tfe-ga stavim jaz kongresu sledečo resolucijo:
1.)	Vsak inozemec. od 21. leta naprej naj vzame do 1. julija 1918 prvi državljanski papir, zatem naj posveti najmang 3 leta vsaj 2 ure sleherni teden v 9 me šecih učenju angleščine; kdor bi se tega ne držal; naj zapade primerni kazni.
2.)	Vsi inozemski listi (časniki) naj se tiskajo samo v anglesči ni; v svojem jeziku araj bi se tiskalo od časa do časa le gotove članke v svrho izobrazbe; te članke naj bi sestavljal posebni državni oddelek za naobrazbo. Tu izhajajoči inozemski lis ti, naj bi bili podvrženi cenzuri.
3.)	Te določbe naj bi ostaje v veljavi samo za časa vojne, ali pa še toliko časa po vojni, kolikor bi se "kongresu zdelo umestno.
4.)	V svrho izvršitve te resolucije naj se izvoli odbor 10 mož, ali pa več po potrebi. —"
Ko se je Mayer potegoval za
jajno propadla je rekel:
vseh teh se ne more prisiliti v vo-
mati vedela, koliko je za te pretrpela in nihče drugi na svetu!
4.)	Ne sodi žene zaradi njenega dela, če se na njeno delo ne razumeš! Vedi, da mož navadno še le taikrat zve, ikoliko je ženska vredna, kadar svojo ženo pogreša!
5.)	Vedi, da ošabnega človekp nihče ne ljubi! Ponižaj se včasih pred svojo ženo in za to te bo bolj ljubila!
6.)	Izročaj redno svoji ženi denar za hišne potrebščine! Oovori z njo večkrat o gospodinjstvu, kakšne so cene; posvetuj se žnjo, kako bi se dalo kaj prihraniti. Cc je draginja, ne živi potratno! Vedi, da domače ognjišče ti bo tem bolj drago, s čim večjimi težavami
Ste li morda že katerikrat čuli,)gi ga bosta postavila!
kaka neznosna draginja vlada že toliko let v starem kraju in sploh po vsej Evropi! Kako ljudstvo zunaj umira glada in bede 1 Ako to premišljujete, boste prišli do zaključka, da je v Ameriki dandanes še dobro jutro, med tem ko je v Evropi že noč.—
Zanimivi so tudi podatki, kaka draginja je vladala v Ameriki za časa Washingtona ali okrog leta 1776, tedaj ko so se Združene države borile za neodvisnost,. Tedaj je veljal sod moke $1575; bušelj koruze je veljal tedaj v Bostonu na debelo $150; 1 funt surovega masla $12.; 1 funt čaja $90—; 1 funt sladkorja 10. —; 1 funt govedine $8.— ; 1 funt kave $12. — Tudi obleka je bila tedaj neznansko draga; tako je plačal istočasno znani Samuel Adams za novo sukneno obleko in klobuk znesek $2000.— Kaj ne, to je velika raz med današnjimi in tedanjimii cenami?
Deset zapovedi za zakonske može.
poučenih in ne razume velike ne varnosti, ki nam preti od naših ameriških Nemcev. Na podlagi Dclbruckovega zakona, lahko vsak naturaliziran Nemec obdrži še svoje staro (nemško) držav Ijanstvo; treba se mu je le zgla siti pri kakem tukajšnjem nem škem konzulatu. Mnogo politične ga nesoglasja povzročajo tudi na ši nemški listi, katerih izhaja 481 iii ki imajo okrog 3,500,000 naroč nikov.
Vlada mora vsaj nekaj storiti napram takim inozemcem. Mi A meričani moramo v tej zadevi premišljeno nastopiti s pravim ameriškim srcem, da bomo zadobili zaupanje med vsemi, tu živečimi ino zemekimi narodi."
1.)	Bodi moder gospodar v hiši in ne godmjavi sitnež!
2.)	Vedi, da tvoja žena ni angel, ampak človek, kakor tudi ti nisi angel, ampak človek!
3.)	Vedi, da ženska navadno ni tako močna, kot moški! zato žen-
cela ska pri hišnem delu in vsled materinstva veliko trpi; morda je tvoja žena od dela bolj utrujena kot ti. Pomni, da je samo tvoja
7.)	Včasih pohvali svojo ženo, da je skrbna gospodinja! Pohvali njeno delo! Dobro se ji bo zdelo. Lepa beseda lepo mesto najde. Kadar ji boš potožil, da težko delaš, bo ona vsled tvoje*male pohvale delala s podvojeno močjo za te in tvoj dom.	•
8.)	Bodi pravičen do svojih o-trok! Vse imej enako rad! V.si :<o tvoji in njeni. Če imaš enega rajši kot drugega, žališ materinsko srce svoje žene.
9.)	Nikdar ne kregaj svoje žene vpričo otrok. Prepir in kletev otroke spridi in pohujšuje! Posvari ženo, kadar sta sama! Če kaj napačnega zapaziš, nikdar se takoj ne razsrdi, ampak mirno poiz-vedi in pametno razsodi! Vedi, da ima žena otroke cel dan pred sabo in zato ona otroke bolj pozna kakor ti!
10.)	Če pride kaj resnega med vama, takrat ne prenagli se! "Naj ne zaide solnce nad vajino jezo!" Pobotajta se, odpustita si in ti nikar ne bodi prvi, ki bi rušil ali porušil svoj dom, ker zakonski moj brez doma je največji revež na svetu, s
Opomba uredništva:
Ker so te zapovedi za zakonske može tako težke, zato njim v tolažbo obljubimo, da bomo v prihodnji številki priobčili: "Deset zapovedi za zakonske žene."
Lažje se je opravičevati vsled čina, katerega nisi storil, kakor pa vsled resnično storjene pregrehe,.
Ekonomija v civilni vojni.
Kmalu zatem, ko so stopile tudi Združene države, v vojno z Nemčijo, je izdala washingtonska vlada rafcne ekonomske odredbe, na podlagi katerih naj bi se ameriško ljudstvo^privadilo štediti pri gospodinjstvu, Marsikdo se drži čmerno, kei^ se ne more ob torkih najesti mesa, kakor druge dneve; tako tudi, na takozvani "wheat-less" dan. Vse te ekonomske odredbe so le malenkost proti ekonomiji za časa zadnje naše civilne vojne.
Malo je še danes živih izza časa civilne vojne. Ako vprašate ono osebo, kako so živeli ljudje v civilni vojni vam bo rekel, da je pri tem razlika 100 proti 1. Te daj je bila kava tako redka in draga, da je ljudstvo namesto nje nživalo pražen ječmen, praženo koruzo* cikorjo in cel i praženo korenine regrata. Vse to je nadomestilo današnjo "kavo. Beli sladkor v kosih, ali snilet je bil tudi prava redkost; uživali so ga samo bogatini; namesto sladkorja se je rabilo rumenkastega in pa črno molašo. Namesto surovega masla, so rabile gospodinje med, slanilo in sok kuhanega sadja.
•V istih časih je redila skoro vsaka družina v mestih ali na deželi
svojo čudno resolucijo, ki je si- po eno kravo. Čudno je bilo ta-
krat naziranje glede, mlečne ka-
"V Združenih državah je 3,000,- ve. Istočasno so pisali listi, da je 000 Jnozemcev v vojaški starosti kava in čaj brez mleka bolj redi-nevštevši podanikov sovražnika; len, kakor z mlekom.
jaško službo da bi se tako borili, kozvana "Nickel'' gledališča še
Knpitc! Kupile! Kupile!
državne bonde
Tretjega
——a— ■
Vojnega Posojila
\i% obresti \i%
Obresti tečejo pričenši z 9. majem 1918
in se bodo izplačevale vsako leto 15.
septembra in 15. marca.
Liberty bondi se dobijo v zneskih
$50.00, $100,00, $500.00, $1000.00 ter
višje in se bodo izplačali 15. sept. 1928.
Za nadaljnja pojasnila se obrnite na Vašega bankirja, gospodarja (delodajalca), župnika, predsednika Vašega društva, ali domači odsek Vojnega posojila.
Vaša dolžnost je, da kupite!
Držati denar v varnostnih škatljicah (Safety depozit boxes) je nepatrijočno in ne donaša nič dobička.
Skrivati doma denafr je nevarno, nepatri-jotično in ne donaša nič dobička.
Naložite torei svoj denar v Tretje posojilo Svobode to bo patrijotično, varno In doblčkanosno«
S tem pripomagate k ZMAGI! To bo prineslo MIR!
OF THE
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLICJUNION OF UNITED STATES OF AMERICA, IN THE STATE OF ILLINOIS
> To the Director of Trade and Commerce of the State of Minah.
T	Drntmbee 31, 1917.
FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES - VALUATION REPORT
Made by Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, as of December 31, 1917,» to the Department or Trad« and Commerce of the State of Illinois,
1 Thi!^RorfmIirbef0r" fimB, °Ut ^ f°rm n°k" carefully the ,oI,owinf5	\
2-	V^uaSTn Exhibiteiu?t	eacWoiw certificate the present mid-year vaHie of future net-contributions as contin-
tificatel? an Present mid-year value of promised benefits as contingent liabilities^or m lieu thereof the mid-year net value of such cer-
3.	This Valuation Report must be certified by a competent accountant or actuary, or verified by the actuary of the department of insurance of the
State in which the society is domiciled
4.	If separate funds are maintained under the laws of the society for different forms of certificates a	a"d "F°rm
explanation for publication" shall be attached in respect of each such from and be furnished to all members, irrespective of class, through the official publications of the society or otherwise «	«\n v	,
5.	The items of actual assets and liabilities must correspond with the same items in the annual report and shill be furnished by an official of the . ®°f.,ety the actuary or accountant which the latter shall include in the Valuation Exhibit as lndicataa.
6.	Publication in official journals (or in lieu, communications to individual members) shall be made of the results of valuation in form identical with that of the Valuation Exhibit to Insurance Departments, with with explanations.	.. ..	. , .. . . . ..
In the determination of the per cent of Assets to Liabilities, accordiing to the Prospective method of valuation, there must be eliminated the funds not available for the payment of claims under contracts of insurance, and the "non-admitted assets, other than certificate liens and loans; provided that the total of such indebtedness on any certificate included in the statement of assets shall not be greater than the excess of the present value of the benefit over the present value of future contributions under said certificate as shown by such Prospective Valuation. When furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or Accountant (unless he has personal knowledge of the facts) the Secretary or other qualified officer) of the Society shall definitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall answer the following questions:
Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer—No. If so, specify, same. .. .. .. ......................
Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefit and expense funds? Answer—Yes.
If so, state the increase, or decrease, of the funds in the year 1917—Decrease $1773.05	•
How many assessments were actually collected last year? Answer:—Death 12. Disability 12. Expense 12. Combined death, disability and
expense 36.	•	. .
Date when the society last changed the number of assessments to be collected each year. Answer—Unchanged.
What proportion of first and subsequent years' contributions may be used for management expenses? *i*st year—None. Subsequent years— None.
Are there any reserve liens not certificates in force? Answer—No. If so, state amount, $........• • • • • • • • •.........................
Are certificate loans or premium loans granted? Answer—No. If so, state conditions and amount outstanding. .... *•••••••• • • • • •; • • • • •
I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the items 24, 25, 26. 32, 33, 34, 35,^3«, 37, 38, and 39 of the Valuation Exhibit.	Signature—JOSEPH ZALAR. Official title—Supr. Secretary.
A synopsis of the forms of certificates and the formulas employed for valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions:
17.	State the method of valuation used (whether level premium,' preliminary term, etc.) Answer—Prospective method—Level premium.
18.	State the Mortality and Interest Assumptions employed in the Valuation. Answer, Use schedule A on next page.)
I K. S. K. Jednota i j
7.
9. 10.
11.
12.
13.
14.
15.
16
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD t JOLIET, ILL.	_ _
Telefon 1048
od ustanovitve do 1. aprila 1918 skupna izplačana podpora thttSWM
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegaa, 111. .. Pooblaščenec; Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., 8o. Chi«*«go, I1L Vrhovni id ravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, HL	. i
Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111.
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Mina.'	' I
John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Franjiič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, I1L
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St.^New York, N. T.	~ ' % «
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. £. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK 4' GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se po&iljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vo8ti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 VV. 22nd Place, Chicago, 111.
♦19. ♦20.
•21.
'22. >23.
24.
25.
26.
37.
38.
41.
VALUATION
ASSETS—Actual and Contingent Present Mid-Year Value of Future Net Contributions. .$2,642,390.84 On Class A—years 1894-1914 inc.,
Certs., Death only...................$2,068,730.52
Form of	«	>
On Class B—years 1915-1917 inc.,
Certs., Death ....................... 573,660.32
Form of
On .............. Certs.. .,..................
Form of	{ -
On .............. Certs............. .........
Form of
Admitted Assets, less.......$1,758.40.^.....General
or Expense Funds and Sick and Acc. Funds........$ 525,428.87
Liens, Loans and Interest thereon, on certificates valued
according to the Prospective method...........y............ 35.
Total .................................... $3,167,819.71
Amount of General or Expense Fund..............$ 1,471.90
Amount of "Non-Admitted Assets".................$ 5,538.16
EXHIBIT	m	, „ . 1
LIABILITIES—Actual and Continuant
Present Mid-Year Value of Promised Benefits.'.....$3,631,693.00
On Class A—years 1894-1914 inc.,
Certs., Death only.................$3,039,948.61
Form of	,
On ClassB—years 1915-1917 inc., •
Cert., Death......................... 591,744.39
Form of
t30. On ............ Certs.. ..A.................
Form of	,
On ............ Certs......................•
Accrued Liabilities less liabilities against.......... 52,095.42
Funds excluded from the assets.
Value of Unpaid Installments..............................
Net Sick and Accident Fund................ ...............
Credits to Certificates valued on the "Accumulation
^*S1"'"Total.'$3,683,788.42
Acerued Claims on General or Expense Fund----$ 383.99
Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36) .............85.99%
All certificates combined	,
Class A (1894-1914 issues only.............................. 83.20/«
Class B (1915-1917 issues only) ............................100.3Z/©
f27. f28.
t29.
t31. 32.
33.
34.
36.
39.
40.
Form of Explanation for Publication.	. . .---vA *	. . nnt)/ v
fN B The following is to be used only where the ratio of assets is equal to or in excess of 100 n.)	. ,
The above valuaUmi indkates that, on the basis of the N. F C. table of mortality with interest at 4 per cent
society/at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates of Class B (1915-1917 3 as they mature by their terms, with a margin of safety of $1,915.53 or .32% over and above the statutory standards. rfN B The following is to be used when the ratio of assets to liabilities is less than 1007r.) 42 The above valuatioiTofClass A (1894-1914 issues) is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded ^ate8toffinan-c55 solvencvinany action that may arise, but is made to determine the amount the Society should have on hand to pay its future obligations 5Sr&mi.'KS Collection oh the assumptions that its mortality will be same as that set forth in the National Fraternal Congress mortality table and that the rate of interest earned will be four pef cent.
^A^fjfCt
State of Tennessee	* ^ ' T
C0UnAhbfLandisSbeinB duly sworn deposes and says that he is the actuary (accountant who made the foregoing computations and answers to the questions ^a^ove' set ^orth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Cathodic Union as of December 31, 1917, and that the same are
correct and true to the best of his information, knowledge and belief. . . correct and true	Subscribed and sworn to before me this 2nd day of April, 1918.	ABB LANDIS-Signature of actuary
* •	D. A. SLOAN—Signature of notary. Official title—Notary Public.
* . ^	My commission expires April 4, 1920
♦If the net reserve method is employed make no entry opposite these items.
tlf the net reserve method is employed enter opposite these items the amount of reserve applicable thereto.
SCHEDULE A.
-TTT7 *
Mortality and Interest Assumptions Used
TO
In Calculation of Rates
(b)
In valuation of Certificates
(2)
Form of Certificates .
(3)
Certificates in Force Dec. 31-1917
No.
N. F. C. at 4%
Class A (1894-1914 issues | j Class B (1915-1917 issues
Amount
(4)
Formula Used in Valuation.
$8,981,000 2,232,000
J Value of benefits: Ax + n Sx + n. { Value of Contributions: P*-x X ala* + n + H X Sx +n
Totals.........................*.......• • « • • .$11,213,000
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
VALUATION EXHIBITS. 12-31-17	,
CLASS A — ONLY	CLASS B — ONLY.
/rn,rMti 1894.1914 Inc.) Asset. — Actual and Contingent.	(Entrant. 1915-1917 Inc.) A..et. — Actual and Contingent
(Entrant* um-ivi« i«-;	•	Present Value of Future Net Contributions.................$573,660.^
Present Value of Future Net Contributions................^ll'lllH	Admitted Assets to credit of this class...................... 30,000.00
Admitted Assets to credit of this class . f.................
Total
$2,564,159.39
Liabilities — Actual and Contingent.
Present Value of Protection................: • .......$3,039,948.61
Accrued Liabilities against this class (estimated)...........
42,095.42
Total ...............*.............................$603,660.32
Liabilities — Actual and Contingent.
Present Value of Protection .:....'.......... .............*5?Hin In
Accrued Liabilities against this class (estimated)............ 10.000.uu
Total
.	....................$3,082,044.03
Deficiency December 3i, 1917 ................. 517'?,894n^4
Assets to Liabilities...................,........
Total ......................................$601,744.39
Surplus December 31, 1917....................4. 1,915.93
Assets to Liabilities .....................ABB LANDIS.
V POJASNILO.
t
Ker ie predfctoieče poročilo sestavljeno v aAgleščini, radivtcga navajam tukaj elavne in važne točke v slovenskem prevodu, tako da bode vsakten lahko uzumel in uvidel vrednostno stanje naše Jednote za leto 1017.
Opomba:..Pod stev. I. navesti hočem vrednostno stanje obeh razredov (to je A. in B.) skupaj.
Pod SteT. H. je navedeno vrednostno stanje razreda A. r^ Pod Stav. HI. je navedeno vrednostno stanje tazreda B.
• i
^ Vredno#ni pregled za razred A. in B. skupaj.
Aktiva.
Točka 19- Sedanja srednjeletna vrednost bodočih prispevkov....* 2,642.390.84
Točka: 24: Priznana aknva, manj $1471.90 za stroškovni in
$286.50 za bolniški in poškodninski sklad........................g	4„s.a/
Skupaj
3,167.819.17
Obveznosti.
Točka 27: Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih smrtninskih ^ ^ ^^^ Točka' 32: kirkstle' obveznosti,' "odšteVši" stroške!i• .*.$ '52,095.42
...................................$ 3j683.788.42
Točka 39? Nalastle obveznosti stroikinega sklada . ......... $	383.89
Točka 40: Aktiva (točka 26) v pnmen z obveznostjo (točka 3b)...
85.99%
IL
Vrednostni pregled razreda A. pristopilih od 1894 do vštevBi leta 1914.
■ \ ' > t Aktiva.
članov in Članic
Sedanja tredBjeletiu vred-, bodlih pri.pevkov............. # 2,0«8 730.o2
T>_:_____ aVttva razrpdil A. ... ............................ T	'
Priznana aktiva razredu A. K. Skopaj
.$ 2,546,159.39
•	Obveznosti:
Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih smrtninskih podpor 3,039,948.H1 Narastle obveznosti napram razredu A.......................$ 4J,oya. -
Skupaj................
Aktiva v primeri z obveznostjo
............$ 3,082.044.03
..............83.20%
in.
članov in članic
Vrednostni pregled razreda B. pristopilih
od leta 1915 do vštevši leta 1917.
.. t» b i . <t,
/ Aktiva.
Bedanja srednjeletna vrednost bodočih prispevkov............$ ^OOOOOO
Priznana aktiva razredu B.
Skupaj
603.660.32
Obveznosti.
Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih- smrtninskih podpor....$ Narastle obveznosti napram razredu B. ^.................... __
Skupaj...................
Aktiva v primeri z- obveznostjo
601.744.39 100.32%
ki je pripoznan od zavarovalninskih oddelkov kompetentnim in veičim v tem poslu.'
Številke jasno kažejo vrednostno stanje naše Jednote. Te številke ne lažejo. Ce kateri izmed članov ali članic tem številkam ne verjame, vara samega sebe.
Kot tajnika Jednote me veže dolžnost, da govorim jasno, odkrito in nepristransko. Radi tega prosim cenjeno članstvo, da te vrstice pazno in premišljeno prečita in jih Fmatra za resne.
Razne države v katerih danes -nafta Jednota posluje, imajo zakon, ki določuje, da moramo biti do leta 1920 solventni, če hočemo, da nam bode dovoljeno nadaljnje poslovanje. (O tej zadevi hočem o priliki obširneje spregovoriti). Za danes naj omenim tole: če vzamemo poročilo vrednostnega stanja za oba razreda skupaj, vidimo, da znaAa aktiva v primeri z obveznostjo 85.99%. Torej nam manjka do solventnosti še 14.01% ali bolje rečeno: 31. dec. 1917 smo bili prekratki, za $515.968.71, to se pravi, da bi 31. dec. 1917 morali imeti v smrtninskem skladu $515.968.71 več, nego smo imeli.
Vzemimo vrednostno stanje razreda A. (to je članov in članic, ki so pristopili v Jednoto od leta 1894 do vštevši leta 1914. Aktiva v primeri z obveznostjo tega razreda znašajo 83.20%. To kaže, da je bil razred A 31. dec. 1917 prekratek do solventnosti za 16.80%. Z drugo besedo rečeno: Razred A. je bil 31. dec. 1917 prekratek za $517.884.64.
Kaj je torej temu primanjkljaju vzrok t Vzrok temu je, ker so bili naši asesmenti spočetka prenizki in drugič, ker se je članstvo Jednote ob času, ko je stopila nova lestvica v veljavo to je 1. jan. 1915, razdelilo in asesalo po starosti ob času pristopa v Jednoto, namesto po oni starosti, v kateri se je vsak posameznik nahajal 1. jan. 1915.
Da je temu res tako, hočem tukaj navesti dokaz in istega potrditi z vrednostnim stanjem razreda^B.
Vsakteremu- je znano, da se je pri zadnji konvenciji določilo, da se smatra člane in članice pristopile k Jednoti po 1. jan. 1915, kot člane in članice razreda B. Tako se je tudi napravilo. Vrednostno stanje tega razreda kaže, da znašajo aktiva v primeri z obveznostjo 100.32%, aH bolje rečeno, v razredu B. se nahaja $1,915.93 več, nego se postavnim potom zahteva za dosego solventnosti. Razred B. je torej solventen, kar v nasprotnem slučaju razred A. ni solventen. Zakaj f Radi tega, ker člani in članice razreda B. plačujejo asesmen-te po oni starosti, kakor predpisano, toda člani razreda A. namesto, da bi plačevali ases. na podlagi starosti v kateri so se nahajali ob času, ko je stopila nova plačilna lestvica v veljavo, plačujejo asesmente po starosti ob času pristopa v Jednoto. če bi plačevali člani in članice razreda A. asesmente po starosti, v kateri so se nahajali 1. jan. 1915, bi bil tudi razred A. istotako solventen, kakor je razred B. Ker se pa tega ni storilo, radi tega manjka raz-rtdu A. 16.80% do solventnosti in to je $517.884.64.
Premnogokrat se kritizira glavne uradnike Jednote, da ti priporočajo višje asesmente iz sebičnih namenov. Da priporočajo višje asesmente radi tega, da se članstvo tira od Jednote. Zgoraj označene številke svedočijo, da je tako, in enako kritiziranje, popolnoma brez vsake podlage. Ce gl. odbor Jednote priporoča povišanje ases., stori to radi tega, ker zna ka*j postava zahteva, ker ve, kaj je potrebno v protekcijo članom in članicam in kaj zopet ni. Državni zakon bratskih podpornih organizacij je napravljen v varstvo članstva ene ali druge organizacije. Državni načelniki zavarovalnih oddelkov zahtevajo od uradnikov organizacij, da se zakon vpošteva in da se asesmenti razpišejo na članstvo na podlagi zakona in to radi tega, da postane organizacija solventna. to se pravi, da morajo biti aktiva (imetje) v primeri z obveznostjo 100%, in zakaj tot Radi tega, da dediči člana, ki plačujejo dolgo vrsto let, ne zgubijo od strani Jednote obljubljene zavarovalnine ali posmrtnine, marveč, da se dedičem umrlega člana plača popolni znesek, kakor obljubljen na podagi certifikata. Vsled tega bodemo primorani prej ali slej storiti potrebne korake, da zadostimo državnim zakonom na eeli črti.
Še enkrat prosim cenjeno članstvo, da predstoječe poročilo pazno prečita, kajti vsakega člana^ice) je dolžnost, da zna in ve vrednostno stanje Jednote.
Z bratskim pozdravom sem udani
Vam sobrat,
Joliet, 111. 11. aprila 1918.
JOS. ZALAR.
gl. tajnik.
NIKDAR VAM NE BO ŽAL.
Abb Landis, Aktuar (Actuary).
Iz navedenga poročila vsakteri imed članov^in članic naše	Uhko
razvidi vrednostno stanje naše organizacije. Priporočati je, da vsak cian članica predstoječe poročilo pazno pregleda in sicer iz. sledečih vzroKov.
1.	Da bode vsakteremu znano v kakšnem vrednostnem stanju se Jednota nahaja.	, • ^
2.	Da se ne bode očitalo glavnim uradnikom Jednote, da ne delajo drugega, nego da priporočajo povišanje asesmentov in	v
3.	Da se ne bode napadalo delegate ene ali druge konvencije,^rekoč da hodijo n« konvencijo samo radi tega, da nalagajo članom m članicam večje asesmente.
Dragi sobratje in sosestre! Tukaj imamo poročilo, katero ni »»P»vl£en0 po Klavnem odboru Jednote, kakor tudi ne po delegatih ene ali <truj£» » venci je. To poročilo je sestavljeno po zapriseženem računskem strokovnjaku,
Če živite zmerno. Če ravnate vedno po pravem načinu.
Če ste človekoljubni. Če imate usmiljenje do reve-žev.
Če ste oprezni predno skočite. Če poslušate, predno sodite. * Če ste odkriti in odločni. Če pomislite, predno govorite. Če innate vedno čiste misli. Če ne poslušate opravljivcev. Če se trdno držite svojih načel. Če ste lojalni svoji domovini. Če se oproščujete, kadar ste v zmoti.!
Če ste uljudni napram višjim. Če brzdate strupen jezik.^ Če ste plemeniti do sovražnika.. Če ste pošteni v trgovini. Če sočustvujete z nesrečniki. Če ponudite nesrečnemu tovarišu roko.
Če ste potrpežljivi s sosedom. Če se držite točnosti in danih
obliub.
Če pristopite h K. S. K. J.
Čas nam na koledarju predstavlja vedno moška slika, to pa radi tega, ker ženske nočejo rade računati po koledarju. •
Ne sodi človeka po njegovi velikosti. Največje osebe imajo namreč pri godbah godala najnižje vrste.
Orjaška postelja.
Slavni angleški pisatelj Charles Dickens (1812 — 1870.) je imel svoje posebno veselje do rarilet, ali stvari, katere je bilo težko dobiti. V mestecu Ware na Angleškem je videti še danes menda največjo posteljo nekdanjo last tega angleškega pisatelja.
Označena lesena postelja je stara že več sto let. Pripoveduje se, da si jo je nabavil &voječasho nek angleški skop plemič ki je imel 10 otrok. Da si je prihranil posteljno opravo, sobe in druge postelje, je ležala vsa njegova družina (12 oseb) na tej postelji ker je tako obširna in velika.
Proč z nemškimi imeni!
"Ameriška obrambna družba" f American Defense society) je započela akcijo, da naj se prekrsti vsa ona ameriška mesta, trge, vasi in ceste, ki so sedaj kakega nemškega imena. Name:|o teh i-men se bo rabilo imena znanih krajev v Belgiji in na Francoskem.
V	mestu Indianapolis, Ind., so nedavno že prekrstili ondotno Bismarck Ave in Berlin Boulevard.
V	Združenih državah imamo sedaj 25 poštnih uradov z imenom Berlin; 10 Draždan (Dresden); 26 Hanover; 5 Bremen; 18 Hamburgov; 5 Bismarokov; 5 Germania in 12 Germanotownov.
Predsednik Anton Golobich, tU Jaek* Tajnik John Vidmar, UlS JT.
son St. Broadway 81
lak, 1012 K. Chicago Gt. M ttH vsako prva nedeljo ▼ •tori Soli.
8. DnRn n, Jazja, Jollet, JU. —
Predsednik John Km nt. 309 Jak-
John A. Te-
v
•on 8t Tajnik
N. Chicago St. Z
/oMpfc Panian, 1001
Zastopnik Mart. Kcmda star. 206 Jackson St. Redna seja se vr*i vsako drago nedeljo v mesecu v čolski dvorani.
4. Društva ww. OMla te Metoda, Towat, Minn. — Predsednik Fraah Sehweiger, box 83«, Soudan, Minn. — Tajnik Joseph Oblak, bOx 1162, Soudan, Minn. Zastopnik fttefan Ahčin, box 734, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower,
kopu
D No. 2. Del-. Iowa. Redna mesečna seja se vrli vsako prvo nedeljo v Riggs, Iowa. Druitvo ir. Barbare, Hibblng, — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 626. Tajnik John Povsha, 614 — 3rd Ave. Zastopnik John Povsha, 614 — 3rd Ave. Redna meseč. seja so vrši vsako prvo nedeljo v Esparmer dvorani.
6.	Druitvo sv. DruUne, La Salte, HL Predsednik John Tomie, 118—4th St. Tajnik John PHtten, 1121—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Redna seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Druitvo sv. Joiefa, Pueblo, Oolo.
—	Predsednik John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Banta Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 639 Stanton Ave. Redna seja se vrii vsako prvo nedeljo, dopoldne in in vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne v lastni društveni dvorani.
8.	Druitvo sr. Cirila in Metoda, Jollet, SI. — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hiekory St. Tajnik Mat. Bu ftar, 706 N. Brodaway 8t. Zastopnik Martin Kambi«, 1204 Cora St. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari ioli
10.	Druitvo sv. Boka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John fttefanid, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tsjnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v meseca.
11.	Druitvo sv. Janesa Krstnlka, Aurora, 111. — Predsednik Martin Jufkas, 545 Aurora Avenue. — Tajnik Frank Gorenc, R. F. D. 1, box 223. Zastopnik Martin Zelcnšek, 54 Forest Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.	Druitvo sv. Joiefa, Forest City, Pa. — Preds. Joseph Kamin Box 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Telban, t)ox 300. Zast. John Telban box 707 Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo^ v mesecu v mestni dvorani.
13.	Druitvo sv. Janesa Krstnlka, Bl-wablk, Minn. — Predsednik Joseph Tali ija, bx 292. Tajnik Math. R. Tomec, box 81. Zastopnik Jakob Karish, box 68. — Redna seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu pri Math Tometz-u ob pol deeetih dopoldne.
14.	Druitvo sv. Janesa KrsL, Butte, Moct. — Predsednik Josip Berkopec 1333 Utah Avenue. Tajnik Peter Ger gieh, 67 Plum St., £. Bottc. Zastopnik Anton Papesh 423 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4 sredo v dvorani cerkve "Holy Savior!'»
15.	Druitvo sv. Boka, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 4413 Butler St. Tajnik John Tomec, No. 38—48 Street. Zastopnik Math. Kla rič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Druitvo sv. Joiefa, Virginia, Minn. Predsednik Math. Kostainiek, 302 N. 3rd Ave. West. Taj. John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-novi«*, -115 Chestnut St. Redna seja se vrii vsako drugo' nedeljo v Duluth Brew dvorani. '
17.	Druitvo Marije Pomagaj, Huntington, Ark. — Predsednik Matija Ogradi, box 98: tajnik Alojz Kerhlikar, box 1; zastopnik John Valentin, box 178; vsi v Huntington, Ark. Redna >seja se vTŠi vsako tretjo nedeljo v meseeu.
20.	Druitvo sv. Janesa Krst, Iron-wood, Mich. — Predsednik Math Rit-manich P. O. box 242. Tajnik in zastopnik Martin Bukovetz, 294 Kennedy St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	Druitvo sv. Joiefa, Federal, ?a. Predsednik John Vertačnik, box 181 Bridgeville, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Bedns seja se vrii vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Druitvo sv. Barbara, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar, R. F. D. 2, box 78Tajnik Anton Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Zastopnik Joseph Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
24.	Druitvo sv, Barbara, Blocton, Ala. — Predsednik Gregor Kokol, b. 187 Marvel, Ala. Tajnik in zastopnik Frank Kržič, b. 16, W. Blocton, Ala. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Er. Kerzic.
25.	Druitvo sv. Vida, Cleveland, O. — Predsednik Anton Grdina, 6127 8t. Clair Av. Tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N E. Zastopnik Jernej Knaus, 1052 If. 62nd Str. N. E. — Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
2». Druitvo sv. FranOika SaL, Jollet, HL — Predsednik Martin Teiak, 1201 Hiekory St. Tajnik John Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 209 Indiana Street. Bedna mesečna seja m vrii vsako prvo nedeljo v stari
dvorani»H|
SO. Druitvo sv. Petra, Calumet, MUch. — Predsednik Mihael Majcrle, 7. Chestnut St. Tam loc. Tajnik Paul K. Ma dronieh, 16 Walnut St Zastopnik Paul K. Madronfafe, 16 Walnut Street. — Bedns seja sa vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
32.	Druitvo "Jssas Dobri Pastir/' Bnumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Riehtar, R. F. D 1 Ennmclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneriteh, R. F. D. No. 1, box 70. Zastopnik Joseph Malneriteh, R. F. D. No. 1, box 70. Redna seja se vrii vsako četrto nedeljo v društveni dvorani
33.	Draitvo "Marije Device", Pittsburgh, Pa. Predsednik Pater Balkovee. 5206 Dresden Alley. Tajnik John Fi lipčič, 5145 Carnegie Ave. Zastopnik Josip Pavlakovii, 54 Low Boad. Sharps-barg, Pa.* Bedna seja se vrii vsako 9Qo nedeljo v K. fi. Doma, 57. Str.
41.	Druitvo sv. Joiefa Pittsburgh,
Pa. — Predsednik John J^vnikar, 5411 Camelia Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St. Zastopnik Joscf Lokar, 4840 Hatfield Str. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v K. S. Doma.
42.	Draitvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik Anton Matjasich 157 Main St. Tajnik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 620 So. Second Street. Redna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani.
4S. Druitvo sv. Joiefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Miehael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Miehael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Redna meseč. seja se vrii vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani.
44.	Draitvo sv. Florjana, 8o. Chicago, Dl. Predsednik Mart. Golobič 9631 Ave. L. Tajnik Jaeob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial a ve. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Medoshevi dvorani na 9485 Ewing AVo. w»
45.	Draitvo sv. Cirila in Metoda, B. Helena, Mont. — Predsednik John
Smith, box 86. Tajnik John Kamby, P. O. box 70. Zastopnik Ant. Sustersich box 187. Redna mesečna seja so vrši vsakega 14 in 18 dne v mesecu v Lo-zarjevi dvorani. 47. Draitvo sv. Alojzija, Chicago, 111.
—	Predsednik Frank fcozjek 2021 W. 22nd Place. Tajnik John Wukshinieh, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Mar tin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Draitvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Miehael Mar-kovich, 1160 Vo^kamp St. N. S. Tajnik Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way. Zastopnik Geo. Weselich, 5222 Keystone St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
50.	Draitvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. - Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave. Tajnik Frank Trempus, 4628 Hatfld St. Zastop. Jurij Greguraš, 5164 Butler St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
51.	Draitvo sv. Petra ln Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniša, 500 W. Hughit St.. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St.
—	Redna meseč. seja se vrSi vsako prvo nedeljo.
52.	Draitvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Frank Zontar, 956 N. Ketcham St. Tajnik John Matelič, 2826 N. Calvelag^ St. Zastopnik Alojz Fon, 739 N. Warman Ave. Rodna meseč. seja so vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
'53. Draitvo sv. Joiefa, Waukegan, m. — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, HI. Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Rd., N. Chicago, DL Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, Dl. Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo' Slanovi dvorani,
54.	Draitvo sv. Brca Jezusovega« Chisholm, Minn. — Predsednik Luka Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Fr. Okorn, 504 W. Poplar St. Zastop nik Fr. Krst st., 124 W. Hemlock 8t. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dop. v 8teve Praprotnikovi dvorani.
55.	Draitvo sv. Joiefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik John Volk, L. box 62. Tajnik in zastopnik Math Zakraj-šek, L. box 7. Redih mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v M. Perko dvorani.
56.	Draitvo sv. Joiefa, Lead vlile, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut 8t. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm 8t. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši jsa-kega 14. v mesecu za 527 Elm 8t.
57.	Druitvo sv. Joiefa, Brooklyn, N. 7. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik F. G. Tasotti, 130 Scholes St. — Redna meeeč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani.
58.	Druitvo sv. Joiefa, Baser, Pa. — Predsednik Jakob dabec, R. F. D. 2, box 141, Irwin, Pa. Tajnik Thomasl
Mihatič, 13 Ganster ja se vrši vsako dri o na št. 28 Bridge St. 65. Draitvo sv. Janasa Bvn Mil wat a. kee, Wis. — Predsednik John Kcti 2. 511 Park Street. Tajnik John Močnik, 511 Park St. Zastopnik Frank Frančič, 420—4, Ave. Bedna meseč. seja se vrči vsako prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Ben da. 479 National Ave.
67. Druitvo sv. Nikolaja Steelton. Pa. — Predsednik John Kraiecev, 211 Main St. Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zastopnik M. Matjaiič, »'556 So. 3rd St. — Seja se vršv vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al.
69. Draitvo sv. Joiefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Geo Stariha, 2209 X. <>th Ave. Tajnik Math Urich, 340y N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Stariha, 1711 No. 6 Ave. — Bedna meseč. Seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
■70. Društvo sv. Srpa Jezusovega, St.
Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo-nich, 2855 Lyon St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th 8t. Zastopnik Anton Bu
opnik
kovitz, 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chautcau Ave.
71.	Draitvc sv. Anton Pad. Orab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pniii, box 266. Tsjnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. .— Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Druitvo sv. Antona Pad„ Ely, Minn. — Predsednik Jernej Jsneeieh,
box 338. Tajnik John Otrin, box 322. Zastopnik Fr. Grebentz. box 452. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvorani.
73.	Draitvo sv. Jurja, Toluca, HL
—	Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik Vincent Rački; box 133. Zastopnik John Parlich, b. 314 — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Johanas.
74.	Draitvo sv. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kuinik, 1201 So. 19th St., Springfield 111.
—	Tajnik Martin Banich, 1816 N. 9th Str. Zastopnik Jernej Mlakac, 1848 S. Renfro Str. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli.
75.	Druitvo Vit. sv. Martina, La Salle, HL Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe 8t. Tajnik Jos. Barborich, 1202 Main St. Zastopnik Fr. Gergovich, 830 Crossat St. Redna raesoč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Narodnem Domu.
77.'	Draitvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa, — Predsednik John Pun-gerchar, R. D*. 2. Tajnik John Osolin, bx 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Druitvo Marije Pomagaj, Chicago, HI. — Predsednica Marija Ko-bal, 2040 W. 22. Place. Tajnica Mary Blaj. 1854 W. 21. Place. Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Druitvo Marije Pom., Wankegan, HI. — Predsednik Frnnk Grom 1402 Jackson St. Waukegan, Tajnik John Zalar, 1021 Sheridan Rd., N. Chicago; 111. Zastopnik Anton Marincifi 1005 Sheridan Rd., N. Chicago, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Slanovi dvorani.	t,
80.	Druitvo Marije Cist Spoč., So. Chicago, HL — Predsednica Urftula Ku-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jaryszak, 3507 E. 95 St. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo ne. deljo v Medoševi dvorani.
81.	Draitvo Marije Sedem 2alostl, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4840 Hatfield St. Tajnica Jo. sephina 'Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golobič, 4751 ^utler St. Pbgh. Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako Četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Elans. — Predsednik Joseph Gerant R. R. 2 Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Sinz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha-hart dvorani.	f
84.	Druitvo Marije' Sedem fcalostl, Painesdale, Mich. — Predsednik Ju raj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Taj. Louis Wičewič, b. 258, Painesdale, Mich. Zastopnik A. Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani.	•
85.	Druitvo M. Cist. Spoč., Lorain, O. Predsednica Antonia Perovšek, 1G8G E. 31. St. Tajnica Vida Kumšej 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 E. 28th St. — Redna moseČ. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Druitvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.—Predsednica Mary Kar-shishnik, 627 N. Front St. Tajnica Apolon ia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Druitvo sr. Antona Padov. Jollet, HL —j Predsednik Math Judnieh, 1125 Hickory St. Tajnik Rud. Kuleto,
meseč. ssja se vrii vsak v L. Kovačevi dvorani M. Druitvo Marije
Cora-St. Zastopnik Math Vidmar, ~	~ ~	205 Moran St. — Redna mesečna seja
se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. x
88.	Druitvo sv. Alojzija, Mohawk,1 Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahnjeek, Mich. Tajnik John Miketich box 114 Mohawk, Mich. Zastopnik Joseph Kramarich, P. O. box 89 Mohawk, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek* Mich.
89.	Draitvo sv. Petra ln Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mato BelaviS,
10 Kittaning St. Tajnik Nick Belavič, 10 Kittaning St. Zastopnik Peter Lade-šič, 17 Freeport St.—Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa.
90.	Draitvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Josip Ger-dun, 4218 So. 27 St. Tajnik Anton Kra-ševec, 1520 Jeffers. St. Zastopnik Martin Derganc, 5116 So. 22 Street. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani.
91.	Draitvo sv. Petra ln Pavla, Ban-kin, Pa. — Predsednik Math Kozan, 332—3. 8tr. Tajnik Geo Kroteč, J27 —2 St. Rankin, Pa. Zast. Jakob Halo vanich, 230—3 St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani.	\
92.	Draitvo sv. Barbara, Pittsburgh,
Pa. — Predsednica Dora Katkič, 43rd Street. Tajniea Marija Kostelae ml., 4937 Hatfield St. Zastopnica Maria Kostelae. 4937 Hatfield St.—Redna me seč. seja se vrii vsako drugo nedeljo na Benef, Pa.
Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 133, Irwin, Pa. '— Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
69. Draitvo sv. Cirila ln Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz, 112 Grant Avenue. Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. Zastopnik Martin Shukle, 811 Ave "A". Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. 8tipetičevi dvorani.
60. Draitvo sv. Janeza Krst., Wsno-na, HL — Preds. Jak. Pirman, box 74, Wenona, HL Tajnik Frank Bezovgek, box 76. Zastopnik Karol Bianiki, Vox 198. — Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu v dvorani hrvaške cerkve sv. Petra.
6L Druitvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-town, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-vlakovič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241. Redna mesečna seja se vrši vsako tretio nedeljo na 1267 W. Federal St v Timlias dvorani.
62.	Draitvo sv. Petra ln Pavla, Bradley, HI. — Predsednik Fr. Drasler ml. 268 Wabash Ave. Tajnik Louis Ster-bentz, b. 162. Zastopnik A. Križan, box 22. — Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v Woodmanski dvo rani.
63.	Draitvo sv. Lovranea, Cleveland, Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612 E. 82 St. S. E. Tajnik Anton Kordah, 3727 E. 77 St. S. E. Zastopnik Frank Jernejčič, 3550 E. 81. St. 8. E. — Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 St.
John
Louis Baraga, 326 W.* Poplar Str. Redna vsako drugo nedeljo ani.
Zdrar;;, uolnl-Wyo. — Predsednik Martin Hribernik, box 174. Tajnik Frank Kramei, box 61. — Zastopnik Jostp Bakun, box 85.' — Rodna meseč. seja s« vrii vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.
96. Draitvo sv. Alojzija, Pa. — Predsednik
Frank Moraue bCGc 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Bedaa meseč, seja se vrii vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare.	_
07« Draitvo« sv. Jar bare, Mt. Olive, 111. — Predsednik Frank"* Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goriič, box 781. Zastopnik John M. Knes, box 197 M t. Olive, 111. Bedna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K. P. Hali.
Draitvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, HL — Predsednik Anton Oberstar,
400	Moen Ave. Tajnik Frank Gutnik, SOd'Mben Ave. Zastopnik Peter Kokalj,
401	Meadow Avenue. — Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v A. Ma-
ričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Teiak, box 35. Tajnik Anton Teiak, box 35. Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Redna meseč. seja se vrii vsako zadnjo «n«deijo 'v predsednikovem stanovanju.
1Q1. Draitvo sv. Cirila ln Mstoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John Leš-njak, 412 E. 34 St. Tajnik Henrik Kom-
gare, 1719 k 29. St. Zastopnik Alois alant, 106 Pearl Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. -103. Draitvo sv. Joiefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Anton Skrjanc, 372—66' Av. W. Allis. Tajnik Loui* Se-kula, 465-T-52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. West Allis. — Redna meseč. sej$ se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dverani v West Allis.
104.	Druitvo Mar. Cist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Prine, 1222 Taylor Ave. Tajniea Julija KraAevee, 303 E. Northern Ave. Zast. Josefa Ko-čevar, 1206 Berwind Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani.
105.	Drpitvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Marija Kompare, 355 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. tajni; ca Ivana Ovca, 402 E. 83. St. New Yprk; zastopnica Neža češark, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna moSeČua seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkvcni dvorani.
* 108. Društvo sv. Genovefe, Jollet, HI. — Predsednica Antonia Struna, 208% Bridge St., Tajnica Miss Mary Golobith, 1210 Vine St.; zastopnica Mrs. Mary Golobitch, 801 Chicago St. — Redna meseč. Bcja so vrši vsako prvo nedeljo v Šolski dvorani.
.^09. Društvo sv. Drailne Alllqulppa, Pa. — 'Predsednik John Jager, box 137.' Tajnik A. Habich, L. box 91. Zastopnik Jac. G r žel j, box 182. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo ne-delro.
HO. Druitvo sv. Joiefa, Barberton, Oblo. — Predsednik Jakob Caeerman,
519 —8th St. Tajnik Joseph Lekšan, ,149Tenter'l$t: Zastopnik Matija Mihel-*Atf 234 Melvin St. — Redna meseč. seja sqfvrtii vsako tretjo nedeljo v dvorani na 312 E. Tuscarawas Ave.
111. Draitvo sv. Srca Marije, Barberton, Oblo. — Predsednica Frances Bertonccl, 147 Center St. Tajnica Ivana Okoliš, 223 Mooi-c St. Zastopnica Ivana Kaserman, 519 — 8. St. — Redna meseč. sojp so vrši vsako drugo nedeljo pri so-sestri Jeri Lekšan.
1*12. Druitvo sv. Joiefa, Ely, Minn. —> Predsednik Joseph Peshel, box 165. Tajnik Matevž Zgonc, box 423. Zastopnik'Joseph Agnich, box 266. — Redna mefeeč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v ijtari cerkvi po prvi sv. maši.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Oolo. —'Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Apdolšek, 5173 Clarkson St, Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč^ seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-lndne na 1481 Logan St.
114.	Druitvo Marije Milost. Polne, Steelton, Pa.—Predsednica Bara Kara-bič. 542 So. 3rd St., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St, Stelton, Pa. Zastopnica Mary Lonča-rich, South 3rd St., Steelton, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115.	Druitvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. —. Predsednica Maria Drčar, 519 Orville Ave. Tajnica Ana Sajnič, 322 Ann Ave. Zastopnica Marg. Bižal, 416 N. 5. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani.
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Frauk Oblak, 73 Birch St. Tajnik Lovro Petkovšek, 4 So. William St. Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley 8treet.
V119. Draitvo Marije Pom., Bock-
dale, HI. — Predsednica Theresa Zupančič, 300 Bellview Ave. Tajnica Lucija Ribnikar, 300 Bellview Ave. Zastopnica Frančiška Lozar,<*J03 Qavis ave.—Redna mesečna seja se vrši v^ako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Miss Mary Sever, box 148. Tajnica Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Fany Susman, box 558. iRtflna. meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani.
}21. Draitvo Marije Pom., Little Fslls, N. Y. — Predsednica Mary Albrecht, 1 Cassler St. Tajnica Jennie škof, 44 Danube 'St. , Zastopnica Mary Griel, 86 Loomis St. — Redna meeeč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeley St.
122.	Draitvo sv. Joiefa Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tsjnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123.	Druitvo sv. Ane, Bridgeport, Oblo. — Predsednica Ana Legan, box 154, Lansing, Ohio. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. >2, box 29, Bridgeport, O". Zastopnica Ivana Hočevar, B. F. D. 2, box 29. Bridgeport, Ohio. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio.
126. Draitvo sv. Martina, Mineral, Kans. '— Predsednik Martin Oberžan, box 72. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. Zastopnik Victor Haee, box 136,*Mine'ral, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v tajnikovih prostorih.
__frnrk. 101« Lenox
Ave., N. Chicago, HI. Tajnica Katy Mausar, 1013 Marion St., Waukegan, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, Ilh — Redna mesečna seja s vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani.
128.	Draitvo sv. Bazbare, Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tijniea Johana Skoff, 13 Ganster St. Zastopnica Johanna 8koff, 13 Ganster St. — Redna meseč. seja se vrii vsako četrto nedeljo na 15 Union St., Etna, Pa.
129.	Draitvo Marijo Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Katy Pe-trasich, 5438 So. 24. St. Tajnica Helena Ostronich, 3458 So^5. St. Zastopnica Ana Cvetaš, 1030 Dominion St. — Redna raeseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 3458 So. 15. St.
130.	Draitvo sv. Pavla, DeKalb, HL -^-Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Tajnik Malh Kaisher, 1122 State st. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St.
131.	Draitvo Marije Boi. Venca, Aurora, wiim _ Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R.
—	Redna meseč. seja vrši ysako četrto nedeljo v Slov. dr. dvorani.	^
132.	Draitvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oraiem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Louis Breznikar, L. box 38. Zastopnik Frank Erznoznik, box 410. — Redna meseč. seja se vtši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Druitvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Barbara Stulac, box 1*1. Tajnica Mary Krzna-rich, 207 Kenedy St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani.	\
134.	Druitvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Stroj, 924 Aruolda r?t. Tajnica Antonia Kos, 702 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Sterga*, 768 N. Warman St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
135.	Druitvo sv. Cir. In Met., Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto uedeljo v A. Indihar dvorani.
136.	Draitvo sv. Družine Wlllard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, boi 12. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, 111.—
Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja so vrši vsako drugo nedoljo v šolski dvorani.
140.	Druitvo sv. Rozallje, Springfield, HL — Preds. Marija Barbarich, 501 So. 11. St. Tajuica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19tli St. Zastopnica Katy Ger-movšek, 1105 So. 12. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli.
143.	Društvo sv. Janesa Krst., Jollet, HL—Predsednik Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway. Tajnik William J. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik Joseph Pleše, 911 N. Scot t St. — Red-na* meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli.
144.	Druitvo sv. Cir. In Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Novsek, 928 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Rev. Jakob černel^20 New Jersey Ave. -Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani
145.	Druitvo sv. Valentina. Beaver Falls, Pa. — Predsednik Mihael Hudak, 1924 — 11. Ave. Tajnik Milan Plaščar, box 286, Beaverfalls, Pa. Zastopnik Ignac Kerklec, 1832—3. Ave. — Redna mesečna seia se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani.
146.	Druitvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik Anton Kovač, 3558 E. 80 St. Tajnik Anton Miklavčič, 3535 East 81. St. — Zastopnik John >Tose, 3611 E. 81.#St. — Redna meseč.' seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Druitvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažinav 230—3rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd St. Zastopnica. Mrs. Anna Kroteč, 127—2nd St. — Redna meseč-seja se vršj vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
148.	Druitvo sv. Joiefa, Bridgeport, Conn. — Predsedni Anton Cipot, 267 Howard Ave. Tajnik Rev. M. J. Go lob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
150. Druitvo sv. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. S. E. Tajnica Mary Barle, 3582 E. 82. St. S. E. Zastopnica Mary Pe skar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mcsecu v šolski dvoranL	• .
Druitvo sv. Druiine, Indlanapo-'dnik Martin Koss, 926 Ketcham St. Tajnik Anton Rudman,
151. Druit lis, *Ind. — „
.737 Holmes ave. Zastopnik Martin Ces-nik, 757 Haugh St. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
152.	Druitvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, 111. — Predsednik Petar Knezevič, 10812 Torrence Ave. Tajnik Luka Ma tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgich, 10840 Torrence ave_ — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
153.	Druitvo sv. Joronlma, Canons-
burg, Pa. — Predsednik Mike Smrtnik, bx 286 Houston, Pa. Tajnik Frank Kirn, box 111. Canonsburg, Pa. Zastopnik Anton Bevc ml., box 218, Canonsburg, Pa. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca.
154.	Druitvo Marije Majnika, Peoria, 111. — Predsednik Jos. Kocjan, 419 So. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 Easton Ave. Zastopnik Josef Kuhel, 511 Western Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moroneys Hall, 2206 — 8 S. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av.
156.	Druitvo sv. Ane, Chisholm Min" — Predsednica Mary Pucelj, 223 Poplar St. Tajnica Katy Staudohar, 126 Chestnut St. Zastop. Katy Stark, 322 Spruce St. — Rodna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici.
157.	Druitvo Kraljice Majnika, She boygan, Wis.—Predsednica Jožefa Kuš-man, 1525 Ind. Av. — Tajnica Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — Redna meseč. seja se vrii vsako drugo sredo v mesecu v cerkv. dvorani.
158.	Druitvo sv. Antona Padov.,
Hostetter, Pa. — Predsednik A loj« Ur-bančič, box 42, Whitney, Pa. Tajnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. Zastopnik Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa. — Redna mesečna seja se vrsi vsako četrto nedeljo v dvorani Anton Mavscr.
159.	Druitvo sv. itefana, Delagua, Colo. — Predsednik John Fatur, box 22 Delagua, Colo. Tajnik Andrej Mila-vec, box 68, Delagua, Colo. Zastopnik John Russ, box 13, Gulmare Colo. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani.
160.	Druitvo Marije čistega Spočetja, Kansas City, J^ns. — Predsednica Terezija Cvitkovič, 518 DugaTro St. — Paulina Derganz, 506 Ohio Avenue. — Zastopnica Marijana Mayer, 426 N. 6. , St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani.
161.	Druitvo sv. Alojxija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 632. Tainik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja so vrši .vsako tretjo nedeljo v prostorih Joe Korošec.
162.	Druitvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana Pelan, 1133 Nor ood Rd. —• Tajnica Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. St. — Bedna mesečna seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari dvorani iole sv. Vida.
163.	Draitvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Geo. Mahranič 40— 119 Almond Aly. Tajnik Tomo Bela-nič, 120 'Home* St. Zastopnik Ignac Rudar, 5155 Butler St. — Redna me-sečpa seja se vrši vsako drugo nedeljo |v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani v ^Jenett, Pa.
164.	Druityo "Marije Pomagaj", Eveleth, Minn. — Predsednica Lueija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajnica Marija Anzelc, 808 Adams Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
165.	Druitvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsednica Terezija Jamnik, R. F. D. 59, Wauwa-toosa, Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 | Sherman St., West Allis. Wis. Zastopnica Elizabeta Banko, '5202 National Ave., West Allis, Wis. Bedna mesečna seja- se vrši vsako prvo sredo v cerkveni dvorani. -
OPOMBA-
Gg. društveni tajniki so naproše-ni, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. S. K. Jednota".
Severova zdravila vzrir/ujejo zdravje v družinah.
KAKOR TONKA, -ALI KREPČILO. ^
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsebovati vsaka tonika take stvari, ki bi ves nai telesni sestav utrjevale in bi bolniku v obče pomagale. Vsled tega priporočamo vsem bolnim in slabotnim osebam, da nsu rabijo
S
everas
Babam o! Life
(Severov Življenski balsam). Ta balzam je osobito priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 86c.
Dobi s« v vseh lekarnah. „
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPJDS, IOWA
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-. LOSTI" ST. 60. K. S. K. J^
N. S. PITTSRURGH, PA.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Bntler St.,
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh. Pa.
I I. tajnik: Frank Trempus, 4G28 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij GerguraS, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh,
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. NaA» društvo ulačnie vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri i« nista
§ri nobenem drriftvu, spadajoča h K.
. K. J. se uljucffio vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila s« obrnit« na zgoraj imenovane uradnike društva. V. slučaju bolezni se mora vsak Član tega
društva oglasiti pri II. tajniku Frank -Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Zelo koristne stvari.
Razpošiljam razne suhe rože in druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Doinači zdravnik". Imam tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjskih 'knjigah in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, korenje, itd.	Pišite po cenike.
Math Pezdir v P. O. Box 1611, New York, N. Y.
("Slovenski Narod", 14. jan.) "Včeraj se je vrSil v Mestnem Domu v Ljubljani politični shod, katerega je sklical poslanec dr. Ravnihar. Udeležili so se shoda volilci vseh razredov ljubljanskega prebivalstva, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornike in izrazili z manifestacijami svoje popolno soglašaj je s politiko svojega državnega poslanca dr. Ravniharja in izvrševalnega odbora napredne (liberalne) stranke. Shod je bil za sedanje razmere sijajno obiskan, udeležilo se ga je zlasti veliko številp žen
Dr. Kavnihar je začetkom zborovanja predlagal predsednikom zbora ljubljanskega podžupana dr. Trillerja, katerega izvolitev je navzoče občinstvo odobrilo z velikim odobravanjem . Dr. Triller je nagovoril zborovalce s sledečimi besedami:
Somišljeniki! V imenu narodno-napredne stranke vas najiskrenej-še pozdravljam po dolgih štirih letih.
Nastopil je bil usodepolni 25. julij 1914 in tega dne je padla težka megla na slovensko zemljo. Cvet načega naroda je moral pod cesarske zastave, in kmalu ste pile Sava in Drava v potokih našo kri, po širokih galiških planjavah in v temnih Karpatih pa so sc vrstile krsta za krsto v nepreglednih vrstah in prerani grobovi slovenskih mladeniče v. Na njih domovino pa je padla tedaj težka megla obutavljenja vseh držav -Ijanskih pravic in svinčena teža političnega preganjanja. Naši naftnim sovražniki so se izkazali za denuneijante najnižje vrste. .
Ko je stopila Italija v vojno, so se razmere še bolj poostrile in poslabšale. tisoče slovenskih družin je moralo zapustiti dom in imetje ter bežati v notranjost dežele. Država pa je vrgla te najne^ srečnejše med nesrečnimi večinoma v tuje kraje, v tabore, neza -dostno opremljene, kjer se ni skrbelo, kakor bi bilo treba, kjer so roditelji trpeli neizmerno*bedo, otroci pa umirali, kakor umira nežno cvetje pod strupeno slano. V istem času pa je bilp prelite na Krasu in na Soči največ ravno te pregrešne slovenske krvi.
Kot v zahvalo nam je dobra državna vlast preko noči osnovala celo vrsto velikih šol pravega avstrijskega patriotizma — vojne sode, internate in konfinatel
Ali po teh temnih, brezkončno dolgih časih je prišel rešilni dan 30. maja 1917. Kot zmagoslavno spomladansko solnee je prodrla skozi temno politično meglo glasna, hrabra in svobodna beseda jugoslovanskega naroda, izgovorjena v dunajskem parlamentu, ka -terega otvoritev je izsilila volja naroda. Zgodovino in pomen te besede nam bo razložil danes naš poslanec. Predno mu dam besedo, se spomnimo grobov naših ljudij in vseh onih, ki so trpeli kot go -spod Franjo (namigavanje na roman Gopod Franjo od kapitana Maslja, ki je bil zaradi njega preganjan in tudi umrl vsled trpljenja), ali ki še danes trpe vsled našega imena. Naša skrb mora biti, da ne bo zastonj* prelita dragocena slovenska kri in jugoslovansko mučeništvo. Naj se zgodi po preroških besedah pesnika:
Mi gremo naprej, mi strelci. In plamen gre pred nami skoz noč kot Bog pred Izraelci!
Ta plamen je naša sveta jugo -slovanska ideja. (Burno odobravanje.)
Kot glavni govornik je nastopil ljubljanski govornik dr. Vladimir Ravnihar, ki je bil burno pozdravljen in držal sledeči govor:
Cela tri leta so morala biti naša usta nema. Zaprta so bila vrata parlamenta na Francovem Ringu, zaprta poslancem, zaprta narodom, katere zastopajo. Zakaj so to storili? Najbrže so imeli vzrok, da se nas boje! Bali so se resnice ! Zasedali so vsi parlamenti sve: ta, turški parlament ravno tako, kakor ruska duma, samo avstrij ski narodi so morali molčati. Njihova volja se ni smela pojaviti. Oni, ki so to storili, so diskredi -tirali državo na zunaj — »Jkai mora biti gnjilega v tej državi, volja naroda ni istovetna z voljo državnikov, tako se je po pravici to tolmačilo —a mi smo mogli s toliko bolj mirno vestjo reči: "Vi nosite vso odgovornost, odgovornost za vojno, katere nismo hoteli, kakor tudi za vse njene strašne posledice.
_________bilo že____
riti o vzrokih te svetovne vojne. Za na« bi bilo to toliko sanuoi> vejše, ker so ravno enemu detyi jugoslovanskega naroda hoče pripisovati vzrok in povod vojne. Toda ta posel moremo mirno prepustit! zgodovini, ki be s svojem jeklenim peresom zapisala te vzroke v knjigo vekov — brezobzirno, brez pristranosti in brez fa»-sifikatov. (Dr. Ravnihar je že v svojem govoru dne 19. XII. 1917 dokazoval v svojem govoru v dunajskem parlamentu, da so povzročili vojno cesar Viljem in Tisza Stuergkh-Berthold, Srbija pa da je brez vsake krivde.
Trije grofi so tedaj vodili u sodo te države in njenih narodov. Enega, kateri je na oni strani Litve, ne moremo doseči. Grofa Ti-szo moramo prištevati med najin-teligantnejše državnike. Vsled tega je kot madžarski imperialist najbolj nepomirljivega pravca nam, to je Slovanom, najbolj nevaren. Vsa politika ^te monarhije se koncentrira okoli vprašanja: proti ali s Slovani. V tem plamenu se je vnela vojna.. Drugi izmed teh grofov, Berhtold, je odstopil po izbruhu vojne več aH manj prostovoljno. Zakaj, to ni bilo javnosti raztoJmačeno. Tretji grof Stuergkh, ki je bil odgovoren parlamentu in za katerega je bila pripravljena zatožna klop, je bil pozvan pred drvgega sodnika.
Vsa državniška modrost grofa Stuergkha je obstojala v tem, da natovori narodom voljo dveh ali treh oseb, oziroma, da pokaže zunanjemu svetu, da je ta volja izraz volje naroda. Uvedel je absolutizem najhujše oblike. Ne ».auio izraz tvojih misli, dejanj in, besed, temveč že same tvoje misli in naziranje je zapadlo, akj ni soglašalo z njegovim, najstrožji kazni. To je najnavadnejši in najLbo,jši način vladanja, ki se v ničemur ne razlikuje od vladanja kakega kitajskega mandarina ali hotea-totskega potentata.
Predvsem je bilo treba zadušiti vsak glas narodov. Nad našim-listi je zavedala cenzura, ki jim je zabranjevala, kaj ue smejo pisati, in diktirala, kaj morajo pisati in kako morajo pisati, pod zagrozitvijo kazni. V svojem krc tensfvu je šla celo tako daleč,, da je predpisovala listom, & knKi ui črkami morajo tiskati, kaj se mora tiskati z debelimi črkami, k)j z drobnimi, kaj mora stati ni vodnem mestu in kaj na drugi aii tretji strani. S cenzuro se je f.il-zificiralo javno mnenje. Zakaj? Cenzura smenda ni mogla preprečiti, da bi bile stvari drugačne,, kakor so v resnici. Nobena cenzura ni bila v stanu napolniti prazne krožnike na mizah, ni mogla preprečiti gladu in pomanjkanja, ni nas mogla prepričati, da ni nesposobnost vojskodij povzročila znanega umikanja avstro-ogrske vojske iz Sibirije v decem-.bru leta 1914. A inozemstvo, za Katero je cenzura v resnici delala? Ono je b;lo in je o naši situaciji bolje informirano, kakor vsi avstrijski diplomati in vojni atašeji. O tem se more prepričati vsakdo, samo ako čita inozemske liste. Naravno, da je to zelo škodovalo ugledu države, to so koneč-no uvideli tudi avstrijski državniki, pa so, seveda poji pritiskom poslancev — po dolgih treh letih — sklicali parlament. Taka cenzura je učinila, da je postalo prebivalstvo silno nezaupno. Noben uradni komunrka bi ga ne mogel več prepričati, da je resnica to, kar se mu javljft.
Tedaj je zapel paragraf 14. V vsakem oziru se je grešilo proti besedilu in smislu tčga' zakona. Očividno se je gazil državni osnovni zakopi, in delali so se ne samo časni, temveč celo večni dolgovi. Direktno falzificirati zakon pa se pravi, ako se noče sklicati parlament, pot^n pa delati zako^ ne s pomočjo paragrafa 14. Tu je je pokazal absolutizem ves svoj cinizem. (130 vrst zabranjenih.)
Za te cilje so dobili izvrstnega zaveznika v svoji birokraciji, Ta je slavila v tem času žalostnega spomina prave orgije. Čutila je, da je prišla doba, da z jednim mahom reši avstrijsko vprašanje v svojem smislu, kakor je vedno sanjala. Mučeniški venec si je stekel tedaj ravno naš jugoslovanski narod. Načelo se je uničevanje in zatiranje, polnile so se ječe in taborišča za internirane. Pfcla je Matica Slovenska, pala sp krvniku v kremplje naša sokofcka in druga društva. Policijsko po-j
sodi so
nim prebivalstvom. V ^ ^ ^
sodnikln^krvnik v eni osebi. Naše uradnike so odtirali v vojno, ali jih pa poslali v pregnanstvo v tuje k£$je. Pri vojski so upeljali nove rubrike z označbo p. U. ali P. V. ali v najnovejšem času P. B. (politisch bedenklich). Kaj to pomeni, to ve samo oni, ki je moral to sam poskusiti. Kot takega P. U. (politisch unsieher) so poslali celo našega poslanca Rybara na Javoršček z odredbo, da ga postavijo "auf einen interessenten Posten". Novo kategorijo preganjanja smo dobili v takozvanem konfiniranju, povsem proti zakonu, kar nam je moral sedanji nister za notranje zadeve sam moral priznati v ustavnem odseku. Zakon od leta 1869. Leta nam* reč izrecno zabranjuje, da se more koga v takem slučaju odstraniti iz občine, v kateri stanuje, ifi vendar se je to zgodilo, kakor nam je minister v ustavnem odseku ravnodušno to priznal, v nič manj kot v več kot 4000 slučajih. Samo tu se je ustava več kot 4000 krat pregazila. Med temi konfi-i^iranci je bilo več kategorij ; bili so tu taki, katerim se ili moglo v resnici nič očitati,/ učinili so pa greh njihovi sinovi, očetje ali bratje. Ker na teh niso mogli prijeti, so se maščevali nad njihovimi najbližjimi sorodniki. To je baš barbarska pravica! Istotako barbarsko jei tudi jemanje talcev iz lastnih podanikov. Neka nevidna roka je izbirala svoje žrtve. Dolgp časa nismo vedeli, kedo je to. Tako civilne, kakor vojne o-jlasti so odgovarjale na vse proteste, da niso one krive, da delajo temveč "po naredbi". Konečno pa smo vendar pronašli, to tajin-stveno oblast, ki ne bi smela obstojati po zakonu, ki pa je dala sami sebi visoko ime "Kriegsuc-3erwachungsamt." V parlamentu so otvorili neusmiljeno borbo proti vsaki krivici in nezakonitosti. Kriegsueberwachungsamt pa se je vedno izmazal, kakor da je z oljem namazan. Črez noč si je nadel drugo kapo z nadpisom "ln-terministerielle#, Kommission' Človek pod kapo je ostal seveda isti .V zadnjem času so poslali k nam nekakšne komisije, da se in formirajo o naših pritožbah. V 14 dneh so te komisije ižvršile svojo nalogo., Iz vseh krajev, zlasti jz Koroškega, se nam pOroča, da je bila cela preiskava prava komedija. Izvršujejo se po princiju, da vrana vrani oči ne izkljuje. Tako izgleda v Avstriji ona ustava, ka tero je predstavil grof Czernin boljševikom kot vrhunec demokratske pravice.
Pred seboj imam celo gomilo pripravljenih interpelacij in iz brati hočem izmed njih najmilej še?
SLUČAJ BULICE LALOVIČ
Družina Lalovič je živela pred vojno v urejenih razmerah v Za gorju pri Kalinoviku v Bosni Kakor hitro pa je izbruhnila vojna, so vojaki ubili Štiri moške od te družine. Ostala je udova Lalovič z otroci, komaj doraslega sina pa so vzeli v vojsko; njo samo in otroke so pognali iz hiše v okolico Mostarja, kjer so ostali skoro letotinij. Ko se je udova vrnila z otroci, ni našla ničesar več: hiša ji je bila požgana in do tal poru-, šena. Stanovali so v neki zapuščeni bajti in živeli od korenja in zelišč. Kmalo so začeli otroci umirati eden za drugim. Nohtovi na rokah in nogah so jim odpadli, nato so* ležali par dni bolni v bajti in otroci so se plazili po vseh štirih okoli in iskali kruha. In ako se je otrok dotaknil otroka, mu je začel gristi roke in noge od lakote. Pet otrok je umrlo Milici Lalovič črez zimo, mati sama pa je pretrpela najhujše duševne muke, kolikor jih je še kedaj prestala kaka mati. Obupno je bilo njeno življenje. V istem kraju so umirali otroci trumoma in še danes ni prenehalo to umiranje, vse to od gladu. In ko so nesrečno Milico Lalovič vprašali, zakaj se ne obrne na oblasti, se je prestrašila in ni hotela ničesar slilati o tem: "Ne, ne, za Boga, še'zaprli me bodo T' Kedo bo potem skrbel še za ostalo deeof" Milica Lalovič je simbol našega trpečega naroda. (Zabranjenih 31 vrst.)
Pod krvnfekimi udarci se je pojavila jugoslovanska misel. Ta
- ' ko~
hoče biti zemlji! To je je podal v tVu preganjanja vsaki član našega naroda, vsaki mož, vsaka žena. Za to prisegamo nam ni bil potreben sporazum. In ako je naša deklaracija od 30, maja izzvala v narodu tako glasno odobravanje, je bi-lo-to v prvi vrsti zato, ker je bila ona samo odmev narodne duše. (Burno odobravanje.) In mi sa mi, poslanei vseh treh vej jugoslovanskega plemena, dosedaj v ostri borbi strank, smo se v trenutku zedinili brez predhodnih posvetoyanj. Deklaracija je bila zatem samo posel kratke pol ure.'
Govornik govori o delovanju v parlamentu in povdarja, da so "poslanci bili si v svesti, da je to najusod^polnejši čas v zgodovini jugoslovanskega naroda. Povdar ja tudi našo solidarnost s češkim narodom.
. . .Naša najsigurnejša zaslom-ba v borbi za naše pravice si nam bil ti, naš naš srčni narod. Ti si nam sankcijoniral besede, ki so nam vsem postale s tem zakon. Od tedaj poznamo samo eno vele-izdajst vo, to je izdaja nad lastnim narodom.
Zahteve izražene v deklaraciji, so naš minimum. Izključujemo vsako pogajanje izpod te cene. Ni cene, za katero bi prodali svoje pravice,' svoje vzvišene zahteve. Nekdaj bi bili pozdravili ministrskega predsednika, ki bi pristal na avtonomijo. Danes take ponudbe izzivajo naše preziranje.
Mi zahtevamo na podlagi vedno mladega principa demokracije, da naj vsak narod sam sebi vlada, zahtevamo, da se ideja sa-moodiočevanja narodov uveljavi za vse narode.
V svoji svobodni državi zedi njeni in vsake tuje oblasti osvobojeni narod Hrvatov, Slovencev in Srbov naj sam suvereno rešuje o svojem ustavnem življenju.
Pravijo, da je to nemogoče, da bi bil potem Trst odrezan od mo narhije. To bi rte bilo točno niti v sltfčaju, ako bi naša jugoslovanska država ležala povsem izven monarhije. Do Trsta vodijo iz zaledja štiri železnice, več širokih cc$t za aytomobile. Tako je bilo pred vojno, tako je danes in tako bo najbrž tudi po vojni.
Nikomur nočemo zapirati poti t Trst, nasprotno, pozvan bo vanj eeU svet. Nismo tako nerazumni, dr*bi se zaprli s kitajskim zidom. Toda oni tega nočejo. Oni hočejo imeti v Trstu skrajno stopnjo mostu: Trst-Berlin-Hamburg. A tu jim Tdičemo: Hands off! Trst Trst je naš, niše je to oko, skozi katero gledamo v svet! To kličemo njim, to kličemo tudi našim jugozapadrfim sosedom! Trst je naš. Gorica je naša, Istra in Dalmacija ste naši. Brda so na|a, naša bo tudi Rezija — seveda, ako ona sama tako reši!
Pa nam zopet očitajo, kaj če biti z nemškimi otoki in naselbinami, kaj bo s Celjem, Mariborom in Celovcem. Odgovarjamo jim: Slovani ne poznajo krivice. Za sedaj naj vedo le, da se jim bodo dale popolnoma iste pravice, kakoršne bodo uživale nase narodne manjšin« v nemškem Gradcu, v Ljub-nu (Leoben) ali kjerkoli po nemških krajih. Vladala bo popolna reeiprociteta, pravičnejšega načela ai vsaj ne morejo želeti. (Dalje prihodnjo sredo.)
IIIHIIIIIIIIIIIIllUlllllllllllItlllllHIlIHHIIIIIIUUIIlItllllHK
" NAJNOVEJŠE --------------=
VRSTE
GRAMOFONI
ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka
FR. HREN & CO.
14 W. Kinzie St., 352 N. State St., Chicago, 111.	_
Naši gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po slovenski cenik. — 5 Iščemo zastopnike.	E
CEHA JE 136.00
1
1 M mm
E	Vsak, ki kupi en stroj št. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi 3
S	bil", *'Veseli godec", "Odpri dekle kamrico", "8rečna mladost" s S plošče. Z naročilom je poslati, Honey Order, ali gotov denar v pripo* S S ročenem pismu.
....................Illllllllllllllllfllllllllllll................................................
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
* \ tJ 7
Telefon: Canal 293.
So priporoča rojakom Sloveneem za obilen poset. *'Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
Narava je popustljiva in dobra; vendar ista nikdar ne pozabi maščevati se za svoje pregrehe.
, t,
Marsikdo pričakuje ladjo sreče ; žal- pa da se na 4adjo sploh ni ukrcal.
•
Čloyek je lahko, ponižen, ne da bi svojo ponižnost dokazoval z oglasi.	i
Ne hodi okoli in ne ponašaj se s preveč navihanimi brkami.
FOZOB SLOVENSKA DEKLETA!
Pri ugledni slovenski družini v Chicagu dobi po&tena, zanesljiva in pridna Slovenka dobro stalno službo z lepo plačo. Po polao znanje angleščine ni potrebno.
Opravljati bi imela hišna dela in za silo pomagati v trgovini.
Pišite ali vprašajte za pojasnila pri uredništvu nagega lista. ,
"Glasilo K. S. K. Jednote" 1951 W. 22» Place Chicago, 111.
(Adv. No. 14-15.)
Telefon: Canal 80
Martin Ncmanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenei vedno dobro došli!
L	5
m\\XV\XX\\XVX\XVXXX\X\XVXVVXVXVXX\VXXXXXXXV*%X'VXXV\X(
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine. \
Prva ia nefsUrejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 01.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nuna pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.	_____	^ ^
3%
obresti na bra-i nilnih slogah
3%
r
Obresti ako nedvigniene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. ■
Naš* banka ja depozitni urad sa mino poštna hranilnico, sa mMto Joliat, sa okraj Will, sa drsaro Illinois in sa vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
častnika Švicarske garde Ludvika XVL) a J. Poalovenil •••
(Nadaljevanje.)
Kraljica je stala pri mizi, na kateri je bil razgrnen zemljevid Francoske. Prijazno me je pogledala ter mi dala roko poljubiti. Potem je rekla gospodu: "Ta je mladi častnik, o katerem sem -vam pravila. Pogovorite se z n jim o našem načrtu. Sodim, da lahko računamo na njegovo zvestobo in, če se ne motim, tudi na njegovo yne-mo za našo službo. Gospod poročnik," je nato rekla meni, "moj tajnik vam odkrije načrt, ki ga bomo morda prisiljeni izvršiti. Sicer še vedno mislim, da ne bo potreben. A prav je, da ga pripravimo, in jaz sem mislila na ms, in v prvi vrsti na vašega starejega prijatelja barona Redinga, dk bi pri tem pomagala. Zato sem vas koj prosila k sebi, ko sem vas videla v parku. Kar vam bo gospcd Augeard (b. Ožar) sedaj razodel, boste pozneje odkrili svojemu prijatelju Redingu, seveda kot najstrožjo tajnost, in skupno z njim bosta potem vse potrebno ukrenila."
S temi besedami je kraljica odšla, naklonivši mi še enkrat lepo glavo v pozdrav.
Poštami tajnik, gibčen mož umnih oči, mi je z mnogimi izbranimi besedami čestital k visokemu kraljičinemu zaupanju ter povedal nato, da mora njeno( veličanstvo, vsled vedno bolj nevarnega položaja v deželi, misliti na to, kako bi svoje zaklade shranila izven države. Zato naj kupim dober in zložen voz za pot s štirimi konji; ne bi namreč bilo previdno, rabiti v ta namen konje in vozove kraljeve zaloge. Voz in konji morajo v soboto teden biti pripravljeni za vsako uro, da pripeljejo pred vrata Trianonovega vrta in sprejmejo zaklad.
"Da se stvar nekoliko prikrije," mi je razlagal gospod Augeard dalje, "smo iznašli ljubezniv majhen roman. Vsa zadeva naj se zdi odpeljava dekleta; mlada I-vanka, kateri bo kraljica v zadnji uri povedala, kaj naj stori, mej vlogo odpeljanke, vi pa ali vaš prijatelj vlogo odpeljevavca. Najbolje bo pač, da vi prevzamete to vlogo, ker ste na pristav* že znani, in tedaj tudi morate — nekoliko očitno — dvorjanhi lepemu dekletu. Eh dobro," je dejal mežikajoč, " ni treba ,da kaj takega šele razlagam zalemu mlademu častniku! Vse pojde izborno jnobenemu človeku se nes^o čudno zdelo, da tako krasan nH^d častnik pobegne z zalim dekletom. Saj to se na dvoru zadnjih sto let sem skoro vsak dan ponavlja. Ali imate veselje in pogum za to malo pustolovino? Razume se, če se namera posreči — in mora se posrečiti! — zado-bite s tem hvaležnost kraljice in kralja v najvišji meri in namah ustanovite srečo življenja -1— bogastvo, čast, kar vaše srce želi."
Kajpada sem bil ves v ognju! Saj misel, da me je kraljica odbrala za tako podjetje, je morala vžgati. Pri tem mi je šinila v glavo misel: Verenina roka ti je gotova, ako otmeš kraljičin zaklad; tako zaslugo bo veliki sodnik zelo cenil i nsi v čast štel, imeti takega zeta .Vendar sem ohranil še toliko preudarka, da sem tajniku omenil, da sva moj prijatelj in jaz vojaka, in bo torej treba polkovnika vprašati dopusta.
"Vaš polkovnik je grof d'Af-fryV je rekel gospod Augeard. "Hm, ni mi po misli, da bi njega vprašali dopusta. D* Affry ni prijatelj kraljice, in taka prošnja bi utegnila spraviti vso skrivnost v nevarnost. Skrbel bom za to, da dobite ob uri odhoda tukaj pismeno, od samega kralja potrjen dopust, tako tudi potne liste, privilegije za mitnice in drugo, vse "v kraljevem imenu." Ali imate še kako potežkočoT"
Seveda sem si mislil, da moja blagajna za nakup potne kočije in četverih konj ne bo zadostovala. A sram me je bilo, tajniku priznati svoje uboštvo. Sodil sem tudi, da bo ž4 Reding našel potrebna sredstva. Tedaj sem rekel, da le dobim dopust, pa sem k vsemu pripravljen in rad tvegam življenje za kraljico. On je dejal, da je nje-
no veličanstvo to od mene pričakovalo, in da mi bo ta viteški odlok gotovo v čast in korist. Potem mi je kazal na zemljevidu, ki je bil pred nama na mizi, pot do Marley-a čez Saint Germain, Argent eni 1 in Saint-Deni severno od Pariza in celo do meje. Pot je bila narisana fin papir v dveh izvodih, in vsaka poštna postaja označena z rdečim križcem.
"Ako bi se vaši konji upehali, bi morali poštne konje vzeti in brez odmora naprej voziti," je rekel gospod Augeard. "Najbolje bo torej, ako eden od vaju naprej jezdi, da bo konje pripravljal. Zato sem načrt poti v dveh izvodih izdelal. Zdaj pa dobro srečo-, mladi prijatelj! Čim bodo ko-npji in voz pripravljeni, javite meni — brez podpisa —in sicer le z besedo "parat" pod tem le naslovom."
Tajnik mi je izročil naslov in vstal. Podal mi je tri prste svoje roke, in ločila sva se.
Ko sem šel po Jesenem mostov-žu in po stolbah navzdol, se mi je vrtelo po glavi kakor mlinsko kolo.
Naglo sem shranil slikarsko ša-tuljo, zmetavši čopiče in svinčnike skupaj, ter zadrgnil svojo mapo. Na pristavi sem našel Ivanko. Spomnil sem se migljaja, ki mi ga je dal tajnik, ter se pomudil pri dekletu, poprosivši jo šopka jesenskih cvetic iz njenega vrta. Dala mi je blede slezene, pisanih aster, sladkodišeče resede in nekaj zapoznelih rožnih popkov, zraven se je smejala in mi nagajivo govorila.
Ko sem se okrenil, sem v bližini videl mladega, po modi opravljenega gospoda, ki naju je z mrkim obrazom opazoval. Vprašal sem Ivanko, kdo je; in ona je nejevoljno odgovorila: "To zijalo! Nečak je gospoda Augearda; ne da mi miru z ženitnimi ponudbami, dasi sem ga dovolj razločno že večkrat cd bila."
Govorila je tako glasno, da sodim, da je slišal njene besede. Vsekakor se je naenkrat obrnil in odšel, zapretivši z roko. Nato sva še skupaj stopila v hlev, in bbčudo-val sem krave in koze. Tudi starega očeta Valy-a sem šel pozdravit. Sedel je v izbi; vlažno jesensko vreme mu je bilo malo stopilo v sklepe. Prisedel sem za ča-sek k njemu, in nalil mi je dobrega Švicarskega češnjevca. "Takšna češnjeva vodka je še zmerom najboljše zdravilo," je dejal in tlesknil z jezikom. Pritrdil sem mu in vstal z obljubo, da kmalu zopet pridem. Potem sem hitel, kar moči, v Versailles.
V krčmi, kjer sem bil pustil konja, je bilo vse živo gostov, večinoma meščani in udi narodne straže, in vsi so bili močno razvne-ti. Govorjenje, vpitje, kretnje, vse vprek! "Svoboda je izdana, narodna čast je osramočena!" sem čul od vseh strani, ko sem vstopil. Potem je ob mojem pojavu mahoma nastala tišina in pridušeno šepetanje. Kmalu je stopila k meni krčmarica, čokata« gospa, in vprašala, če nisem morda od Flan-dernskega polka. "Ne, kaj ne poznate moje uniforme? Švicarske, garde častnik sem!"
"Saj sem takoj rekla," je popravljala -krčmarica. "Vaša uniforma mi je znana, a ona Fiandrn-skega polka še ne tako dobro, in pravijo, da je vaši podobna. Seveda, ako bi bili častnik Flandern-skega polka, vas bi prosila, da bi takoj šli iz moje poštene krčme. Zakaj tukaj ne * trpimo nobenih gostov, ki skrunijo čast Francoskega naroda," je govorila gospa in upirala roki v bok. "Tu ne trpimo nobenega častnika, ki tepta trobo(jno kokardo, slavno znamenje svobode zato pa deva belo kokardo za klobuk, to sramotno barvo tiranije, kakor so sinoči delali ti častniki iz Flandrije in od telesne straže. Ha, glave jim odsekajo, gospod, in potem ne bodo rabili nikakšnih kokard več; v njih krvi operejo čast Francije, v njihovi in tiranov krvi, ki so jih zapeljali v tak zločin! Že je grozodejstvo Sporočeno v Pariz, in še nocoj, ali najkasneje jutri pridejo maščevalne čete. In če bi bili možje bojazljivci in ne bi šli za svobodo v boj, bo-
ušel nalivu besed rodoljubne krč-marice pr i"Zlatem Sodu," ko sem sedel na svojega vranca in v ostrem diru odjahal v CoubeVoie. O pravem času sem dospel v vojašnico.
(Dalje prihodnjič.)
Dosti je takih mladeničev, ki za svoje izvoljenke ves denar potrosijo koncem konca se pa poroči izvoljenka s kakim drugim v znamenje hvaležnosti.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je dne 7. marca po triletni bolezni (vnetju sapnika), previden s sv. zakramenti za vedno v Gospodu zaspal brat moje žene Josip Kastigar.
Pokojnik je bil rojen 1. 1877 v Ljubčkovi hiši, vas Preska, fara Doberniče na Dolenjskem. Prišel je v Združene države pred 15 leti, ter se podal naravnost v Lead vi 1-le, Colo, kjer je stalno živel 13 let. Delal je v zlatih rudnikih, pa ni imel sreče; prestal je veliko ker je bil dvakrat močno bolan za pljučnico; bolezen vnetje sapnika je pa mirno prenašal cela 3 leta, dokler ni za vedno zatisnil o-čes.
Pred 2 leti si je prišel iskat zdravja celo semkaj v La Salle, 111. ter je živel pri meni, ozir. pri svoji sestri. Skušal je na vs* na-čine izboljšati svoje bolestno stanje, pa vse zaman. Mudil se je tu-(^i 6 tednov na Wilard, Wis. pri dobri družini Gregor Seliškar, kjer mu je gospa Seliškar stregla, kot mati; tako nam je pokojnik kasneje pripovedoval. Jaz in moja žena se Vam vsled tega iz srca lepo zahvaljujeva ter Vam kliče-va: Bog Vama Vaš trud obilno poplačaj.
Pokojni Josip Kastigar je bil neoženjen, trezen, pošten in pri znancih zelo priljubljen. Bil je resnega prepričanja za pravo stvar, boritelj zoper nasprotnike in zaničevalce sv. katol. vere. U-mrli je pripadal k društvu sv. Petra N. H. Zajednice v Leadville, Colo, zato ga je društvo sv. Marka N. H. Z. tu v La Salle lepo spremilo k počitku, tako tudi društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. in društvo sv. Družine št. 3. D. S. D. za kar se vsem iz srca zahvaljujeva bodisi članom, posebno pa odbornikom za ves trud. Najlepše se pa zahvaljujeva našim vrlim pevcem društva "Slovenija," ki mu je tako ganljivo zapelo žalostinko, "Nad zvezdami." Hvala tudi vsem onim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in so nas tolažili v teh bridkih urah. Srčna hvala vsem, ki ste ranjkega spremili do groba.
: V stari domovini žalujejo za pokojnikom že priletni oče Franc Kastigar in brat F. Kastigar; tukaj v novi domovini pal sestre A-na Povše, Mary Bukovec; Anton m Ludvig Kastigar brata ter Rev. Alojz Kastigar, stric.
Ti pa nepozabni nam Joško sladko, spavaj v tuji, žemljici. Na svidenje nad zvezdami \
Žalujoči ostali:
Math Povše in Ana Povše svak in sestra.
La Salle, 111. dne 27. mar. 1918.
Farma na prodaj.
74 akrov dobre zemlje, milje do sirarne, jpostaje in do prodajalne in ravno toliko do šole in cerkve. . "" Več se poizve pri lastniku
Joseph Česnik box 35 Willard, Wis. (Clark Co.) (Adv. No. 15-16.)
Tiskovine |
stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMERIKANSU SLOVENEC
1006 N. Chicago Street
JOLIET,.....ILLINOIS

. it y>." .
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrvaška
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Še priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam sloyenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam ftrapk&m po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaSki mlekar
Prva- in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (OEVLJJf
v Chicago, HL
Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St,,	Chicago.
Se toplo priperoča rojakom 81*. vencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
Ck Ck Sk Ck Gk Ck Bk K Bk
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
- Kadar potrebujeta nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, nUa in vstopnice «a vesettoo, ali kake drupe ttfeavta* obrnite ee na aaJvaCjo tfovaaako unijsko tiskarno ▼ Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2141-5* Bine Islu* Ave., Chicago, 0L
Ta Yam bode isgotovlla tm tiskovine ▼ popolno sadoroljneet glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Yam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižice sa člane in Članic«, izdelane t malem iepnem format« in trdo Tesane. Palje imamo t nalogi selo prikladne Vakacnlee sa bla-
■■■■MiMMiMtaB	in d rosik
izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, ter To-Tiskane imamo tudi BoTnlike Usta, večje in maajfte in pole sa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lakke vedno natančen pregled itevila članov po
tr Ha sahtevo pofljemo tiskovin na ogled bresplačno!
OPOMBA: V naii tiakaAi se tiska "Glasile K. S. K. Jodneto".
a na podlagi teh pol skladih, sli rasrediL draitvu vsoteo
MARIJA SLUCA
1828 W 22nd SI. Chicago, III.
T«i«phoM Canal 47SS
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
m uljudno priporoča cio-ventikim in hrrnikim tonam in Ogrskim Slovenkam
Tvrdka E. Bactiman,inkorp.
ZASTAVE, REGALUE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, III ^ Telefon: Lawndale 441.
T

Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
8koro £e 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ' Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in stropen^ snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo< plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotakto za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvdrov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
• Manufacturing Chemists ' 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857

Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
.	V .' •
-je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček cnaia nad $560.000.00, kar se drži r popotnem zaščitnem skladu,
Naložite torej Vaie prihranke t L NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLJBTU.	..
Narastle obresti si pillatno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne uloge oft $1.00 naprej.
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joltet,
Illinois« *'LJUDSKA BANKA".