Celovec • četrtek • 30. september 1999 štev. 39 (3033) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra
Poslužimo se naše volilne pravice!
IV I a nedeljskih državnozbor-IM skih volitvah bo izvoljen nov parlament in na podlagi razdeljene politične moči bo prišlo do nove vlade. Volilni boj je pokazal, da si stojita nasproti dve načelni opciji: opcija totalnih sprememb, ki jih v primeru zmage napovedujejo svobodnjaki, in opcija kontinuitete z zmernimi reformami, kijih v načelu zagovarjata obe vladni stranki SPÖ in ÖVP. V to opcijio spadajo tudi manjše stranke, kot so to Zeleni in LIF, ki ob vsej kritičnosti do vladajoče koalicije, ne napovedujejo radikalnih družbenih sprememb, temveč zagovarjajo teme-litejše reforme. Zunajparlamentarnim strankam, kot so to KPÖ in DU (Lugner) javnomnenjske ankete ne pripisujejo možnosti vstopa v avstrijski parlament.
Izid volitev bi lahko privedel Avstrijo v politično nestabilne vode. Javnomnenjske ankete namreč napovedujejo, da bodo svobodnjaki prehiteli ljudsko stranko, ki je za ta primer najavila, da bo šla v opozicijo. Socialdemokrati pa so kategorično izključili vladno sodelovanje s svobodnjaki. V tem primeru bo torej zelo težko sestaviti naslednjo vlado.
Zdaj so na potezi volilke in volilci, ki bodo v nedeljo odločali o porazdelitvi politične moči v avstrijskem parlamentu.
Pomembno bo tudi, da s svojo odločitvijo sposkrbijo za jasne politične razmere, ki bodo zagotovili stabilno vlado.
Zato je bistveno, da se državljanke in državljani posluži-jo svoje volilne pravice. Kdor ne gre na volitve, prepušča odločitve drugim, konsekvence pa mora nositi tudi sam.
Tudi z vidika slovenske narodne skupnosti se mi zdi pomembno, da se udeležimo nedeljskih državnozborskih volitev. Tudi v našem vprašanju gre za dve opciji: radikalne spremembe v vprašanju sožitja ali pa zmerne oziroma temeljitejše reforme. Torej, poslužimo se naše volilne pravice! dr. Marjan Sturm
Dragi bralci, dragi prijatelji!
Letošnji 14. Vestnikov izlet bomo ponovili v UMAG, kjer bomo gostje lepo prenovljenega hotela Sol Elite Koralj. Za isti hotel smo se odločili zato, ker smo bili lansko leto vsi zadovoljni in ker so nam dali kljub podražitvi še lansko ceno. Poskrbeli pa smo za tri druge spremembe.
V petek se bomo ustavili v Portorožu, kjer bomo imeli v znani restavraciji Lucija kosilo.
Pri izletu z ladjo se bomo iz Rovinja vračali z avtobusi, da bodo tudi tisti, ki ne želijo na ladjo, imeli možnost priti v Rovinj na kosilo.
Pogajalci o novem koordinacijskem odboru koroških Slovencev so dobro razpoloženi. Po sestanku v Bilčovsu posebna skupina razrešuje detajle
V	nedeljo se bomo ustavili v Domžalah, kjer bomo za kosilo gostje znanega hotela Krona. Poleg dobrega kosila bomo poskusili tudi domače pišečko vino.
Cena izleta: 1.650,- šil.
V	ceni je zajeto: prevoz z domačim podjetjem Sienčnik, bivanje v hotelu na bazi polpenziona, dodatno kosilo v Portorožu in v Domžalah, izlet z ladjo do Rovinja in kosilo v restavraciji.
Pojdite z nami - tudi letos nam bo lepo in prijetno! Prijavite se na telefon 0463/ 514300-40 ali -14
Za organizacijo izleta Milka Kokot
Stoisitseva
zahteva
spremembo
zakona
o otroškem
varstvu
Manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisits je na tiskovni konferenci v Celovcu ponovno izpostavila zahtevo po zakonski ureditvi dvojezičnega otroškega varstva na Koroškem. Poudarila je, da ima Gradiščanska že tak zakon, ki se je vsekakor obnesel. V pismu predsedniku sosveta pa je zahtevala, naj sosvet na naslednji seji obravnava to vprašanje in sprejme ustrezen sklep. Še posebej je Stoisitseva opozorila na situacijo človekovih pravic v državi in na kampanjo Zelenih, ki poziva k večji strpnosti do tujcev in k upoštevanju človekovih pravic.
PREBERITE
Volitve
VESTNIKOV PRILOGA
Kdo je boljši, kdo je pravi? Stran l-IV
1999
PORTOROŽ
V Portorožu so se srečale nekdanje jetnice in interniranke v nemških in italijanskih zaporih ali koncentracijskih taborišččih med drugo svetovno vojno	Stran 3
DUNAJ
Slovenska prosvetna zveza in k & k center v Šentjanžu sta predstavila interaktivno inštalacijo »Kärntnofon«	Stran 4
ŠENTPRIMOŽ
Pemiera »Konference živali«: za začetek kulturne sezone s skoraj profesionalno gledališko predstavo	Stran 5
PREBLISK
Pluto, Conversano, Maestoso, Favory in Neapolitano so španske in italijanske plemenske rase konjev, ki jih je habsbur-žanski nadvojvoda Karl von Innerösterreich, hrat cesarja Maximiliana II, v Lipici v današnji Sloveniji pomešal leta 1580 in tako v kombinaciji že iz antike znanih težkih črnih b aških konjev skomponi-ral nove baročne konje, ki z leti postanejo beli. Leta 1826 je padla odločitev, da še dodajo pleme arabskega žrebca Siglavy iz kobilarne kneza Schvvarzenberga v vrsto temperamentne, vztrajne in skromne bele lepote. Po razpadu monarhije je Republika Avstrija leta 1920 prevzela lipicance in jih preselila večinoma v Piber
na Štajerskem, kjer je še danes kobilarna. Boleč trn se je zarezal v avstrijsko tradicijo in s tem povezano ekonomijo, ko so pred kratkim začeli slovenski prijatelji belih konj intervenirati in jih pojmovati za etnično
svoje. Odločitev bo padla v gre-mijih Evropske unije v Bruslju. Jasno je, da je posredi denar, ki pribi 80 let ni igral velike vloge. Tudi Slovencem denar ne smrdi. Če pa bodo žrebci in kobile (p)ostale slovenske, ostane Avstrijcem še vedno »znamenito« zrcalo svoje zgodovine: Amadeus, Arnold, Adolf- A3. JKA
Lipicanci - A3
Slovensko planinsko društvo vabi na
Srečanje s prijatelji
n I v v v ■
na Bleščeči
ob 30-letnici otvoritve planinske koče nad Arihovo pečjo
Nedelja, 3. oktober '99
Ob 9.30 uri prihod na Grače-nico, ob 12.00 uri bogoslužje, kulturni spored, nato družabno srečanje.
Na svidenje na Bleščeči!

MUSICAL
KONFERENCA
ŽIVALI
Boris A. Novah Gabriel Lipuš Miran Herzog
08.10.99
10.00

Šentjakob v Rožu

BELJAK
Spomenik žrtvam nacionalsocializma
V nedeljo, 24. septembra, 54 let po koncu druge svetovne vojne in po večletnih pripravah društva »Erinnern« - so v centru Beljaka odkrili »spomenik imen«.
Začelo se je leta 1995, ko so dijakinje in dijaki Perau-gimnazi-je v Beljaku postavili mobilni spomenik imen, s katerim so opozorili na žrtve fašizma. V istem letu so gimnazijci skupaj z društvom »Erinnern« priredili tudi informacijski večer o pozabljenih Sintih v Beljaku - prvo prireditev na to temo po vojni v tem mestu. Sledile so še druge iniciative gimnazijcev in društva, višek njihovega prizadevanja za osvetlitev izrinjene in zamolčane polpretekle zgodovine Beljaka pa je bilo za zdaj odkritje spomenika imen v neposredni bližini Mestnega muzeja.
Prof. Heinz Achernig je spomenik koncipiral kot živ in odprt dokument časa. Zdaj, ob odkritju spomenika, so za-
pisana imena 64 ljudi, ki so bili umorjeni zaradi svojega prepričanja, upora, narodne pripadnosti, bolezni ali prizadetosti. Predvideno pa je dodati še druga imena še neznanih žrtev. Maja leta 2000 bo že sledilo nadaljnjih 60 imen. Spomenik izpostavlja prav imena, da bi žrtvam - ko jih je nacistični režim oropal vsega in ožigosal s številkami - povr-
Andrej Kokot pred spomenikom z imenom svojega brata
nili dostojanstvo in identiteto. Dvojezične svečanosti, katere pokroviteljstvo so prevzeli škof Kapellari, Superintendent Rath-ke in beljaški župan Manzen-reiter, se je udeležilo mnogo predstavnikov iz cerkvenega, političnega in kulturnega življenja mesta in dežele. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi pisatelj Andrej Kokot, ki je spomenik soodkril in čigar brat Jože je med imenovanimi žrtvami.
»Imena me boleče spominjajo, kaj je za ljudi pomenilo dvigniti glas, organizirati upor, premagati strah, da je kdo neozdravljivo bolan, da pripada nepravi rasi ali drugi veri, da sledi prepovedeni stranki ali svoji narodni skupnosti«, je sporočilo spomenika povzel Superintendent Joachim Rathke in dodal, naj Be-ljačani prevzamejo nalogo, ki je žrtve niso mogli dokončati: izvajati nedotakljivost človekovih pravic.
Andrej Leben
BILČ0VS
Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
r\ ne 26. septembra je ZSI va-L^bila na svoj redni občni zbor v Miklavževo gostilno v Bilčovsu. Vez med nekdanjimi sotrpini je do danes še močno ohranjena, zato je prireditev vedno povezana tudi z družabnim srečanjem naših rojakov iz koroških dolin. Udeležba je bila tokrat nadpovprečna, kar je pripisovati dokaj centralni legi kraja, nenazadnje pa tudi gostoljubnemu domovju trdne slovenske postojanke na Gurah.
Domači prosvetaši so uvodoma pripravili nadvse lep in dostojen program z odličnim prispevkom »Vaščanov« pod vodstvom prof. Kovačiča. Pričevanja nekdanjih žrtev fašizma in branje spominov na grozote rjavega režima so obujali v občinstvu nepozabno doživljanje tistih mračnih dni.
Predsednik ZSI Jože Partl je nato pozdravil nekdanje pregnance, njihove svojce, prija-
telje ter navzoče častne goste, med temi predvsem častnega člana dr. Mirta Zwittra, ki pravkar obhaja visok življenjski jubilej. Sledil je poklon umrlim bivšim sotrpinom, ki so v času od zadnjega občnega zbora spet nekoliko zredčili vrste ZSI. V svojem govoru se je nato predsednik Jože Partl dotaknil aktualnih problemov, tako v koroškem deželnem merilu kot tudi odnosov naših strešnih organizacij in ponovno goreče pozval
k skupnosti pri prizadevanju za narodni dobrobit. Zadnji čas je, da prenehamo s trošenjem energije za medsebojno spletkarjenje in mesto tega združimo sile v skupnem boju za pravice našega življa - tako njegove besede. Obenem je izrazil previdno upanje nad dejstvom, da je v zadnjem času le zaznati neke zasnove po obojestranskem hotenju za boljše usklajevanje v tej smeri. Rahel očitek je po-
svetil tudi republiki Sloveniji, ki so ji Nato in Evropska unija vidno bolj v ospredju kot pa koroški Slovenci. V svojih zaključnih besedah je podal še nekaj organizatoričnih ter administrativnih informacij svojim članom.
Pozdrave gostov so izrekli za ZSO dr. Marjan Sturm, za NSKS mag. Rudi Vouk, za ZKP inž. Peter Kuchar in za Društvo pregnancev v Sloveniji g. Križnarič. Iz vseh izvajanj je bilo povzeti zahvalo ZSI za njeno marljivo delovanje, za njeno nesebično prizadevanje za našega človeka, neglede na njegovo mišljenje ali usmerjenost. V dodatku je bila iz vrst navzočih izrečena zahvala tudi vsem, ki ohranjajo zvestobo svoji zvezi in seveda odboru za njegovo delovanje. Volitve v novi odbor, po razrešnici starega, so potekale po kratkem postopku, predlagani člani so bili vsi soglasno potrjeni. Za predsednika je bil ponovno potrjen Jože Partl, enako oba podpredsednika Matevž Wieser in Franci Černut kot tudi tajnik Rado Janežič. Dosedanji blagajnik Gregor Krištof je prosil za razrešitev dolžnosti, njega je nadomestil odbornik Andrej Kokot. Z ozirom na potrebno pomladitev sta bila na novo sprejeta v ta organ revizor Hanzi Dragaschnig ter Valentin Tolmaier, ki bi kot tamkajšnji domačin nekako prevzel skrb za izseljeniški spomenik na Radišah.
F. Č.
Nadpoprečna udeležba na občnem zboru ZSI
CELOVEC
Krško in Evropska unija
Ministrica mag. Brabara Pram-mer je na tiskovni konferenci v Celovcu pretekli četrtek ponovno zavzela stališče do jedrske elektrarne Krško. Na pobudo deželnih glavarjev Štajerske in Koroške je zvezna vlada sprejela oziroma precizirala status JE Krško v t. i. akcijskem protijedrskem načrtu. Sicer je že prvi predlog predvideval, da se preveri varnost nuklearke, toda nekaterim je to bilo premalo. Prammerjeva pa je dala tudi vedeti, da ne gre primerjati Krškega s tremi najbolj nevarnimi elektrarnami v Evropi; to so Bo-hunice na Slovaškem, Ignalina v Latviji in Kosloduj v Bolgariji. Treba pa bo Sloveniji dokazati, da je JE varna tudi v primeru
potresa. Dokler to ne bo jasno, ne bo prišlo do vstopa Slovenije v EU, je jasno povedala Prammerjeva. Avstrija pa bo neodvisno od tega Sloveniji skušala pomagati pri izstopu iz jedrske energije, kar velja za vse evropske države. Ministrica je opozorila še na dejstvo, da člani nove komisije bolj kot prejšnji odklanjajo jedrsko energijo. Cilj je zato Evropa brez nukleark, neglede na njihovo varnost.
V zadevi Krško se je javil k besedi tudi Bernard Sadovnik (EL/LIF), ki ocenjuje, da kljub raznim poskusom drugih avstrijskih strank Slovenija ne bo zaprla JE, ker da je od te energije odvisna. Skorajšnji izstop Slovenije iz jederske energije je po Sadovniku mogoč le tedaj, če EU nekaj let nadoknadi izgubo energije. Menil je še, da razprava o Krškem vsekakor škoduje meddržavnim odnosom.	-red
ITALIJA
0 zaščitnem zakonu za Slovence
Italijanski parlament ponovno razpravlja o zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine. Predstavniki Narodnega zavezništva so že v začetku razprave poudarili, da Slovenci ne bodo dobili kakih privilegijev in da ni misliti na podobno zaščito kot za Nemce na Južnem Tirolskem. Da to tudi ni pričakovati, potrjuje kritična ocena zakonskega predloga v
Svetu slovenskih organizacij v Trstu. Nezadovoljni so, da je zaključna faza razprave privedla še do popravkov, ki da so vsebino zakona še razvodenili. Sicer pa da je zakon tako pres-plošen in brez konkretnih ukrepov.
Italijanski poslanci so se ukvarjali še z razpravo o zajamčenem zastopstvu ladinske manjšine v tirdentinski pokrajini. Na sporedu pa je bila tudi razprava o zaščitnem zakonu za jezikovne skupnosti v Italiji, ki zadeva predvsem slovensko narodno skupnost v videmski pokrajini.
PARIZ
Evropa in večjezičnost
Avstrijski Inštitut za mednarodne literarne in kulturne študije v Parizu je v sodelovanju s francoskimi kolegi pod pokroviteljstvom Unesca pred nedavnim gostil mednarodno konferenco o kulturni znanosti. Lingvisti, literarni zgodovinarji in drugi strokovnjaki so odprli kar nekaj tudi za širšo javnost relevantnih vprašanj o jezikovnem in kul-
turnem pluralizmu, o tem, kako ga polno živeti. Prav v tem smislu odmevna referata sta imela koroška Slovenca - dr. Katja Šturm-Šnabl z dunajske univerze, ki je nedavno uradno prejela naziv univerzitetne profesorice, ter Bojan Ilija Šnabl, strokovni sodelavec v evropskem parlamentu. Prva je z zgledom Frana Miklošiča spregovorila o doprinosu kultur manjših narodov k evropski kulturi, drugi pa je opozoril na že aktualne komunikacijske probleme manjših jezikov v evropskem integracijskem diskurzu.
Konzul Boris Jelovfek (levo) je novi sodelovalec generalnega konzulata v Celovcu. V spremstvu generalnega konzula Jeraja je ob začetku tedna uradno obiskal ZSO in vključene organiza-
PORTOROŽ
Srečanje internirank
Pišejo nekdanja dekleta-intemiranke v mladinskem taborišču Uckermark pri Ravensbriicku
W sako jesen pridemo za štiri V ali pet dni na slovensko obalo v Portorož, kjer se srečavamo z jetnicami in interniran-kami v nemških in italijanskih zaporih ali koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Letos nas je bilo okoli 160 iz vse Slovenije in deloma, kakor vsako leto, tudi iz slovenskega zamejstva. Večinoma so bile udeleženke srečanja v kacetih Ravensbrück in Auschwitz. Prisotne pa smo bile tudi mladinke iz »Jugend-schutzlagerja« Uckermark pri Ravensbrücku. Danes smo tudi me starejše žene po sedemdesetem letu in naše vrste so se zredčile od nekdanjih štirideset deklet za polovico.
Vsakoletna srečanja, s programom za vsak dan so sicer tudi namenjena prijetnemu druženju, obujanju spominov in spoznavanju domovine. Osrednja proslava naj bi pokazala predvsem to, da smo še tukaj, trdne, zavedne in vsega spoštovanja vredne slovenske žene.
Dan proslave je bil zelo svečan. Prišli so številni gostje iz Ljubljane in Trsta. S predstavniki iz Kopra pa so prišle tudi številne udeleženke iz okoliških krajev Primorke.
Kulturni del proslave je bil obširen in nas je navdušil. Gospod Rado Kokalj, brat naše sotrpinke, je proslavo obogatil s tem, da je s citrami spremljal povezovalne besede Dane Va-ličeve. Mali koncert s flavto in kitaro sta nam podarila dva mlada vrhunska umetnika in zavidljivo lepo sta nam zaplesala dva še mlajša plesalca, oba vnuka dveh naših sotrpink. Čudovito so predstavljali primorske gostitelje osnovnošolci šole »Ciril Kosmač«. Tudi njihova županja gospa Vojka Štuler nam je izrekla iskren pozdrav in dobrodošlico.
Pozdravni govori gostov so vsebovali razne pobude ter odražali spoštovanje. Da moramo
biti trdni, da ne smemo dopustiti izkoriščanja naše vojne preteklosti za medstrankarske spletke in da drugi narodi Evrope
tudi zelo spoštujejo svoje bor-ce-veterane, so poudarjali govorniki. Narodnoosvobodilni boj je bil veliko dejanje slovenskega ljudstva za svobodo. Omenili so tudi novo tako imenovano »vojno zakonodajo«, ki je upravičeno razširila pravice tudi na izgnance in si prizadeva, da bi bili zajeti še begunci.
Slavnostna govornica, gospa Darja Lavtižar-Bebler, poslanka državnega zbora Slovenija, je s
svojim prispevkom (glej govor) zelo lepo izrazila svoj spoštljivi odnos do veličine narodnoosvobodilne vojne. Hvaležne smo ji
bile, ko se je priklonila spominu na trpljenje, ki smo ga preživljale tudi me takrat, ko ni bilo svobode, ne človekovih pravic in ne slovenske besede. Ni pozabila povedati, da je vsaka družina v tistem času trpela in tudi, da je bil njen oče partizanski zdravnik.
Naša predsednica Darinka Brežic je poudarila, da bomo ostale trdne in zavedne. Nikoli ne bomo popustile in zato smo
sprejele posebno izjavo za državni zbor in javna občila. Poslale smo delegacijo, da je v imenu nas vseh po proslavi od-
nesla venček k spomeniku padlim partizanom - pomorščakom.
Od obiska obmorskega bisera Pirana, izmed ostalega programa našega srečanja, nam bo ostal najbolj v spominu obnovljeni mestni muzej »Sergej Mašera«. Pokazal nam je, da smo Slovenci že stoletja tudi pomorščaki in ne le kmetje in rokodelci. Kot je v tem muzeju med drugim videti, so naši
mornarji že v 13. in 14. stoletju pluli na beneških ladjah. Zanimivi in prekrasni ladijski modeli iz ljubljanske Grubarjeve navtične šole za rečno in pomorsko plovbo so dokaz, da so bili Slovenci že od nekdaj povezani z morjem.
Na poseben način smo svojo »pomorsko zavestnost« pridobili tudi z ladijskim izletom. Pluli smo ob slovenski obali in videli, kje je Dragonja, kje so sečoveljske soline in kje Savu-drijski polotok. Sodobni pomorščaki so nas popeljali vse tja do Debelega rtiča, kjer stoji tik ob slovensko-italijanski meji veliko in lepo obnovljeno otroško zdravilišče Rdečega križa Slovenije. Fantje z ladje so nam prijazno razkazovali in razlagali, kje se vozimo. Za na-vržek so nam še postregli z ribami, pečenimi na žaru, in kozarcem domačega vina. S takšno predpripravo smo radostne in sproščene pričakovale poslovilni večer.
Po svečani večerji pri svečah smo se napotile v lepo pripravljeno konferenčno sobo hotela »Slovenija«, da bi tam na poseben način in po naše vzele slovo. Brez kakršnega načrta so stopale pred nas naše vrstnice, nekdanje sotrpinke, in recitirale lastno poezijo ali pa umetniške pesmi. Prisotna je bila tudi pesem neke Poljakinje iz KZ Ravensbrück, ki jo je spesnila, ko je naša Ljubica zaplesala svoj ples. Pesem je v slovenščino prevedla naša sotrpinka Rozka Stefan, recitirala pa jo je sama Ljubica, ki ima že preko osemdeset let. Kot bi povezal šopek cvetja, tako se je s pesmijo, ki je zvenela bolj nežno in ne preglasno, končal čisto naš poslovilni večer.
Iskrena zahvala gre naši predsednici in njenim sodelavkam, ki nas bodo naslednje leto gotovo spet povabile na srečanje v Portorož.
Med udeleženci srečanja so bile tudi nekdanje interniranke v mladinskem taborišču Uckermark
Darja Lavtižar-Bebler na srečanju bivših internirank v Portorožu
Drage in spoštovane, v zelo veliko čast si štejem, da vas smem nagovoriti s tega mesta. Obenem pa čutim veliko zadrego: kdo sem jaz, ki morda celo v napuhu stopam pred vas, kaj je moja življenjska izkušnja v primerjavi z vašo življenjsko izkušnjo, kakšno je sploh lahko moje sporočilo, naslovljeno na vas danes in tukaj.
Dovolite mi, da vam najprej povem, da vas globoko spoštujem, vsako izmed vas posebej in vsako izmed vas občudujem.
Ali mi, ki nismo bili izpostavljeni grozotam druge svetovne vojne in smo se celo rodili šele po njej, lahko dojamemo in razumemo, čemu ste bile izpostavljene ve? Ali je to sploh mogoče, ali je sploh bilo res? Bilo je. Žal!
Zadnjič, bilo je 6. septembra, me je zjutraj neka radijska oddaja spomnila, da mineva natanko šestdeset let, odkar se je začela druga svetovna vojna.
Zamislila sem se nad oceno nekaterih zgodovinarjev in sociologov, ki so sodelovali v oddaji, da ni nemogoče, da bi se še kdaj v prihodnosti človeštva ponovile grozote in razsežnosti teh grozot, kot jih je prinesla druga
Slavnostna govornica Darja Lavtižar-Bebler
svetovna vojna. Nato pa, ali se morda spomnite tistih TV posnetkov, ko so samo nekaj let nazaj in ne tako daleč od nas prikazali koncentracijsko taborišče Omarska v Bosni. Ne vem, kaj ste ve glede na svoje lastne izkušnje takrat čutile in razmišljale. Mene je bilo strah, bila sem žalostna in bila sem besna.
Torej v resnici ni nemogoče, da bi se kaj takega še kdaj pono- ' vilo. Ni bilo samo v Bosni in ni samo na Kosovu. Bilo je v Južni Ameriki, v Sibiriji, na Golem otoku in v Ruandi in na Vzhodnem Timorju.
Kaj lahko storimo mi, ki zavračamo sleherno nasilje in ki se nikakor nočemo sprijazniti z dejstvom, da je človek lahko tudi zver, zver s premislekom. Ne smemo popustiti, ne smemo se vdati. Človekove pravice za nas niso in ne smejo biti prazne besede.
Ko ste ve bile v zaporu ali taborišču, ni bilo človekovih pra-
vic, ni bilo človeškega dostojanstva, ni bilo svobode. Vzeti so vam hoteli tudi lastno misel, jezik, domovino. Iztrgati so vam hoteli dušo. Dali so vam zgolj številko in vam s tem vzeli vašo osebnost. Vsaj hoteli so tako.
Ampak k sreči je človekova narava takšna, da smo v najtežjih razmerah sposobni tudi največjih dejanj in najmočnejših čustev. Če so vam hoteli vzeti dostojanstvo, so ga samo še okrepili, če so vam hoteli vzeti jezik in domovino, ste ju samo še bolj ljubile. Spodbudili so solidarnost med vami, požrtvovalnost, trdoživost, prijateljstvo in tovarištvo.
Zato vas spoštujem in zato vas občudujem!
Povedati je treba tudi to, da smo bili Slovenci glede na naše število med sorazmerno največjimi žrtvami druge svetovne vojne. Tako rekoč vsakdo izmed nas ima oziroma je imel v svoji družini nekoga, ki je bil interni-
ranec. Moj oče je bil na začetku vojne na prisilnem delu v Av-striji, tedaj priključeni k Hitlerjevi Nemčiji, moj stric, brat moje mame, je svobodo dočakal v Auschwitzu. Podobno bi nam lahko pripovedoval skoraj vsakdo med nami. Tu je treba povedati, da po vojni Jugoslavija ni bila dovolj energična pri zahtevah odškodnine od Nemčije in Italije. Dobre odnose z obema državama si je hotela zagotoviti deloma tudi na račun internirancev in drugih žrtev v drugi svetovni vojni. Tudi naša nova država - se zdi - tehta med tem, ali odločneje postaviti zahteve po odškodnini ali biti zavoljo vstopanja v EU bolj blaga in spravljiva do obeh teh v EU zelo pomembnih držav članic. Del odgovotmosti pa je tudi pri državnem zboru.
Ob koncu vam želim uspešen potek vašega tradicionalnega srečanja ter za te dni prijetno bivanje v Portorožu.
SEJEM ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
TRAIN Y0UR BRAIN
y vezno ministrstvo za pouk in Z-umetnost na Dunaju je od 20. do 21. septembra priredilo v šotorih pred Burgteatrom sejem, na katerem so se predstavile ustanove za izobraževanje odraslih iz cele Avstrije. Slovenska prosvetna zveza in k & k center v Šentjanžu sta se tega sejma udeležila in se predstavila v obliki interaktivne inštalacije »Kärntnofon«. Obiskovalec te inštalacije se je lahko kar sam na licu mesta izobraževal na poseben način: Na govorniškem pultu je imel na razpolago 12 slik, ki so zrcalila trenutno stanje Koroške. Vsaka slika je imela svojo asociacijo, svoj zvok. Z rahlim pritiskom na eno ali pa kar na več slik, ki so bile povezane prek senzorske tehnike z računalnikom in ojačevalcem, je sprožil tipičen zvok (sempel) in s tem čustveni in politični položaj Koroške z posebnim poudarkom na dvojezičnost in s tem povezanimi konfliktnimi žarišči. Obiskovalec si je lahko sam skompo-niral svojo Koroško.
Predsednik avstrijskega državnega zbora dr. Heinz Fischer s Korošico, ki je pri 18-ih pobegnila v Nižjo Avstrijo
Koncept inštalacije »Kärntnofon« je sestavil mednarodni umetnik elektronskega medija Helmut Schäfer iz Gradca, ki se je slovenski publiki leta 1998 v okviru festivala »Zrcaljenja« v Klubu slovenskih študentov in študentk v Gradcu in leta 1995 v okviru »Železna poroka Koroške - 75-letnica plebisci-
ta« v Celovcu predstavil kot povezovalec nove tehnologije in socialnopolitčne situacije družbe in posameznikov.
Inštalacija »Kärntnofon« bo še letos predstavljena tudi koroški publiki, v različnih okvirih in to čisto v smislu izobraževanje odraslih.
jka
LJUBLJANA
Na festival v »Mesto žensk«
Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal 5. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Producent festivala je Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk. Tudi letos bo soproducent Cankarjev dom, ki bo organiziral tri festivalske dogodke. Ob peti obletnici so organizatorke pri-
pravile še posebej pester in zanimiv program, v katerem se bodo predstavile umetnice in raziskovalke z najrazličnejših ustvarjalnih področij.
CELOVEC
Končalo se bo v temi
Prvič se bo igra Thomasa Bern-harda »Der Ignorant und der Wahnsinnige« v Avstriji končala v 77-sekundni popolni temi. Leta 1972, ko je bila v Salzburgu krstna predstava, je tamkajšnje gasilstvo preprečilo, da se
Kot vedno se festival osredotoča na predstavljanje različnih perspektiv. Mesto žensk je predvsem prostor za tiste umetnice, ki se upirajo uveljavljenemu toku, ustvarjajo in razvijajo svoj lastni jezik, svojo lastno besedišče. Ta festival je akcija, ki nas opominja, da talent in kvaliteta pogosto nista dovolj
za prodor v javnost, priznanje in uspeh. V Mestu žensk bo tudi nekaj cukrčkov: v sredo 13. 10. bo ob 18. uri v Slovenski kinoteki filmski spored z
igra, kot je predvideval avtor in režiser Klaus Peymann, konča v temi. Intendantu celovškega mestnega gledališča Dietmarju Pflegerlu je uspelo za varnost pristojne organe prepričati, da naj ima umetnost prednost. Pred 27 leti je to bilo še nemogoče; škandal in dolge diskusije o tem pa so avstrijsko javnost zaposlovale še mesece. Celovško premiero, ki bo 30. septembra, je režiral Philip Tiedemann.
eno najbolj samosvojih osebnosti jugoslovanskega filma, z igralko Sonjo Savič. V petek bo koncert Annie Gosfield, ki povezuje zvoke tovarne tolkal z zvoki razsutega klavirja in zanemarjene kitare v prefinjene kompozicije, v katerih se mešajo uglašena in neuglašena glasbila. Prav tako v petek bo v Skucu odprta fotografska razstava »Lezbični stiXi«. Več kot 60 fotografinj iz 15 držav je bilo naprošenih, da naredijo slike, s katerimi razodevajo lezbična življenja in življenjski slog.
Info: Mesto žensk, tel. 00386/61/329 184, faks 00386/61/1323 092. m. g.
ŠENTJANŽ / K & K
100 let brnskega programa
Pretekli četrtek in petek so zgodovinarji z Dunaja, Ljubljane, Celovca, Trsta in Linza v okviru simpozija ob 100-letnici brnskega narodnostnega programa avstrijske socialdemokracije predstavili svoje znanstvene poglede na razvoj vedno znova se ponavljajočega nacionalizma, ki je v zadnjih sto letih že večkrat zrušil državne ureditve in danes spet maršira z dvignjeno glavo po strahotnih poteh. Pred točno sto leti je bil sprejet tudi tako imenovani Brnski narodnostni program avstrijske socialdemokratske stranke, ki bi naj bi bil že tedaj kažipot za demokratično rešitev narodnostnega vprašanja v srednji Evropi. Skromno število obiskovalcev simpozija - avstrijski socialdemokratski kanc-
SVATNE
Nov prireditveni center na Turnah
Letos poleti so v Svatnah začeli obnavljati gradišče na Turnah. Namen projekta je, da se ohrani in obnovi gradišče v severnem delu vasi Svatne pri Šentjakobu v Rožu. Tam pa naj bi nastal nov prireditveni center »Miklova Zala v Svat-nah/Schlatten«
Celotno obzidje je približno 100 m dolgo in 40 m široko. Znotraj obzidja so ostanki dveh pribl. 10 m širokih okroglih stolpov in bivališča. Gradišče leži na griču Turne, ki je visok 635 m in nudi čudovit razgled po celem Rožu. Kraj je leta 875 zabeležen kot »Rasa«. Rodbina Rasa pa je dala Rožu tudi ime.
Vitezi pl. Rasa so grad zapustili pred letom 1238. Razvalina je konec 15. stoletja za časa upadov Turkov v Rož igrala pomebno vlogo, kot pripoveduje ljudsko izročilo oz. povest o Miklovi Zali, ki jo je spisal Ja-
kob Šket in dramatiziral Jaka Spicar. Povest pripoveduje zgodbo o izdajstvu v Rožu in o ugrabitvi Miklove Zale v harem sultana. S pomočjo strica Marka je pobegnila nazaj v Svatne in kot načrtovano poročila Serajnikovega Mirka. Igro so uprizorili med leti 1897 in 1997 nad 100-krat, večkrat tudi na domačem prizorišču v Svatnah.
Med 6. in 15. avgustom ‘99 je bila izvedena prva delovna akcija izkopavanj na gradišču. Iniciativno skupino, ki jo sestavlja 53 oseb iz Koroške, Slovenije in Italije, vodi lastnik gradu Franc Mikel. V prvi delovni dobi revitalizacije je bilo opravljenih približno 700 delovnih ur.
Gradišče bo v poletnih mesecih na razpolago kot »Prireditveni center Miklova Zala« pod milim nebom za izvirne zborovske in gledališke predstave. Celoten projekt pa bo uresničen v naslednjih petih letih.
Nadaljnje informacije: Mikel Franc, Svatne/Schlatten 11, 9183 Podrožca/Rosenbach, tel.: 0 42 53/27 46 (zvečer oz. konec tedna).
BOROVLJE
Občni zbor potrdil delovanje SPD
Odborniki društva SPD Borovlje gledajo zaupanja polni v prihodnost
1 J petek, 17. septembra je bil V pri Cingelcu na Trati redni občni zbor SPD »Borovlje«. Iz poročil predsednika Melhi-jorja Verdela, tajnice mag. Vere Wutti Inzko in blagajnika Wernerja Oražeta je bilo razvidno, kako razvejana je bila dejavnost v preteklih štirih letih, še posebej pa ob koroški deželni razstavi 1997
v Borovljah. Občni zbor je potrdil stari odbor v funkciji. Predsednik je ponovno Melhi-jor Verdel, namestnica Irmi Müller, tajniške posle vodi mag. Vera Wutti Inzko, namestnica Kati Ogris, blagajnik je Werner Oraže, nadomešča ga mag. Irena Verdel, knjižničarka pa je Uši Schel-lander.	W. F.
Referenti brez publike
ler je ravno v času simpozija Vsebinsko poročilo o simpo-zbolel - ne vzbuja ravno upa- ziju bo sledilo v eni izmed na-nja, da se napake iz preteklosti slednjih številk SV. ne bodo še enkrat ponovile.	jka
Volitve
1999
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 1999
Volilni boi in volilni krči
POGLED NAZAJ
Državnozborske volitve 1995
1 I olilni boj za državnozborske V volitve je več ali manj za nami. V nedeljo so na potezi volilke in volilci. Kritičnega opazovalca je tokrat bodlo v oči, da imajo svobodnjaki v organiziranju volilnih bojev vsekakor določene sposobnosti. V državi, ki je tretja najbogatejša država - v svetovnem merilu je na osmem mestu - in najvarnejša država v EU, je uspelo svobodnjakom ustvariti vzdušje, kot da bi šlo za državo z visoko brezposelnostjo in brez socialne varnosti. Zanimivo je, da so taki populizmi v zgodovini uspevali le na podlagi brezposelnosti in socialnih nemirov, tokrat pa svobodnjaški populizem uspeva v državi z relativno visokimi socialnimi standardi.
Seveda imata vladni stranki določeno odgovornost za to, kajti ob začetku volilnega boja sta se predstavili javnosti, kot da bi bili na smrt skregani in sta na ta način sami potrjevali predsodke, da v državi nič ni v redu. Na drugi strani pa seveda primera Haller in Leikam, ki menda ne zmoreta preživeti z več kot 100.000 šilingov na mesec, predstavljata za marsikaterega penzionista, ki preživi z desetino tega, očitno provokacijo. Toda kljub temu je treba ugotoviti, da sta ta dva primera v resnici osamljena in zaradi tega da ne gre spregledati, da so socialne razmere v državi kolikor toliko stabilne in v primerjavi z drugimi državami kar v redu.
Stranka Zelenih se je stabilizirala, še posebej odkar je krmilo prevzel seriozni profesor Van der Bellen. Javnomnenjske ankete Zelenim napovedujejo prirastek, kar pa v resnici še nič ne pomeni, ker Zeleni v javnomnenjskih raziskavah vedno dosegajo višje številke kot pa potem ob volitvah. V volilnem boju niso posebej izstopali. Manjšinske in človekove pravice imajo poleg ekoloških in socialnih zahtev stalnico v njihovih javnih nastopih.
Liberalni forum se bori za politično preživetje. V vprašanjih demokracije in človekovih pravic Heide Schmidt nastopa zelo prepričljivo. Vprašanje pa je, ali bo to zadostovalo?
Z velikim angažmajem so se vrgli v volilni boj tudi avstrijski komunisti. Z znanimi imeni iz umetniške sfere skušajo preseči medijsko blokado in so na ta način tudi pridobili. To niso več tisti zakrknjeni komunisti iz preteklosti, čeprav je preteklost
Q redčasne volitve 17. decem-
zanje še vedno huda obremeni- DU, ki lovi glasove v svobod- I bra 1995 so se končale s tev. Prav tako brez izgleda na njaškem ribniku. Kopija je do- presenečenjem, saj je bil edini uspeh je Lugnerjeva stranka bra, a original še boljši. -ati zmagovalec socialdemokratska
Kam bo krenila avstrijska politika po državnozborskih volitvah? V finalu volilnega boja prevladuje med volilci nesigurnost. Upravičeno? - 3. oktober bo vsekakor napet
■ Nekako ie bo. Tudi po 3. oktobru, ko so Korošice in Korošci tretjič v tem letu pozvani, da izvolijo svoje zastopnike. Mimo so »zgodovinske» deželnozbor-ske volitve, in kljub vsem svarilom pred političnim prelomom in temeljitim spremembam v deželni vladi se koroški svet za zdaj ni podrl. Volitve v evropski parlament, ki so kljub vsem kampanjam skorajda že potekale za zaprtimi vrati, so bile klofuta daljnjemu Bruslju, a tudi če bi le peščica ljudi izvoli-
la posadke evropske ladje, bi le- rastke, kar je prav tako razum-ta brez večjih motenj jadrala Ijivo. Vseeno, kakšen bo rezul-naprej. Zdaj so na vrsti še drža- tat volitev, smer avstrijske poli-vnozborske volitve in spet ni tike je že začrtana - ustavno, v
Kontinuteta in prelom
preslišati rotečih glasov, češ da okviru Evropske unije in medne sme priti do kakega prelo- narodnega prava. Realno gle-ma, da naj vse ostane nekako dano se prelomi lahko dogajajo tako kot je. Vladni stranki si že- le v niansah, za politično kon-lita kontinuiteto, kar je povsem tinuiteto jamči tako ves avstrij-naravno. Opozicija si želi pri- ski povojni razvoj.	A. L.
stranka s kanclerjem Vranitzkim na čelu, ki je pridobila - v nasprotju s pričakovanji - kar sedem mandatov. Ljudska stranka, ki je z izstopom iz vladne koalicije povzročila predčasne volitve in je nastopila s ciljem, da postane najmočnejša stranka, pa je pridobila le mandat.
Avstrijci so se odločili za kontinuiteto
Tudi pred štirimi leti je vprašanje o sestavu nove vladne koalicije močno vplivalo na izid volitev. Velik del volilk in volilcev se je tedaj odločil za kontinuiteto v avstrijski politiki, saj so volitve nazadnje pokazale, da je nadaljevanje velike koalicije s socialdemokratskim kanclerjem zaželeno. Znano in prav tako sporno pismo kanclerja Vranitzkega penzio-nistom in strašilo pred črno-modro koalicijsko opcijo sta že takrat pripomogla do socialdemokratskega uspeha. Zato so se tudi opozicijske stranke, predvsem Zeleni, ki so krepko zgubili in ostali še za Liberalnim forumom, slabo odrezale. Tudi svobodnjaška stranka se je morala zadovoljiti z nekoliko slabšim rezultatom kot leta 1994.
Kako so se odločili volilci v dvojezičnih občinah?
Večina volilk in volilcev v dvojezičnih občinah je na zadnjih volitvah glasovala v skladu z avstrijskim trendom. Socialdemokrati so šli okrepljeni iz volitev, tako tudi ljudska stranka, svobodnjaki pa so ponekod pridobili, ponekod pa zgubili. Liberalni forum, ki je sklenil volilni pakt z Enotno listo in je na listi kandidiral s Karlom Smol-lejem, je v dvojezičnih občinah dobil le okoli 1000 »slovenskih« glasov (na deželnozbor-skih volitvah 1994 je EL sama dosegla 3327 glasov). Sicer pa so liberalci v primerjavi z volti-vami leta 1994 dobili nekoliko več podpore. Zeleni pa - tako kot sicer v Avstriji - tudi na dvojezičnem ozemlju niso dosegli zastvaljenega cilja.
REZULTAT VOLITEV 1995
v mandatih in procentih
SPÖ	71	38,2 %
ÖVP	52	28,3 %
FPÖ	41	21,6%
LIF	10	5,5 %
Zeleni	9	4,9%
Drugi	-	1,5%
Na potezi so volilke in volilci
Osem strank kandidira na volitvah v državni zbor.
Resne in polresne možnosti za mandat pa jih ima pet do šest izmed njih.
Socialdemokratom gre za kanclerja
Volilni boj socialdemokratov se je v zaključni fazi osredotočil na dvoje: Kdor želi kanclerja Klimo tudi v prihodnje, mora podpreti SPÖ; isto velja, če kdo želi preprečiti črno-modro koalicijo in Avstriji zagotoviti ofenzivno, stabilno politiko. Defenzivno in nestabilno politiko pa si socialdemokrati pričakujejo ob uspehu tudi v evropskem merilu spornih svobodnjakov, ki so v finalu volilnega boja dobili že obeležje pravcatega strašila. Glede možne vladne koalicije ali celo manjšinske vlade je še vse odprto, jasno je za zadaj le toliko, da se Klima ne bo pogajal s svobodnjaško stranko. Socialdemokrati so se sicer v kampanji - tako kot ostali dve veliki stranki in večina drugih - najprej posvetili družinam, ženam in predvsem otrokom, na koncu pa velja njihova velika skrb še najstarejšim v naši družbi in zagotavljanju njihovih pokojnin. Druge osrednje teme socialdemokratov so skrb za nova delovna mesta, avstrijska nevtralnost in Nato, poklicna vojska ter notranja varnost države: da, za azil za tiste, ki ga res potrebujejo, ne za nove priseljence.
Ljudska stranka:
Biti ali ne biti
Nič kaj obetavni niso izgledi za ljudsko stranko. Če gre verjeti raznim anketam, bodo po volitvah mogoče le še tretja sila v deželi. Napoved Wolfganga Schüssla, da se bo ljudska stranka v tem primeru umaknila v opozicijo, je vsaj medialno močno odmevala. Vprašanje,
nega lista naperjene akcije na Dunaju. Stranka spet enkrat razdvaja ljudi, svoje volilke in volilce pa poskuša združevati s kritiko dela vladne koalicije, poudarjanjem nacionalne note, skrbjo za malega človeka, novim davčnim sistemom in z nekritim čekom za oskrbo otrok.
Liberalci / EL z domačim človekom
Liberalni forum in Enotna lista sta obnovila volilni pakt izpred štirih let, pri čemer je takratnega kandidata Karla Smolleja nadomestil globaški podžupan Bernard Sadovnik. EL si obeta z »domačim človekom« na 12. mestu liste Lif-a in prednostmi-mi glasovi več uspeha kot leta 1995. Sadovnik želi zastopati slovensko narodno skupnost v parlamentu in se zavzemati za skrbi podeželskega prebivalstva. Toda za liberalce velja, da morajo najprej sploh priti v parlament. Če jim bo to uspelo, in
kakšen bo sestav naslednje rdeče-črne koalicije, se je za ljudsko stranko spreobrnilo celo v vprašanje po obstoju. Nekdanji predsednik stranke Erhard Busek se je spet oglasil s pobudo o načelni prenovi konservativnega tabora. Kljub temu je ljudska stranka navzven optimistična in skuša pridobiti volilce s svojo družinsko politiko, evropsko umerjenostjo ter podporo malemu in srednej-mu podjetništvu in kmetom. Koliko je stranki na Koroškem pomagalo izredno deželno zborovanje in prepričljiva izvolitev Reinholda Lexerja za novega predsednika k morebitnemu strankinemu (ne)uspehu na Koroškem, pa bo jasno šele po 3. oktobru.
Svobodnjaki na vse ali nič
Ni dvoma. Svobodnjaki se razumejo na volilne kampanje -
Nenavadno srečanje politike in kulture: Fric Kumer (desno) in Alfred Hrdlicka v KD Pliberk
vsaj kar se tiče njihove odmevnosti. Najprej so poskrbeli za zgago z nagimi ritkami, nazadnje pa so sprožili ogorčene pro-steste zaradi napadalne, predvsem proti sodeželanom brez avstrijskega ali eujevskega pot-
zadnji trendi to potrjujejo, si bodo med drugim prizadevali za manj birokracije, enakopavnost spolov, davčno reformo, socialno varnost in za zaščito človekovih pravic, kot zagotavljajo v svoji volilni propagandi.
Na pliberškem jormaku za eno mizo: ljudske stranke Raimund Grilc
minister Schlögl in pliberški župan
Zelena kontrola
Zeleni računajo po uspehu na volitvah v evropski parlament tudi 3. oktobra s prirastkom glasov. Van der Bellen je nedvomni glavni kandidat Zelenih, ki v volilnem boju stavijo na preizkušene teme: kontrola vlade, nevtraliteta, človekove pravice, socialna pravičnost, ekologija in enakopravnost žena. Tišji je volilni boj Terezije Stoisits, ki si kot govornica za manjšine prizdeva za pozitivne premike v avstrijski narodnostni politiki in interkulturni model. S poslanskimi vprašanji in jasno kritiko vladne in svobodnjaške manjšinke politike išče zaupanje tudi pri pripadnikih avstrijskih narodnih skpnosti.
Komunisti -svojeglavi patrioti
KPÖ je v volilnem boju presenetila s kandidaturo umetnikov Alfreda Hrdlicke in Helmut Zenker, pa tudi pisatelja Janka Messnerja. Volilni boj partije, ki si želi konsolidirati avstrijsko levico, je bil namenjen predvsem medialnemu delu. Slovenska sekcija KPÖ pa je priredila zborovanja s po letih nekoliko starejšo trojico Hrd-lička, Messner in Lipej Kolenik ter brez izgledov na mandat računa na prostestne glasove.
Lugner -NEIN
Lugnerjevi DU je vendarle uspela vseavstrijska kandidatura. Dunajski stavbenik in nekdanji unikum seitenblickovske scene vidi potencialne volilke in volilce predvsem v vrstah svobodnjakov, odkoder prihajajo tudi nekateri njegovi kandidati. Pravo presenečenje bi bilo, če bi stranka dosegla osnovni mandat. Zagotovo »NEIN« pa bi se glasil odgovor na vprašanje po možnostih istoimenske stranke za vstop v parlament.
Plačan oglas
Bilanca
socialdemokratskega
delovanja:
•	Avstrija sodi med najbogatejše in najvarnejše države sveta
•	Avstrija ima izmed vseh članic EU najnižjo mero nezaposlenosti med mladino
•	Avstrija je življenja vredna dežela z zmogljivim gospodarstvom, visokim številom zaposlenih in gosto socialno mrežo
Vse to je treba
zagotoviti
in še izgrajevati
Na letošnjih volitvah v državni zbor gre za to, ali bo Avstrija ostala predvidljiv in trden partner. Gre tudi za to, da populistični eksperimenti, ki konec koncev gredo le na račun socialno šibkejših, po volitvah ne bodo še okrepljeni.
Socialdemokrati smo porok za politiko
•	modernizacije s socialno odgovornostjo
•	ustvarjanja delovih mest
•	ohranitev nevtralnosti namesto vstopa v Nato
•	konstruktivnega sožitja ljudi brez izključevanj
in razmejevanj
•	jezikovno-kulturne raznolikosti Avstrije kot šanso za uspešno sodelovanje
v evropskih integracijskih procesih
Če ne želite »modrih« presenečenj, potem 3. oktobra
Lista 1
oo
POIZVEDENO
Kaj menijo stranke
Ob volitvah v državni zbor 3. oktobra se je SV pri petih strankah pozanimali, s čim se volilkam in volilcem priporočajo in kako ocenjujejo manj-šinskopolitično vprašanje na Koroškem. Posebej nas je zanimalo, kaj posamezne stranke lahko prispevajo k boljšemu sožitju v deželi in kaj bi po njihovem mnenju bilo treba z družbenega in pravnega vidka storiti, da se cilj sožitja tudi doseže.
Ana Blatnik (SPÖ):
Podprimo Klimo!
Tokratne državnozborske volitve bodo odločale o tem, v katero smer naj bi se obrnila avstrijska politika. Če poslušamo volilno propagando svobodnjakov, potem ob njihovi zmagi nič ne bo ostalo tako kot je. Seveda ni vse v redu v naši državi, a kljub temu je treba ugotoviti, da je socialdemokracija v preteklih tridesetih letih bistveno prispevala k temu, da je Avstrija ena izmed najbogatejših držav sveta z visoko stopnjo socialne varnosti.
Ana Blatnik
Socialdemokracija se prizadeva za zmerne reforme s socialnim občutkom. Rezultati so očitni:
•	nizka brezposelnost;
•	socialna varnost;
•	zmogljivo gospodarstvo.
To politiko želi zvezni kancler Klima nadaljevati. Še posebej se bo zavzemal za konstruktivno vzdušje med ljudmi brez izključevanja in razmejevanja. Populistični rasizem ne sme prevladati v naši družbi.
Na moj predlog se je naša stranka opredelila za ustavno določilo o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti Avstrije. Prepričana sem, da bo naša stranka podvzela vse, da bo parlament to določilo tudi sprejel-
Ob teh volitvah gre za to, ali bodo politične razipere v državi stabilne in pregledne, ali se bodo nadaljevale reforme s socialnim občutkom in socialno odgovornostjo.
Le močna socialdemokracija je zagotovilo takega razvoja.
Svobodnjaki bodo vse to, kar smo dosegli, postavili na glavo. Z davčno reformo, ki bo koristila le bogatim, s otroškim
čekom, ki ga ni mogoče finansirati, predvsem pa s sistemom izigravanja ene skupine proti drugi skupini ljudi.
To je izredno nevarno. Naša stranka je kot edina stranka jasno povedala, da s svobodnjaki ne bo sodelovala. Le močna socialdemokracija bo ohranila socialno varnost in stabilne politične razmere brez hujskanja in izigravanja.
Zato: Podprimo Klimo in
SPÖ!
Reinhold Lexer (ÖVP), predsednik koroške ljudske stranke
Identiteta Koroške je seštevek ljudi, ki tu živijo, je rezultat posebne mentalitete, ki v sebi združuje pozitivne lastnosti več narodov. Koroška je bila vedno stičišče kultur, in to je bilo za deželo dobro, oplajalo jo je, ji dajalo nove impulze. Menim, da je kulturna raznolikost, katere pogoji so v sožitju dveh narodnih skupnosti, zelo pomembna. Že zato sem prijatelj slovenske narodne skup-
Reinhold Lexer
nosti na Koroškem, ki bogati našo deželo.
Zato se mi zdi tudi hudo, če kdo pojma domovina in deželna zavednost instrumentalizira in zlorablja. Če jih zlorablja, da bi gojil strahove in ustvarjal predsodke in mu je nestrpnost najvišje merilo.
Temu se mora vsak Korošec upreti, v interesu ljudi, ki živijo v tej deželi. Potrebujemo strpnost in odprtost v medsebojnih odnosih, tudi in še posebej v odnosih med narodnima skupnostima. Za to sem porok, in to bom v svojem političnem delu tudi uresničeval.
Bernard Sadovnik (LIF): Kandidat EL za državni zbor
Volilni čas je čas obljub. Pogostokrat razne stranke obljubljajo tudi avstrijskim manjšinam izboljšave na manjšinskopravnem področju. Dolgoletne izkušnje pa kažejo, da se velike stranke iz slovenske volilke in slovenskega volilca vedno znova norčujejo. Dejstvo je, da so avstrijske manjšine - kljub drugačnim trditvam avstrijskih oblasti - na mnogih področjih zapostavljene in da obseg manjšinskega varstva v Avstriji ne ustreza mednarodnemu standardu.
Bernard Sadovnik
Za Enotno listo je manjšinsko vprašanje centralnega pomena. Medtem ko Enotna lista kandidira na občinski ravni samostojno, se je na zvezni ravni tudi tokrat odločila za sodelovanje z Liberalnim forumom. Za Enotno listo kot malo stranko je sodelovanje z drugimi strankami edina možnost, da vpliva na manjšinskopolitič-ni razvoj na zvezni ravni. Težišča mojega parlamentarnega dela na manjšinskem področju bodo:
•	ratifikacija Listine o manjšinskih in regionalnih jezikih;
•	prizadevanje za okvirni zvezni zakon o otroških vrtcih, ki bi končno rešil težave glede dvojezičnih vrtcev na Koroškem;
•	spremenitev zakona o narodnih skupnostih v smislu člena 7 Avstrijske državne pogodbe (dvojezična topografija, slovenščina kot uradni jezik);
•	novelizacija člena 19 državnega temeljnega zakona (Staatsgrundgesetz);
•	zagotovitev podpore manjšinskim medijem;
•	biti nagovorni partner za vse koroške Slovenke in Slovence v parlamentu.
To je seveda kup zahtevnih vprašanj - en sam poslanec ne more vsega tega rešiti sam, lahko pa vpliva na razne stvari in premakne to ali ono v korist slovenski manjšini.
Terezija Stoisits (Zeleni): Razumeti dvojezičnost kot šanso za otroke
Večjezičnost in kulturna raznolikost sta v današnji Evropi že zdavnaj normalnost. Le na Koroškem se zastareli nemškona-cionalni krogi še vedno upirajo tej realnosti. S tem jemljejo našim otrokom odločilne možnosti za prihodnost.
Zeleni se zavzemamo za živeto dvojezičnost, za ofenziven dvojezični jezikovni in kulturni koncept za Koroško. Saj bi bilo nesmisleno uničevati obstoječe vrednote, namesto da bi jih izgrajevali kot šanso za prihodnost.
Posebno pri srcu mi je vprašanje dvojezične in medkulturne vzgoje. Že v vrtcih naj se najmlajši naučijo, kaj jim v življenju prinaša koristi: dvojezičnost in široko kulturno razumevanje. Danes ni več na vrsti izmejeva-nje in nenehni mit brambovstva, temveč sodobno, k svetu odprto mišljenje, skupno načrtovanje in sodelovanje s sosedom in načelno večjezični in interkul-tumi koncept prihodnosti. Z zakrknjenim koncetom enojezič-nosti in v preteklost zazrtim pogledom bo Koroška pač le lovila Evropo prihodnosti.
Terezija Stoisits
Koroška do danes nima zakonsko urejene dvojezične oskrbe v otroških vrtcih. Zakonska ureditev na deželni ravni - podobna zakonu o deželnih vrtcih na Gradiščanskem - bi lahko pomagala preprečevati nepotebne polarizacije v občinah in stran-karskopolitične konflikte na škodo optimalne vzgoje otrok. Zavzemam se za zajamčeno minimalno ponudbo oskrbe v slovenskem jeziku v vseh dvojezičnih občinah. Občine pa se lahko odločijo za še večjo ponudbo - in v prihodnost usmerjene občine bodo to tudi storile. Dodatno finančno breme bi prevzela dežela, saj je dvojezičnost investicija v prihodnost naših otrok.
Živeta dvojezičnost se začne v otroškem vrtcu, a se tam ne konča. Zeleni si prizadevamo za široko pojmovanje dvojezičnosti. Na Koroškem je slovenščina deželni jezik in zato bi morala biti na vseh javnih nivo-
jih ustrezno zastopana in pospeševana, kajti Koroška naj se spet pojmuje kot dežela raznolikosti in ne enoličnosti.
Alfred Hrdlicka (KPÖ):
Vtis imam, daje precej pripadnikov manjšine potlačenih in utišanih. Za razvoj sožitja na Koroškem pa je potrebna najprej takšna manjšina, ki se ne dela mrtvo, a ji medtem desni nasprotniki kratijo razvojne možnosti. Potrebna je takšna manjšina, ki se odkritosrčno poteguje za svoje človekovo dostojanstvo, za svoj jezik v javnosti in za svojo kulturo. Potrebni pa so tudi taki Korošci in Korošice obeh jezikov, ki so pripravljeni reči NE, ne trpimo predpisane mevžavosti, ne maramo figarjev v deželi, ki se branijo slovenščine kot enakopravnega jezika. Potrebujemo ljudi, ki si upajo pogledati čez svoj jezikovni plot in se zavzeti za temeljito spremembo političnega ozračja v deželi. Saj to ne
Alfred Hrdlicka
more biti, da se po vsej zahodni Evropi krepijo leve sile, medtem ko Avstrija še kar naprej žmuri v mlakuži politične zaspanosti in otrplosti. Brez okrepitve levice ne bo bistvenega napredka v manjšinskih zadevah. Te skušnje smo si pridobili pred 25 leti, ko so stari in novi nacisti podirali dvojezične table in je Solidarnostni komite mladih levičarjev organiziral uspešni upor vse manjšine od komunistov in pogumnih socialistov do nemške katoliške delavske mladine.
KPÖ je zoper politično tarnanje in pogrezanje vase. Prav bi bilo, da pripadniki manjšine krepijo KPÖ in se ne dajo zafrkavati od SPÖ, ki že davno ni več leva stranka. Pred vsakimi volitvami jih straši s Haiderjem, po volitvah pa ga s svojim preračunanim popuščanjem krepi. Ravno ti socialdemokrati ga redijo. Pripadniki manjšine pa naj tudi ne sledijo tistim, ki zaradi česarkoli priporočajo liberalce, kot da bi bilo to politično pomembno prav za manjšino. En sam glas za KPÖ je stokrat težji kakor za SPÖ ali LIF. Samo močnejša KPÖ lahko spremeni politično kulturo v deželi. Brez te spremembe, brez prizadevanja za njeno večjo moč ne bo boljših zakonov, a tudi najboljši koncepti in zakoni ne koristijo nič, če ni ljudi, ki bi jih znali in hoteli uresničevati.
~1 a slučaj, da še ne veste, kate-L ro stranko naj bi 3. oktobra volili, vam verjetno tudi Slovenski vestnik ne bo kaj dosti pomagal. Kakor poznam izdajatelja, se bo vedel nadstrankarsko in vam ničesar ne bo priporočil. Čisto vam samim bo prepustil, kako se odločite, ko gre za tako težke odločitve kot: kdo je najboljši, najlepši in kdo je kupil najbolj ugodne rezultate anket. Da ne boste, če boste sploh še šli volit, ko je menda izid volitev tako že jasen, podvomili o smislu abonmaja za časopis, ki ga držite v rokah, vam bom vsaj jaz malo pomagal.
Če vam je nas čedni zvezni kancler, ki se nam vzorno negovanih zob in zaupanja vredno smehlja z volilnih plakatov, všeč, in če ste z dosedanjo politiko pod načelom »za vsakogar nekaj« zadovoljni in ne želite nobenih pomembnih sprememb, saj se iz dolgoletne izkušnje zavedate, da volilnih obljub ni potrebno jemati preveč resno, pa tudi kanclerjeve ideje o »vladi najboljših glav« ne pojmujete kot grožnjo, potem je SPÖ za vas prava stranka. Lahko bi namreč volili kaj dosti hujšega. Za primer, da bi radi tudi kakšen protiargument, prosim: pomislite na Slovencem posebno naklonjenega dobrolskega župana, na posebno spretne in pogumne koroške socialistične deželne politike, posebno pa na najboljšega moža svobodnjakov v zvezni vladi - udarnega notranjega ministra, ki hoče skupaj z deželnim glavarjem braniti deželne meje pred bodočo novo članico Evropske unije Slovenijo in skrbeti za od tujcev očiščeno Koroško. Že vidim Haiderjeve in njegove pristaše v tujcev prosti Koroški prazniti
Prof. dr. Anton Zmeda
Volilno priporočilo
kahle v bolnicah, čistiti kanale in opravljati najgrša in najtežja dela v turizmu in na gradbiščih.
Imate tudi drugo možnost braniti obstoječe koalicijske razmere. Če za vas skleda še ni polna in hočete gospoda Schiissla še naprej imeti v vladi, lahko volite tudi ÖVP. Tako boste prispevali k temu, da jo njen dosedanji predsednik ne bo popihal v opozicijo. Ali bo to veljalo tudi za njegovega naslednika, je seveda druga zgodba. Ampak predstavljajte si, kako dolgočasno bi postalo brez poučnega in folkloristično nadarjenega malega moža z velikim propelerjem v avstrijski politiki, pa še k našemu pristopu v vojaški Nato-pakt nihče ne bi tako silil! Desetletja stari sistem proporca bi se lahko čez noč zrušil, in marsikateri za črnega veljajoči slovenski šolsko-direktorski aspirant bi prišel v škripce, kateri stranki naj zdaj pristopi. Če pa ste človek brez pravega krščanskega usmiljenja, potem seveda lahko ljudsko stranko prepustite njeni usodi in volite tudi kakšno drugo stranko.
Na primer FPÖ, saj s tem početjem že dolgo ne boste več edini Slovenec. Če poslušamo gotove svobodnjaške voditelje, potem je velika koalicija ena najgroznejših oblik vladanja, celo kakšna diktatura zanje ni tako huda, razen diktature proletariata; čeprav, včasih imaš človek vtis, da ravno tako imenovane »prolete«, se pravi neotesane primitivneže, ta stranka
skoraj magično priteguje. Dodatno z vašo in drugih pomočjo še bolj okrepljena bo ta stranka najprej počistila s tujci, potem pa še z nami. Končno je tako že čas, da se v naši narodnostni politiki napravi red. Narodni svet se po navadi novemu močnemu itak takoj vrže v naročje, Sturm pa je že pred volitvami napovedal, da bo emigriral na študij v Krems, kjer se bo pripravljal za bodoče naloge v dosti enostavnejših strukturah Evropske unije. ZSO bo morda lahko končno šla v zasluženo opozicijo, kamor je doslej ne NSKS ne Slovenija skupaj nista spravili.
Če vam ta perspektiva kljub temu ne ugaja, imate seveda še nekaj drugih možnosti.
Zelene na primer. Ali niso postali v zadnjem času še bolj simpatični? Nič več se med seboj ne kregajo, za manjšine so tako že vedno bili in s profesorjem na čelu so postali še bolj seriozni in kompetentni. Toda če hočete, tudi pri njih lahko malo pljunem v juho. Recimo da bi postali tako pomembni, da bi prišlo do rdečo-zelene koalicije: kdo garantira, da se ne bodo tako kot njihovi nemški prijatelji spreobrnili v pravo stranko na oblasti? Nemški Zeleni so pred nekaj meseci celo pridno so-vodili Nato-vo vojno na Balkanu, in naši vodilni Zeleni razen gospoda Voggenhu-berja niso niti kaj dosti črhnili proti temu.
Nekateri liberalci so tudi kar simpatični in imajo posluh za
manjšine, toda veliko več se pri njih ne spomnim. Gospoda Smolleja morda, dobro, a tega raje takoj spet pozabim, preden si svojo teoretično simpatijo spet premislim. Zakaj naj bi jih volil, pravzaprav sam ne vem, razen da sem se jih v preteklih letih kot parlamentarno stranko že precej navadil. Če vam gre podobno, potem je glas za LIF možnost, ki družbi ne bo škodovala.
Ostaneta še Dü Lugner (ali morda Du Lügner?) in KPÖ. Gradbenemu mojstru in Mau-siji ni odrekati določene kaba-retistične note, dočim s KPÖ še vedno povezujem predvsem
spomine na neki režim, ki ni več med nami in ga tudi zelo malo pogrešam. Za volilce pa, katerim se vsa politika že fuč-ka, je glas za eno od teh dveh strank najbolj elegantna možnost, ne ostati doma, izpolniti državljansko obveznost in kljub temu glas pustiti splavati po Dravi. Pa še naš ugledni pisatelj in rojak na eni kandidatni listi se bo veselil...
Zdaj se gotovo spoznate. Kakorkoli boste volili - ali elegantno ali boste skušali res tako ali drugače vplivati na usodo družbe - volilna tajnost vas bo ščitila pred odgovornostjo za posledice vašega križca.
Kandidat EL | Der EL-Kandidat
Bernard Sadovnik
Terezija Stoisits,
zelena Hrvatica v parlamentu, borka za:	• odprto, demokratično
in strpno družbo
•	za družbo jezikovne
in kulturne raznolikosti
•	za človekove in manjšinske pravice
Podprite Zelene s svojim glasom, ker s tem pospešujete prizadevanja narodnih skupnosti in manjšin v parlamentu. Avstrija je prav zaradi njene kulturne raznolikosti nekaj posebnega. Stoletja skupnega razvoja ljudi različnih jezikov, kultur in verskih prepričanj so zaznamovali podobo države.
Zato si prizadevam za:
•	sodobno zakonsko ureditev dvojezične otroške vzgoje
•	izobraževalni sistem, ki forsira dvo- in večjezičnost kot šanza za prihodnost
•	ureditev dvojezične topografije v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe
Tereziia Stoisits
T*L%L^°
Lista 5
DIE GRÜNEM
DIE ERFOLGREICHE OPPOSITION
Lipej Kolenik - Stanko
Kandidiram za KPÖ, ker se obnavlja in ker so me parlamentarne stranke razočarale; pozabile so na malega človeka, na delavce in kmete, pa tudi na nas starejše ljudi. Pokažimo z glasom za KPÖ, da se še znamo upirati.
Kandidat KPÖ '99
PREMIERA »KONFERENCE ŽIVALI« V ŠENTPRIMOŽU
Konferenca živali je bila prava paša za oči
Kar prebogato za začetek sezone
£ lovenska prosvetna zveza v J Celovcu je za začetek kulturne sezone, presegajoče to stoletje, postregla s skoraj profesionalno gledališko predstavo oz. muziklom po besedlu Eri-cha Kästnerja Konferenca živali. Nemškemu avtorju, znanem po številnih literarnih delih, predvsem pa za otroke in mladino, je predstavo posvetila ob njegovi stoletnici rojstva. Toda Kästner je v predstavi samo še predloga, ideja, to pa, kar smo videli na šentprimoškem odru, je visoka nadgradnja.
Prevod originala Konferenz der Tiere je pred kakima dvema letoma opravila Sonja Wakou-nig. Libreto je napisal Boris A. Novak, glasbene upodobitve v celoti pa se je lotil naš glasbenik, komponist in pevec Gabriel Lipuš, na tem področju med nami in v širšem slovenskem prostoru že dokaj uveljavljen.
Strokovna gledališka ekipa, ki se je zbrala ob igralskem ansamblu Scena 11, je na predlog svetovalca za jezik, slovenskega dramskega igralca Poldeta Bibiča (sodruga glasbenika Li-puša), poverila režijo znanemu slovenskemu režiserju Miranu Herzogu. Seveda je bila Konferenca živali krepek zalogaj tudi za tako izkušenega režiserja, a se je odlično znašel in si za to izbral odlične sodelavce. Dramaturgijo mu je reševal že sam Novakov libreto, ki je iz številnih vlog v originalu izpostavil pet osnovnih živalskih figur: slona, žirafo, leva, belega medveda in papigo. Zanimivo, da v glavni izpovedi tokrat ni glavni »kralj« živali, mesojedi lev, ampak dobrohotni slon. Tudi osta-
le živali kot so miši, golobi, koze, kura, črv in celo molji, imajo v predstavi osmišljeno vlogo in podkrepljujejo naravno ravnotežje in sklenjen življenski krog.
Izpovednost predstave je večplastna. Za otroke so simpatične že same živali, za malo starejše je to lahko upor proti institucionalizirani družbi, za starejše popolno razgaljenje odnosov visoke (nečloveške) politike, za glasbene strokovnjake čudovita glasba, peti songi, podprti z odlično glasbo, za lačne oči svetlobni spektakel. Vsakdo, prav vsakdo najde v tej predstavi nekaj, kar ga lahko zgrabi.
Živali so torej nezadovoljne s človeško družbo, predvsem pa s politiko močnejših, uvidijo krivice, predvsem nasproti otrok, in skličejo svetovno mirovno konferenco. Vse se dogaja mozaično, prepleteno s presenetljivo izvirnimi in duhovitimi odrskimi efekti, od giba, do
kostumerije, rekvizitov, lutk predvsem pa luči in glasbe.
To likovno podobo je zasnovala in izvedla prava strokovnjakinja Eka Vogelnik, odrski promet, predvsem pa imitativni gib živali pa Mira Mijačevič.
Za karikaturne lutke človeškega elementa v predstavi so poskrbeli še Slavko Sever, Ajda-Vogelnik Saje in Tine Škrlj.
Posebej se je v predstavi izkazalo vseh deset igralcev. Med njimi ni bilo gostov iz Slovenije. Med petimi v posameznih vlogah je seveda dominiral Gabriel Lipuš v vlogi slona Oskarja, zelo uspešno pa so ga dopolnjevali Danilo Katz (žirafa Leopold), Erhard Oschina (lev Alojz), Magda Kropiunig (glasnica papiga) ter Aleksander Tolmeier (beli medved Pavle). Vsi preostali, Maria Oraže. Git-ka Sadjak-Opetnik, Willi Oši-na, Samo Lampichler in Rudi Kontschitsch, so igrali po več vlog in povsem polnili oder s čudovitimi živalskimi in človeškimi vložki. Zelo naporno, a odlično opravljeno.
Posebna pohvala gre luči. Ob režiserju Miranu Herzogu jo je oblikovala Petra Seifert. Profesionalno ozvočenje sta opravila Bettina in Wolfgang Lehner (AX-TONE) z Dunaja.
Za uvod v novo gledališko sezono koroških Slovencev je bila predstava kar prebogata. Stopnjevanja skorajda ni. V njej pa je mnogo, kar se da kot ideja s pridom uporabiti tudi na drugih, bolj amaterskih odrih. Zgledi vedno vlečejo.
J. R.
Živali se sestanjo, ker je človek odpovedal
ŠMARJETA V ROŽU
Novo slovensko kulturno društvo
V šmarješkem župnišču so v soboto, 18. spetembra, prizadevni prosvetaši iz Šmarjete in Apač ustnovili »Kulturno društvo za Šmarjeto in Apače«. Kulturniki iz obeh vasi so že pred leti opazili, da je kulturno delo v tem kraju njuno potrebno in z manjšimi odrskimi predstavami za otroke in mladino tudi dokazali, daje delovanje v slovenskem jeziku tudi
tam lahko plodno in povezovalno. Do ustanovitve društva je pripravljalno delo vodil župnik Janez Krištof. Posvetilo se bo med drugim že začetemu posredovalnemu delu med obema narodoma in skrbelo za jezikovno vadbo v slovenščini. Odbor društva, ki se je včlanilo v obe osrednji kulturni organizaciji, sestavljajo predsednica Rozi Wernig, podpredsednik Walter Juvan, tajnici Martina in Margret Svetina, blagajničarki Katja Kupper-Wemig in Elsi Ibou-nig ter nadzornika Hubert Ogris in Adolf Kancian.
ŠENTJANŽ
Ta pa ta, pa ta, pa ta
V Šentjanžu je preteklo nedeljo v dopoldanskih urah bila na obisku gospodična Tapata. Čudno ime, kajneda? Ime je dobila od prodajalke v trgovini, kjer si je zaželela ta, pa ta, pa ta, pa še ta bonbonček. No, zvedeli smo tudi to, da ima strašno rada torte in torte in torte in da jo beli ljubljanski grad spominja na vrh neke
sladkarije. Prav na ta grad se je gospodična Tapata napotila in se na vsem lepem s publiko znašla v beli deželi, kjer je vse belo, celo rumenjak v jajcu, ki mu v beli deželi pravijo belo-njak. No, in tam smo srečali gospoda Mimo, ki je otrokom na primer pokazal, kako se ribari. Z ljubljanskim zmajem pa je šel na »špancir«, da mu je morala na pomoč priskočiti mala Veronika. Gospodična Tapata pa se je, potem ko je gospod Mimo izginil neznano kam, spet vrnila domov v Ljubljano.
M. G.
Gospod Mimo in gospodična Tapata sta mlado občinstvo vidno zabavala
ŠENTJAKOB
Še zadnjič »Gospodar muh«
Pretekli teden so se igralke in igralci »teatra trotamora« po odmevnih predstavah konec junija spet postavili na oder šentjakobskega farovža. Kljub daljšemu premoru so v režiji Mar-
jana Štikra vse dodatne »Gospodarje muh« dobro, po mnenju nekaterih kar odlično odigrali. Pozitivni odmevi seveda niso izostali. Predstave za šole so bile še posebno dobro obiskane, pa tudi sicer so prireditelji z obiskom zadovoljni. Za-zaključek projekta pa skupina načrtuje še gostovanje v Sloveniji.
CELOVEC
»Deutsch-
Windisch«
Prava poslastica za ljubitelje koroške slovenske jezikovne kulture je pravkar izšla v Mohorjevi založbi, ki je nanovo založila slovar Ožbalta Guts-manna iz leta 1789 z naslovom »Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglicher abstammenden Wörter«. Izdajatelj je Inštitut za sla-
vistiko na univerzi v Gradcu. Gutsmannov slovar, ki na eni strani temelji na nekoliko starejšem delu leksikografa Marka Pohlina, na drugi strani pa obsega mnogo regionalnih besedi, skovank ter izposojenk iz drugih slovenskih jezikov, je zgodovinsko pomemben predvsem zato, ker se je avtor načrtno zavzemal za razvoj enotnega slovenskega jezika. To pa mu je uspelo s posrečeno kombinacijo protestantske jezikovne tradicije z inovacijami.
Slovar obsega 765 strani, je broširan in stane 300 šilingov.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 30. 9.________________
CELOVEC, Napoleonstadl - ARBOS 20.00 Premiera »Earth and the great weather« (John Luther Adams)
PLIBERK, Gostilna DOM -Enotna lista Pliberk
20.00	Okrogla miza
PETEK, 1. 10.__________________
BOROVLJE, Glavni trg -Občina Borovlje
14.00	Kmečki trg
BOROVLJE, Kletna dvorana Posojilnice-Bank
18.00	Bistriški in Sveški dnevi
CELOVEC, Celovška stolnica -K KZ, MePZ J. P. Gallus
20.00	Psalmska kantata »Žena - mati«
SOBOTA, 2. 10._________________
CELOVEC, Mladinski dom
9.00	Motivacija za branje.
TINJE, v domu - Sodalitas 9.30 Kompozicija barv (začetek
tečaja). Voditelj: Thomas Mikel
MARIBOR, Stolnica -K KZ, MePZ J. P. Gallus
19.00	Psalmska kantata »Žena - mati«
TINJE, v domu - Sodalitas
19.30	Koncert: Andrea Pongratz (sopran), Johannes Mucher (tenor), Edgar Binder (klavir)
CELOVEC, Napoleonstadl - ARBOS
20.00	»Earth and the great weather«
SUHA, Ljudska šola - Oktet Suha, Podjunski trio Lipusch
20.00	Koncert - film - ples -Avstralija.
NEDELJA, 3. 10.________________
Slovensko planinsko društvo 9.30 Srečanje s prijatelji na Bleščeči
ŠMIHEL, Farna dvorana
14.30	40 let slovenski koroški skavti in skavtinje
TOREK, 5. 10.__________________
TINJE, v domu - Sodalitas
19.00	Francoščina za začetnike. Voditelj: Thierry Monnard
SREDA, 6. 10.__________________
PODN, Gostišče Lausegger -Univerza Celovec
14.00	Premiera filma »Bauerngerät von Kärntner Dachböden«
TINJE, v domu - Sodalitas
19.30	Informacijski večer: Kako stopnjevati življenjsko kakovost?
ČETRTEK, 7. 10.________________
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
14.00	Slikanje na svilo - Rute. Voditeljica: Erika Malle
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.00	Jezik in literatura
PETEK, 8. 10.__________________
ŠENTJAKOB, Farna dvorana - SPZ
20.00	Musical »Konferenca živali«
SOBOTA, 9. 10.	____
RADIŠE, - SPD Radiše
6.00	Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje
NEDELJA, 10. 10
CELOVEC, Mestno gledališče 19.30 Kärnten treu - Eine Textmaschine
MESTNO GLEDALIŠČE CELOVEC
Ekstra teater
V nedeljo, 10. oktobra 1999, bo ob 19.30 v Mestnem gledališču v Celovcu prazniška uprizoritev »Kärnten treu - Eine Textmaschine«. Po dramaturgiji in sceni Alexandra Kubelke in kolaži tekstov Bemda Lipold-Mosserja bodo Gundula Rapsch, Arthur Klemt in Alexander Ebert brali tekste, ki so značilni za 10. oktober in sploh za Koroško in Avstrijo - kar se tiče tega
dneva. Vsem prijateljem govorov ni treba obiskati kakega govorniškega pulta pred kakim zgodovinskim spomenikom! Vabljeni so na garantirano »koroško« uprizoritev na odru celovškega gledališča.
Karte lahko rezervirate po tel.: 0 46 3/54 0 64
Zveza bralnih značk Slovenije, SPZ, Slovenska študijska knjižnica in Mladinski dom
Jesensko predavanje na temo
»Motivacija za branje«
Predavali bodo:	doc. dr. Igor
Saksida, Tilka Jamnik, Jože Zupan Datum: sobota, 2. oktobra 1999 Čas:	od 9. do 12. ure
Kraj:	Mladinski dom
Prisrčno vabljeni!
SPD »Radiše« vabi na
Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje
od sobote, 9. vinotoka, z odhodom ob 6. uri z Radiš do nedelje, 10. vinotoka, s prihodom ob 22. uri vas na izletu v Ljutomer in okolico čakajo trgatev, prešanje in pokušnja vin, pogostitve, razni ogledi in zabava. Cena: 800,- ■ Prijave: A. Lampich-ler in T- Ogris.
SPD Šentjanž in k & k vabita na izlet v
Veliki Borištof (KUGA) na Gradiščanskem
Odhod: 16. 10. ob 12.00 izpred k & k centra. Program: ogled KUGE, pokušnja vina, izdaten bife in večer s kabareti-stom Götzom Kaufmannom; prenočitev.
Odhod v nedeljo 17. 10.
Prihod ob 17. uri
Prijave: g. Moschitz (0 42 28/27 72) g. Wieser (0 42 28/34 77)
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora
26.10. izlet na Štajersko
Program: v Mariboru ogled muzeja NOB; odhod na Pohorje (Pohorski bataljon); ogled Slovenskih Konjic; možnost nakupa vina (kante vzemite s seboj).
Odhodi: Celovec ob 7.30, Dobrla vas ob 8.00 in Pliberk ob 8.30.
Cena je 350-
LH r «V’J d
VESTNIK
čestita!
Študij medicine je na dunajski univerzi zaključila Daniela Brežjak iz Celovca.
Iz srca ji čestitajo starši, sorodniki in znanci ter uredništvo Slovenskega vestnika.
PRAZNUJEJO! Mici Kaltenbacher iz Spodnjih Gorič - rojstni dan; Mici Grundböck iz Podrožce - rojstni dan; Miha Logar iz Prible vasi - rojstni dan in god; Mici Fugger iz Rožeka - 76. rojstni dan; Marija Kaltenbacher z Raven - 78. rojstni dan; Mihaela Mautz iz Sel - 13. rojstni dan; Milka in Miha Sadjak iz Nonče vasi - življenjski jubilej; Marija Kunčič iz Borovelj - 87. rojstni dan; Marija Jerlich iz Lobnika - 84. rojstni dan; Terezija Pasterk iz Kokij - rojstni dan; Miha Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Terezija Blajs iz Pudaba pri Mokrijah -rojstni dan; Franc Urank iz Encelne vasi - rojstni dan; Mici Suher z Reke pri Šentjakobu - okrogli jubilej; Franc Zanki iz Male vasi - 50. rojstni dan; Mihaela Zanki iz Male vasi - 22. rojstni dan; Ana Ogris iz Sel - rojstni dan; Franci Užnik iz Sel - rojstni dan; Tomi Ogris iz Sel -
65. rojstni dan; Justa Gröblacher z Reke - 80. rojstni dan; dr. Hans Smetana iz Škofič - 60. rojstni dan; Peter Mečina z Gore pri Bilčovsu - 80. rojstni dan; Jože Kanauf iz Male vasi - rojstni dan; Franc Kuežnik z Doba - rojstni dan; Yvonne Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Frnac Kuchar iz Črgovič - rojstni dan; Maks Radocha z Blata - rojstni dan; Justa Skuk z Blata - rojstni dan; dr. Mirt Zwitter iz Celovca - rojstni dan; Miha Traunik iz Malčap - 50. rojstni dan; Drago Pörtsch iz Holbič - rojstni dan; dipl. inž. Andreas Berchtold iz Bilčovsa - rojstni dan; Verdel Ani iz Borovelj - rojstni dan; Irena Kokot z Žihpolj - rojstni dan; Mili Weiss iz Celovca - rojstni dan; Tomaž Ogris s Tue - rojstni dan; Mihaela Traunik iz Malčap - rojstni dan.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) .......Jože Rovšek (-30)
Tajništvo.....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ............Milka Kokot (-40)
Prireditve ...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
Četrtek, 30. 9.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 1. 10. | 18.10 Utrip kulture
Sobota, 2.10,118.10 Od pesmi do pesmi ...
Nedelja, 3. 10. | 6.06 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Han-zi Rosenzopf)__________________________
Ponedeljek, 4. 10.1 18.10 Kratki stik
Torek, 5. 10.1 18.10 Otroški spored
Sreda, 6. 10. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 3.10.113.30 0RF 2 • V Pliberku se prerekajo zaradi prostorske ločitve v otroškem vrtcu. • Novi poslovni prostori Zveze Bank • »Za lepšo mladost« -slovenski koroški skavti in skavtinje to geslo uresničujejo že 40 let. • Fantje gremo na morje! Oman, Benetik na likovni koloniji v Piranu • Kaj takega: Sedme-roboj šestih južnokoroških vasi z deseti-mi ekipami in enim posameznikom ...
Ponedeljek, 4. 10. | 2.35 0RF 2 - Po-novitev) 16.30 TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
VSAK DAN | 6.00 Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni
16.00	Od štirih do šestih______________
Nedelja, 3. 10. | 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 A capella 15.30 Voščila____________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 1. 10. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Ars Elektronica 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00
Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Po Koroškem (pon.)_______________________
SOBOTA, 2. 10.1 10.00 Simpozij v Osjah: Manfred Wagner 11.30 Campus: Akademija v Brežah 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Die Welt ein Dorf 18.00 100 decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta
NEDELJA, 3. 10. | 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Uri Caine & Don Byron 18.00 Volilni večer: reakcije in komentarji
20.00	Sunday Loops 22.00 For those ab-
out to Rock 24.00 Glasba______________
PONEDELJEK, 4. 10. | 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Volitve: mednarodne reakcije 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Take the Jazz Train
22.00	Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster 24.00 Simpozij v Osjah (pon.)
TOREK, 5. 10. | 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Terezija Stoisits 14.30 Nachtfalter 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Glasba 22.00 Literarna kavarna (pon.)
23.00	Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)__
SREDA, 6. 10. | 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Simpozij Paul Kernjak 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay Tuned 20.00 Ruff Radio
22.00	Madforce 24.00 Uri Caine & Don
Byron_________________________________
ČETRTEK, 7. 10. | 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Internet Freak Show 1.00 Soundtrack
BLEŠČEČA
30-letnica otvoritve koče
1 # nedeljo, 3. oktobra, bomo V na planini Bleščeči praznovali 30-letnico otvoritve planinske postojanke Koče nad Arihovo pečjo. Z radostjo v srcu se spominjamo tistega nepozabnega dne, ko nas je na planini obiskalo nad tisoč planincev, s katerimi smo se ponosno veselili otvoritve prve slovenske zamejske planinske postojanke na Bleščeči. Zahvala gre vsem graditeljem, posebno gorenjskim, ki so nam v tistem težkem času - v dirki, da v pogodbenem roku postavimo kočo - v velikem številu večkrat priskočili na pomoč. Njihov prispevek k postavitvi koče je bil edinstven primer tovariške pomoči planincev matične države planincem v zamejstvu. Z nastankom koče na Bleščeči je nekdaj zapuščena in opustošena planina spet oživela v novem blesku. Na temeljih nekdanjega starega porušenega gospodarskega poslopja stoji zdaj skromen, vendar ponosen planinski dom, s katerim je Bleščeča pridobila veliko privlačnost. V preteklih
30 letih jo je obiskalo na tisoče planincev in v koči našlo prijetno zatočišče.
Za 30-letnico bomo na Bleščeči pripravili majhno presenečenje - najprej izlet na bližnjo Gračenico, nato uradni del s kulturnim sporedom in zaklju-
ček s prijetno družabnostjo. Gotovo bo tudi še dovolj časa za medsebojna spoznavanja in obujanje spominov.
V nedeljo, 3. oktobra, na svidenje na Bleščeči!
Slovensko planinsko društvo
Postavljanje koče na Bleščeči pred 30 leti
JESENICE
Grafike Ivana Žiberta
I I razstavnem salonu Dolik na V Jesenicah so v petek, 17. septembra, s skrajšim kulturnim programom za ogled odprli razstavo grafik ljubiteljskega likovnika Ivana Žiberta, člana jeseniškega Dolika. Razstava, ki bo na ogled do vključno 6. oktobra letos, pa naj bi bila tudi
izziv Dolikovcem, saj se po dolgih letih v Dolik ponovno vrača grafika. Salon je odprt vsak dan razen ob sobotah popoldan in nedeljah, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Razstava del Ivana Žiberta ni nikakršna predstavitev grafičnih mojstrovin, temveč pri-
kaz prvencev slikarja, ki si je z lastnim trudom uredil grafično delavnico in se pogumno spoprijel s številnimi problemi grafičnega oblikovanja. Ivan Ži-bert je svoje delo začel tako, kot so to počeli prvi grafični ustvarjalci - z odtisom lesene strukture lesa na papir v različnih barvnih kompozicijah oziroma intenzitetah, odvisnih od moči pritiska grafične stiskalnice. Počasi je Ivan Žibert prešel na linorez. Začele so nastajati prve kompozicije rastlin, figur in abstraktnih likov. Spoznal je, da začetniku pri grafičnem oblikovanju najbolj ustreza mo-nohromija in ne kolorirana grafika, ki ga lahko hitro zapelje v kič. Z odtisom istega motiva v različnih barvah je Žibert spreminjal vtis, ki ga barva v okviru njenega psihološkega vplivanja oziroma njene simbolne vloge napravi za gledalca.
Problem, kako dati trdemu grafičnemu obrisu predmeta mehkejšo obliko in pri tem ohraniti njegovo razpoznavno formo, je Ivan Žibert rešil s hrbtnim odtisom linorezne kompozicije. Z uravnavanjem pritiska je dosegel željeno stopnjo razpoznavnosti in likovnega izraza motiva. Prav ob Ži-bertovih prvencih si kar ne moremo predstavljati, da ne bi grafika v večji meri našla pot v našo, sicer tako razgibano samorastniško življenje.
L. K.
OPOZORILO
Cenjene bralke in bralce opozarjamo, da nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo
Plašivski Čuk - in - Frložuv Luka
Liza, djov je Luka! al boš spekva tega Čuka.
Ta na bo več šrojav čuk-čuk-čuk,
Jaz som ga v žokl - smuk.
Ta pejsm Čuka - tralala je preotroška - hopsasa.
Kar lepši pejsom na Amerikakogl so zapeli Wondavogl.
Od zdaj bo na Pleženovcah1 Eula pela, ki do zdej ni peti smela in Pirgamasta mo je djav, da som garant te Eule postav.
Liza, mirkaj ta moj novi glas, in to bo Luke gvove kras. bek - z Čukom - Lukom od Frložeta, jas som zdaj
Zwergohreulenwanderlehrpfadplatzltschikzo-klaubaviertlputzavicestellvatreta In moj šef je an našraufan šment, ta je naš Dobar2 -
Abwertskempfertraditionstregerrepresentpresident.
Tako na sejah smo sklenulo, da Čuka ne bomo več začulo.
Dokler da Luka še bo živ, bo Eula pelo - mrliv-mrliv-mrliv.
In Liza reoče: Ti se pa motiš Luk.
V Razajavah lipah na Plošivco pa še zmiram poje Čuk! čuk — čuk------čuk.
Boštjan
1 Kranzmayer
2 Pflanzmayer
ŠOŠTANJ
Spomenik Karla Destovnika-Kajuha je vendarle popravljen
W ar dobro leto in pol je spo-IVmenik pesnika Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju nekaj vstran od rojstne hiše bil poškodovan pred vsemi očmi kulturnikov, učiteljev, borcev iz Šoštanja in seveda tudi pred sedanjo strankarsko druščino. Nekdo mu je na levi roki odbil tri prste: kazalec, sredinec in prstanec. Veliko se je moralo napisati o poškodovanem spomeniku, dokler da je zaleglo.
Reči pa moram, da so še kako zalegle zelo kritične besede dr. Matjaža Kmecla, domačina iz Šaleške doline in tudi častnega meščana mesta Velenje, ki letos praznuje tudi 40-letnico in je bilo dograjeno v letih po svobodi.
Dr. Matjaž Kmecl je namreč 26. junija letos na osrednji proslavi - združeni so bili trije mejniki za svobodo Slovencev: Maistrovi borci, borci za narodnoosvobodilni in zadnjo osvobodilno vojno, kjer so zmagali Slovenci s svojo teritorialno vojsko - zelo kritično spregovoril o poškodovanem spomeniku. Tako se je dr. Kmecl spomnil in se vprašal, zakaj Kajuhov spomenik v Šoštanju še vedno stoji poškodovan. Njegove kritične besede pred množico so še posebej pomagale.
V Šoštanju so se končno odločili, da je skrajni čas za temeljito prenovo leve roke in namestitev manjkajočih- treh prstov. To popravilo je opravil kar sam avtor kipa, akademski kipar Marjan Keršič-
Belač, hkrati pa so temeljito očistili tudi celoten spomenik. Kot vse kaže, se bodo zdaj prebujeni Šoštanjčani lotili še prenove svojega malega mestnega parka in Kajuhov spomenik nekoliko zamaknili iz samote sedanje osrednje pohodne osi.
Spomenik partizana in pesnika Karla Destovnika-Kajuha
Za konec še nekaj misli: Karel Destovnik-Kajuh je za nesmrtnost potreboval le borih 22 let, in na dan prihaja tudi druga verzija njegove prerane smrti. Čas bo potrdil ali ovrgel te ali drugačne misli.
In s Kajuhom povedano: O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Malo besed, ki bodo živele za vse večne čase.	L. 0.
KÖTSCHACH-MAUTHEN
Zimska šola za konopljo in lan
Letos novembra se bo na Koroškem prvič začela zimska šola, v kateri naj bi se udeleženke in udeleženci naučili predelovanja starih kulturnih rastlin, predvsem konoplje in lanu, ki so bile nekdaj zakoreninjene tudi v naših krajih.
Izobraževanje traja tri leta v mesecih od novembra do maja. V trodnevnih seminarjih enkrat mesečno bodo vsi interesenti v
Kötschach-Mauthnu pridobili praktično in teoretsko znanje o številnih možnostih uporabe teh rastlin.
Šola posebej nagovarja inovativne kmetice in kmetje, ki si želijo zgraditi dodatno oporišče. Šola sama - razen materialnih stroškov - za Korošice in Korošce ne stane nič, za vse ostale pa 3000 šilingov na semester. Izkoristite enkratno priložnost!
Podrobnejše informacije prejmete po tel. številki 04715 / 292 ali E-mail: schloss.mann-dorf@netway.at
Konoplja - stara kulturna rastlina
NK Maribor - Bayer Leverkusen O : 2
KI ogomet je trenutno vladar IM Maribora. In to kljub prvemu porazu domačega moštva v evropski ligi prvakov. Med drugim so Mariborčani na poti tja izločili kar dve neprimerno bogatejši moštvi, namreč belgijskega prvaka Gent in francosko nogometno velesilo Olympique Lyon. Medtem ko je zmaga nad Belgijci veljala še za slu-
čajnosten obratni spodrsljaj, je zmaga nad Lyonom šla v anale evropskih nogometnih senzacij- „
Žreb je Mariborčanom v ligi prvakov dosodil prav tako elitna moštva: večkratnega sovjetskega in ukrajinskega prvaka
Dinamo Kijev, a-katergorijsko moštvo Bayer iz Leverkusna in rimski Lazio.
Že kar v prvem krogu šampi-jonske lige je NK Maribor poskrbel za presenečenje: v Kijevu je ekipa premagala Dinamo z 1 : 0. Tekma z Bayer Leverkusnom pa je bila v sredo, 22. septembra na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Kapaciteto sta-
diona, ki je bil sprva dopuščen samo za 7300 sedežev, so v nekaj dneh razširili na več kot
10.000	in tako izpolnili pogoj UEFE, da lahko igrajo na domačem igrišču.
A Mariborčani so bili v skrbeh za moštvo. Nekatere igralce
je dajala gripa, prav nekateri ključni igralci pa so v tekmi z ljubljansko Olimpijo utrpeli poškodbe. Kljub temu so vsi stisnili zobe in šli v igro. Zle slutnje so se dejansko uresničile. Lever-kusnovi igralci so od prvega piska naprej imeli komando na igrišču in domačinom so uspeli le občasni prodori v nasprotnikovo polovico. Še dobro, da igra mariborski vratar Marko Simeunovič v izjemni formi, ki v vsakem oziru sega v sam svetovni vrh. Tako je šlo naprej. - Nemci so napadali, domača obramba pa je bila prezaposlena. In ko so že nekateri menili, da se bo tekma končala neodločeno, pa je Leverkusnu le uspel gol. Ponesrečena akcija domače obrambe in žoga je bila v golu. Tik pred koncem pa še drugi gol. Mariboru pa je treba šteti v dobro, da je holandski sodnik bil slep na eno oko in je domačine zapostavljal, kjer je le bilo mogoče.
19. oktobra bo stadion na Ljudskem vrtu v Mariboru spet nabito poln. Ta večer bo v štajerski prestolnici gostoval Lazio iz Rima. Morda se bo ta večer NK Teatanic Maribor lahko spet proslavil kot kamen spotike za velikane?
Franc Wakounig
ŠAH
Uspešen start šah isto v SŠZ
Prva ekipa Slovenske športne zveze/Zveza Bank I je uspešno začela šahovsko prvenstvo 1999/2000 v koroški pod-ligi-vzhod: v prvem krogu je v soboto premagala moštvo iz Trga tesno, toda zasluženo s 4,5 : 3,5. Za ekipo SŠZ je prvič nastopil novi igralec Egon Bertot (Elo 2035) iz Trsta, ki je prepričljivo zmagal.
Šahisti SŠZ so po prvem krogu tretji na lestvici, njihov cilj pa je uvrstitev v play off-tekmovanje za podvig v koroško ligo. Po mnenju sek-cijskega vodja Ivana Lukana je cilj vsekakor realističen, saj
je moštvo s prihodom močnega Bertota dobilo dodatno motivacijo za uspešen nastop v novem prvenstvu. Naslednji nasprotnik slovenskih šahi-stov je 16. oktobra druga ekipa iz Bekštanja.
Posamezni rezultati: Silvo Kovač (1), Egon Bertot (1), Arnold Hattenberger (remi), Dunja Lukan (remi), Aleksander Lukan (remi), Joži Am-rusch (0), Rupert Reichmann (remi), Roman Weber (remi) Ostali rezultati 1. kroga: ASKÖ Bekštanj II - Pošta Celovec II 7 : 1, IBS Celovec I - Admira Beljak II 1,5 : 6,5 Lestvica po 1. krogu: 1. ASKÖ Bekštanj II 7 točk (3 match-točke), 2. Admira Beljak
6.5	(3), 3. SŠZ 14,5 (3), 4. Trg
13.5	(0), 5. IBS Celovec I 1,5 (0), 6. Pošta Celovec n 1 (0)
Ekipa SŠZ/Zveza Bank I je uspešno štartala v novo sezono
L SUPER-TRIM SEDMER0B0J KOROŠKIH VASI '99
Železna Kapla dobila tudi drugo tekmovanje
ODBOJKA
SK Dob starta v novo sezono
V soboto, 2. oktobra, se začne prvenstvena sezona tudi za odbojkarje in odbojkarice SK Dob. Moška ekipa, ki se je za prvenstvo 1. zvezne lige okrepila z dvema novima legionarjema iz Slovaške (Boris Kempa in Robert Chocholak), se bo v prvem krogu v gosteh
pomerila z Ennsom. ženska ekipa (2. zvezna liga-vzhod) pa na Dunaju z Ottakringom.
Cilj moške ekipe SK Dob, ki jo še naprej vodi slovaški trener dr. Vladimir Pridal, je uvrstitev v zgornji play off, kapetanu moštva Martinu Micheu pa je uspelo, da bo SK Dob vnovič prireditelj avstrijskega pokalnega finala štirih najboljših ekip. »Final 4« bo 19. in 20. februarja 2000 v športni dvorani Kulturnega doma v Pliberku.
V
Q tiričlanska ekipa iz Železne J Kaple je zmagala tudi na drugem tekmovalnem dnevu v okviru L super-trim sedmero-boja južnokoroških vasi ‘99, ki ga ob svoji 50-letnici prireja Slovenska športna zveza.
Drugo tekmovanje so preteklo soboto vzorno priredili Zahomčani na čelu z Ludvikom Drumlom in Vroni Wallner, tekmovanje pa je bilo na novi, za promet še zaprti ziljski avtocestni dovoznici. Tekmovanja se je tokrat udeležilo kar deset ekip. Z zmagama v Pliberku in Zahomcu Kapelčani zdaj vodijo v skupni razvrstitvi z maksimumom 30 točk pred Zah-omčan (17 točk) ter Selan (14 točk). Slednji so drugi tekmovalni dan zaključili na odličnem drugem mestu, domačini pa na tretjem.
Za ekipo Železne Kaple je Viktor Pasterk na 16 kilometrov dolgi kolesarski progi najprej osvojil tretje mesto, odlična Katharina Pasterk pa je bila najhitrejša tekmovalka na progi za mountainbike. Kot že na prvi tekmi v Pliberku sta Kapel-čanom zagotovila dnevno zmago najmlajša člana štiričlanske ekipe Thomas Malle in Nadja Ošina z odličnima uvrstitvama v vožnji s trikolesi.
Najhitrejši moški na kolesarski dirki je bil s senzacionalnim provprečjem skoraj 43 kilometrov na uro Johann Nadrag iz Zahomca - samo sekundo pred Selanom Friedrichom Makom! Tesna je bila tudi odločitev v
mountainbikingu: Pasterkova je bila samo za dve sekundi hitrejša od Zahomčanke Vroni Wallner. Tretje mesto je osvojila Martina Mörtl iz Zahomca.
Izredno napeto je bilo tudi tekmovanje fantov in deklet (do
6 let) s trikolesi. Pri fantih so tekmovali Thomas Malle, Christo-pher Karničar (Železna Kapla), Matthias Schnabl, Denis Mathei, David Wiegele, Peter Schoitsch (Zahomc), Marko Ogris, Martin Kropivnik (Bilčovs), Jan Pristovnik (Sele) in Stefan Kreutz (Pliberk), pri dekletih pa Katharina Lubas (Pliberk), Ria Kulmesch (Sele), Julija Gasser (Bilčovs), Nadja Ošina, Denis Hrovat (Železna Kapla), Sabrina Wallner, Katharina Kaiser, Sonja Schnabl in Lisa Wiegele.
Tretji tekmovalni dan v okviru L Super-trim-sedmeroboja južnokoroških vasi 1999 je na sporedu prihodnjo soboto, 2. oktobra 1999, ob 13.00, na športnem
igrišču na Rebrci-Komenda. Moški se bodo pomerili v metu 7,2 kilogramov težke krogle, ženske v teku na 60 metrov, fantje in dekleta pa v metu žogice. Prireditelj tretjega tekmovalnega dneva so vodeči Kapelčani.	I. L
REZULTAT 2. TEKMOVANJA:
1. Železna Kapla 115 tod, 2. Sele 110,3. Zahomc I 7, 4. Zahomc III 5, 5. Pliberk I 4, 6. Železna Kapla II3,7. Zahomc II1,8. Bilčovs II0, 9. Bilčovs 10,10. Zahomc IV 0 točk
VMESNO STANJE PO 2. TEKMOVANJU:
1. Železna Kapla 30 točk, 2. Zahomc 17, 3. Sele 14, 4. Pliberk 12, 5. Bilčovs 9,6. Radiče 0 točk (Radišani tudi tokrat niso nastopili)
REGIONALNA LIGA
SAK
na poti navzdol
Tudi v derbiju z Lienzem SAK ni uspelo pridobiti točke. Domačini so povedli v 36. minuti (Maier), Muharemovič na strani SAK pa je kratko pred odmorom zapravil dobro možnost za izenačenje. V drugi polovici je ekipa iz Lienza jasno prevladovala in povišala na 2 : 0, Lojze Sadjak pa je lahko s strelom iz razdalje samo še popravil končni rezultat na 1 : 2. S tem je SAK nespremenjeno na 14.
in zadnjem mestu v regionalni ligi, v naslednjem krogu pa ga čaka nič manj težka naloga. V Trnji vasi bo namreč gostoval drugouvrščeni Bad Bleiberg (nedelja, 3. 10. ob 16.00).
ŠPORTNI TERMINI
2. 10.1999, 13.00, na Rebrci, Komenda: 1. Super-trim-sedmeroboj koroških vasi 1999 /
3. tekmovanje
2. 10. 1999, 19.00, v Ennsu, športna dvorana - odbojka: Union Enns - SK Dob, začetek prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi (moški)
2.	10.1999, 19.00, Dunaj, športna dvorana Steiner-gasse Pl 1 - odbojka: Ottakring - SK Dob začetek prvenstva v
2. zvezni ligi (ženske)
3.	10.1999, 16.00, nogometni stadion Trnja vas: SAK - Bad Bleiberg,
9. krog v regionalni ligi sredina
ŠAHOVSKI OREH	Silvo Kovač
Rešitev št. 79	3.Sh6+!, da se odpre rokadni
položaj črnega kralja. Po Kot bomo v nadaljevanju opa- 3,..gh6 4.Dg4+ Kh8 5.Dc8: s žili, se je razplet partije v korist prednostjo kvalitete. Na belega pričel z zamenjavami 3...Kh8 pa je črni matiran v na-težkih figur po c-liniji. 1 ,La4:	daljevanju 4.D17: Sf6 5.Dg8+!
Da4: 2.Tc8: Tc8: Sedaj sledi Sg8: 6.Sf7 mat! Zares lep fina-odločilen skok belega skakača le partije dveh velemojstrov!