Uredništva in uprava: Gorica. Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 i Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno 1. 100 Leto 1. - Štev. 10 Gorica - 6. aprila 1949 - Trst Izhaja vsako sredo KOMUNIZMOM NI KOMPROMISA »Zgodovina papeštva« — je izjavila pred kratkim visoka osebnost »ne pozna pontifikata, ki bi se moral boriti s sličnimi težavami kot današnji Piji XII. Noben prednik ni imel tako nevarnega sovražnika, kot je komunizem«. Zares ^se je katoliška univerzalna Cerkev j znašla pred pokretom, ki ne pozna meja in ki nosi v sebi ideologijo, čeprav napačno,5 vendar strnjeno, bojevito in nevarno. Vera je temu pokretu največja nasprotnica. Dolgo so poskušali voditelji iz Kremlja svojo igro prikrivati. Trudili soj se, da bi ljudskega čuta ne žalili. Radi tega stališča je Politbiro zahteval, da vlade v satelitskih državah, ne dražijo milijonov katolikov, ki so pod njihovim vplivnim področjem in da vzdržujejo navidezno prijazno stališče z Rimom. Toda to stanje ni moglo biti trajno. Dejansko je začelo prodirati že v začetku leta 1948 močno protiversko gibanje iz Rusije proti zapadu. »Komso-inolskaya Pravda«, uradno glasilo mladih komunistov, piše: »Napredovanje komunizma zahteva, da se boj proti ostankom verskega čustvovanja poostri«. Ta program se je začel de-; jansko uresničevati. V milijon- i skih nakladah šolskih knjig na. Madžarskem je zapisano: »Za j Boga na svetu ni več prostora«. | V istem trenutku se je poostrila j gonja v časopisju in po radiu j Proti duhovščini in nešteti drž.i odloki so načrtno začeli one- j mogočati vsako organizirano! versko življenje. Ta bojna na-J Poved komunizma je naperjena | Predvsem katol. cerkvi. To že radi tega, ker prav ona tostranj železnega zastora predstavlja • najmočnejše središče odpora Proti komunizmu. Dejansko je pravoslavna cerkev radi tesne povezanosti in Poslušnosti napram državi sedaj radi tega postala naravna zaveznica Stalinova. Najbolj naglo zatirajo cerkev v Romuniji, kjer računajo s spojitvijo te države z Rusijo. Predsednik Gheorghiu Dey in zunanji niinister Ana Pauker ostro na-Padata cerkev v svojih govorih. Istočasno je vlada dne 17. julija 1948 odpovedala konkordat s sveto stolico. 3. avgusta i. 1. so zaprli vse verske šole in niih premoženje zaplenili. Od desetih škofij v deželi je bilo §est ukinjenih in le trem škofom je bilo dovoljeno bivati v državi. ^ zapiranjem in deportiranjcm duhovnikov se preganjanje nadaljuje. , istočasno se je organizirala kampanja za odpad Romunov °d kat. cerkve. Grožnje z zapo-r'* deportacijo in smrtjo so bile Razgled po svetu glavno sredstvo. Nekaj sto grško katoliških (uniatov) duhovnikov je radi nasilja klonilo. Drugi so pobegnili v gore, kjer jih preganja policija. Mnogo je bilo zaprtih in do smrti mučenih. V samostanu Neamt in v zaporu Aind je 342 duhovnikov zaprtih. Ker vse to ni zadoščalo, je bila uniatska romunska cerkev dne 1. okt. 1948 z državnim odlokom razpuščena. Na Poljskem, kjer je 90-% prebivalstva odločnih katoličanov, se boj proti Cerkvi še ni razvil iz stanja slepomišenja. Tajnik poljske partije Zavadski in predsednik vlade Cyankie-vicz vedno poudarjata, da bo Cerkvi v primeru, če bi duhovništvo ne hotelo z vlado sodelovati, napovedan neizprosen boj. Vendar pa je katol. cerkev na Poljskem trdno odločena zoperstaviti se nasilju komunizma, dasi vedo, da je ura preganjanja pred vrati, kar dejansko potrjuje 300 duhovnikov, ki so v zaporih. Istočasno se vrstijo sramotilni sodni procesi proti duhovnikom. Da jih morejo obtožiti, izsiljuje policija z grožnjami in mučenjem otroke, da izjavljajo, kako so jih obtoženi duhovniki zapeljevali. Kljub nesoglasju med Kremljem in Beogradom je vendar soglasje med obema v boju proti Rimu. Tako je pred kratkim izjavil jugoslov. minister Kardelj, da morajo v Jugoslaviji v teku leta 1949 izginiti poslednji znaki katolicizma. Na Češkoslovaškem je učni minister izrekel: »Naša dežela je po večini katoliška in komunistična. Katol. cerkev more izbirati: ali pojde z ljudstvom, ali pa zanjo ne bo več mesta.« Češka narodna fronta naznanja svoj bojni načrt: Vpliv Vatikana je treba odločno onemogočiti, medtem pa razširiti prepričanje, da je katol. duhovništvo v službi kapitalizma in reakcije. Peleg tega stalno napada časopisje in radio duhovništvo, zlasti praškega nadškofa insgr. Berana. Obtožuje jih, da so sovražniki ljudske demokracije. Očitno je, da je pri tej gonji način in obtožba zelo podobna oni iz boja proti msgr. Mindszentyju. Primas Madžarske je postal simbol. Napad nanj je bil z veliko skrbnostjo pripravljen. Delali so po preizkušenih ruskih metodah. Tako so bile že v začetku decembra poslane skupine tajnih ruskih policistov v Budimpešto, med njimi tudi dr. Kaftanov, izvedenec v uporabi mamilnih sredstev, kar že kaže, da je Moskva pripisovala akciji proti Mindszenty-ju posebno vlogo. Jasno je torej, da je na vseh frontah satelitskih držav začela ostra ofenziva proti religiji in v prvi vrsti proti katoliški cerkvi. Sovjetski pritisk na Perzijo Sovjetska zveza, ki pravi, da vedno ščiti pravice malih narodov, se je spravila nad svojo majhno sosedo Perzijo, katera ji je med vojno veliko pomagala. Na mejo je poslala večje vojaške sile, s katerimi podpira svoj politični pritisk. Francosko italijanska carinska zveza Dne 26. marca sta francoski iu italijanski zunanji minister podpisala pogodbo o carinski zvezi med Italijo in Francijo. Pričakujejo, da bo v enem letu odpravljena carina med obema državama in da se bo morda ta zveza pridružila podobni zvezi med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško. Sovjetski protest proti Atlantski zvezi Sovjetska zveza je uradno protestirala proti pogodbi o obrambni zvezi med atlantskimi državami, ki je bila podpisana v Washingt.onu 4. aprila. To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je glavni namen A-tlantske zveze preprečiti Sovjetski zvezi, da bi pogoltnila zdaj eno, zdaj drugo majhno državo, dokler ne bi končno začela vojne za zavojevanje celega sveta. Atlantska obrambna pogodba ji bo to preprečila. Jugoslavija in sosede Kominformistične države stopnjujejo pritisk na Titovo vlado. V Bolgariji in Albaniji so naredili sodne razprave proti Titovim prijateljem in jih obsodili na stroge kazni (krivice, ki jih Tito dela drugim, so se torej že pričele obračati na njegove ljudi — ali božji mlini meljejo počasi...), neko albansko letalo je trosilo letake proti Titovi vladi na jugoslovansko ozemlje, zadnja poročila pa pravijo, da so vse države korrunforma s Sovjetsko zvezo na čelu odpoklicale iz Beograda vse svoje veleposlanike in poslanike. Jugoslavija ie odpovedala sporazum o obmejnem prometu z Bolgarijo, ker so bolgarske oblasti ta sporazum bojko.tirale in celo grdo ravnale z nekim Titovim miličnikom, ki je na podlagi tega sporazuma spremljal neki vlak na bolgarsko ozemlje. Francoske volitve V Franciji so se končale tako imenovane kantonalne volitve. Značilno je, da so komunisti pri teh volitvah zelo pogoreli. Največ glasov je dobila stranka generaia De Gaulla, vendar pa imajo lepo večino stranke, ki sodelujejo v sedanji vladi. Francosko ljudstvo torej obrača hrbet komunistom, ki jim je več hlapčevstvo do tujih nasilnikov kot služba lastnih domovin. Sirija V Siriji je vojska izvedla državni udar. Odstavila je sedanjo vlado in razglasila obsedno stanje. Pravijo, da bodo kmalu volitve za novo ustavno vlado. govarjati pred »sodiščem« zaradi »protiljudskega in protidr-žavnega delovanja«, kar pomeni, da niso klonili pred nasiljem, marveč so bili raje pripravljeni trpeti za vero, 27 duhovnikov pa se je moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi »sabotaž in nemorale«. Skupno so torej tirali pred sodišče in obsodili 53 slovenskih duhovnikov; - in to pod najbolj neverjetnimi pretvezami! Iz tega najbolj vidimo. kaj vse zmore človeška zloba! Zato pa molimo vsi za svoje trpeče brate v Kristusu! lom in Mlel Iz življenja Cerkve Francoski škof občudije vzgojo Združenih držav Monsinjor Pierre M. Theas, škof iz Lourdesa, je v spremstvu kanonika Louisa Larribera na šesttedenskem obisku v Ameriki. Obiskal je New York, Ouebec, Boston, Kansas City, San Francisco, L os Angeles, Chicago in Pittsburgh. Tam je škof izjavil, da so j »prijateljski, domači duh« med j učitelji in študenti v Združenih državah, kakovost šolskih stavbi in opreme ter napredni vzgojni sistem v Združenih državah občudovanja vredni. »Kamor koli smo priišfi, smo videli nove šolske zgradbe ali pa načrte zanje«. Škof je dalje izjavil, da je napravilo na njega obširno zanimanje za cerkev globok vtis. »Vse dni v tednu je prihajalo prebivalstvo v cerkev«. Škof je dostavil, da je katoliško gibanje v Združenih državah zelo aktivno in da napreduje ter da se ameriški katoliki živo zanimajo za Francijo. Škof Theas je posvetil del svojega časa za pridobitev a- meriških škofov za »pax Chri-sti«, za molitev vseh narodov za mir. Škof je ravnatelj ustanove »pax Christi«; izjavil je, da pričakuje ameriške delegate na mednarodno konferenco ustanove »pax Christi«, ki bo v l.ourdesu od 21. do 24. julija, in dostavil, da se je lanske konference udeležilo po svojih predstavnikih in romarjih 26 narodov. Cerkev v težkih preiskušnjah Iz Češkoslovaške poročajo, da se bodo prihodnji teden sestali češki in slovaški škofje in razpravljali o pogajanjih za ureditev odnošajev med Cerkvijo in državo. Ti odnošaji so zelo napeti, ker so komunisti pod raznimi pretvezami pozaprli okoli 120 duhovnikov. Še hujši je položaj katoliške duhovščine y Sloveniji. »Ljudska pravica« z dne 24. marca poroča, da so v Sloveniji proglasili 48 duhovnikov za »vojne zločince«; nad 200 duhovnikov ie moralo zaradi brezbožnega komunizma zapustiti domovino, 27 duhovnikov se je moralo za- Kazličnost moške in ženske duševnosti v razvojni dobi. _________(Nadaljevanje) Deklica ima v razvojni dobi tudi te duševne poteze, le da so nekoliko omiljene. Njena duša skozi zamegljenost bolj jasno proseva kakor dečkova. V do-raščajoči deklici je čudna zmes divjosti in otroškosti. Preplava-ljajo jo čustva, zdaj bolest nad vsem, zdaj prekipavajoče veselje. V tej dobi hoče veljati za starejšo in zrelejšo. Pri njej je pozornost bolj obrnjena nase kakor pri dečku. Telesno trpi deklica mučne motnje. Nekateri deli ji prej dorastejo ko drugi.. Srce je morda nekaj časa premajhno, zato močno bije; tudi krvni obtok je zato bolj šibak, od tod bledikavost, ki pa še ni znak slabokrvnosti. Večkrat se oglašajo glavobol in utrujenost, slabost in druge nevšečnosti. Tudi deklica hoče pomanjkljivosti svoje osebnosti dopolniti pri drugi osebi, a še vedno pri osebi istega spola. Išče si prijateljice in zaupnice, navdušuje se za vzgojiteljico, učiteljico itd. V razvojni dobi spolnost sprva še miruje. Razvoj trešči med njiju, da se odbijata in prezirata, tudi ako sta v otroški dobi bila več skupaj. Deček prezirljivo gleda na deklico ker ne vidi na ujej in v njej nič izredno močnega in junaškega; njene igre ne izražajo neugnane sile, ampak bolj ljubkost, ki mu je nad vse zoprna. Deklica pa s pomilovanjem gleda na nerodnega, surovega in zlobnega brezobzirneža. Bog tako hoče, ker bi se drugače medsebojno motila in bi se mladostnik ne mogel razviti v celega moškega, mladostnica pa ne v celo žensko. V razvojni dobi v dečku in deklici vse vre; zato ju ie treba imeti dovolj zaposlena — seveda s pažnjo, da se preveč ne utrujata. Notranje izločanje je vedno močnejše, zato so razlike med obema vedno izrazitejše. Domišljija stopa v ozadje, miselnost zor*. Tudi hotenje postaja vztrajnejše in gre za bolj stvarnimi cilji. Ko se zavesta samega sebe, se zavesta tudi drug drugega. Dr. Jaklič — Svetla pot CVETNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Mateju Ko se je približal Jezus Jeruzalemu in prišel do Betfage na Oljski gori, je poslal dva učenca ter jima naročil: Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in žrebe pri njej. Odvežita ju in pripeljita k meni. In če bi vaju kdo kaj vprašal, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju bo pustil. — Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo napovedano po preroku, ki pravi: Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na osliču, žrebetu vprežne oslice. — Učenca sta šla in storila, kar jima je bil Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in žrebe; in položili so nanj svoja oblačila in so ga nanje posadili. Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče; drugi so pa sekali vejice z dreves in jih stlali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: Hozana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Na cvetno nedljo se pri sv. maši bere ali poje namesto kratkega evangeljskega odstavka celo dolgo poročilo o Jezusovem trpljenju, kakor ga ie podal Matej. Dostavek o slovesnem vhodu v Jeruzalem pa se bere ali poje pred blagoslovom oljk. 2e v 4. stoletju so kristjani v Jeruzalemu na to nedeljo popoldne hodili na Oljsko goro. lam so brali iz evangelija dogodke, ki se nanašajo na ta dan oziroma tra ta kraj, in prepevali pobožne pesmi. Proti večeru so prebrali odstavek o slovesnem vhodu Jezusovem v Jeruzalem. Nato so se razvrstili v procesijo in krenili proti mestu, Otroci so nesli v rokah palmove ah oljkove vejice. Tako so šli v cerkev božjega groba in se potem v mraku razšli. Prijatelja sta se srečala Sivolasi katehet je srečal svojega nekdanjega učenca. Tako je naneslo, da sta morala govoriti, čeprav Tone ni rad govoril z duhovniki pred veliko nočjo... Dobri katehet je v razgovoru spomnil svojega znanca: »Kaj pa. Tone, k spovedi prideš za veliko noč?« — »E, kaj bom hodil, nimam nič povedati. Kradem ne, ubijal nisem, po krivem...« — »Počasi, prijatelj! Cilej tam gre dimnikar. Vsaj enkrat v letu pride ta črni mož v hišo, da pomete dimnike, sicer bi se lahko saje vnele. Kako mora biti sajasta duša, ko se grehi vse leto v njej nabirajo! Misliš, da jaz ne hodim k spovedi? Tudi škof in papež hodita. Vsi se moramo spovedovati svojih slabosti.« »Da, gospod, saj nič ne rečem, toda življenje je danes drugačno. Povsod se oznanja svoboda in tudi tu!« — ».Odlično, Tone! Ugajaš mi, ker si vedno odkrit kot nekoč v šolski klopi. Glej, ni večje svobode kot je svoboda poštenega kristjana. Ta duhovna svoboda Ta lepa navada se je sčaso-1 ma razširila povsod in dobila današnje oblike. Koder ni palm in oljk, jih nadomešča drugo zelenje, zlasti mlado vrbje. Butarice iz vrbovih mladik so v navadi v velikem delu Slovenije; te butare so primerno j okrašene s pomladnim zelenjem. Tudi Rusi pravijo tej nedelji »vrbna nedelja«. Začenja se veliki teden. Cerkev nam živo stavi pred oči ža-loigro odrešilnega trpljenja, ki se mu je podvrgel Sin božji. Ta , žaloigra pridobi na dramatski moči s slovesnostjo današnjega dne. Jeruzalemsko ljudstvo ga sprejema z velikim navdušenjem: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Čez nekaj dni bo isto ljudstvo vpilo: Križaj ga! V sramotnem sprevodu ga bodo peljali na morišče. Ta ljudska nestanovitnost nam da mnogo gradiva za premišljevanje. Vprašamo se lahko; Kaj je prav za prav »Ljudska volja«? Kdaj se izraža prava ljudska volja? Kaj velja »ljudsko sodišče«? Vprašamo se tudi lahko: Kaj je prav za prav »ljudstvo«? Ali je pamet v glavi posameznika ali v skupini ljudi, ki se je zbrala na trgu? Učitno se prave modrosti od Jezusa. On ljudstva ni zaničeval, ampak mu je hotel pomagati. Toda ljudske komande ni priznaval. Poznal je nestanovitnost množice in vedel, kako se za krinko »ljudske volje« skrivajo temne sile, ki hočejo vse kaj drugega kot srečo in zadovoljnost vseh posameznikov. V Jeruzalemu so na veliki petek nahujskale judovsko množico, da je klicala kri Jezusovo nase in na bodoče rodove. In kazen božja ni izostala; Jeruzalem je bil razdejan. Obrnimo ta nauk na moderne čase... pa se rodi v vsakoletni velikonočni spovedi. Govori, kar hočeš, - da smo si spoved izmislili duhovniki, da je nepotrebna, da ni časa, da se ie bojiš, - pravim, govori, kar hočeš, vedno ostane kot pribito: le spoved je vir prave duhovne svobode. Tone, misli na to, spomni se svoje lepe mladosti, spomni se konca in — na svidenje!« Velikonočna dolžnost Odraslega človeka pač ne spravi na kolena v spovednico duhovnikova beseda, niti papirnato vabilo ali stara navada. Gre k spovedi, ker se je globoko uveril, da je to njegova dolžnost. Kakor mora plačati davke, kakor mora poravnati, dolgove, tako si je dolžan očistiti vest. Taka je zapoved, božje naročilo po sveti materi Cerkvi: »Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in v velikonočnem času prejmi Sveto Rešnje Telo!« Ta zapoved velikonočne dolžnosti je tako velika, da bi bil v nevarnotsi odpada, kdor bi jo vede opuščal in preziral. Dru- žinski oče, ki ne bi opravil velikonočne dolžnosti, bi bil v pohujšanje svoji družini. Tak oče s svojim slabim zgledom pridiga upor proti Cerkvi, proti Bogu. V zapovedi' velikonočnih zakramentov se pokaže vsa skrb svete matere Cerkve za nje duhovne otroke. 'Gorje otrokom, ki to njeno materinsko skrb odklanjajo in gazijo. Prijatelji-vse je zastonj! Kdor Cerkve ne uboga, ta je nima za mater. Kdor pa Cerkve nima za mater, ta nima in ne more imeti Boga I za očeta! Naročilo iz Lurda Lani 11. februarja je minulo 90 let, kar se je v Lurdu prika-i zala Brezmadežna Mati Božja. Ob neki prikazni je Marija na-i ročila mali Bernardki, naj oznani vsemu svetu te velike besede: »Pokora, pokora, pokora!« Isti opomin je Marija poslala svetu iz Fatime. Prijatelj, misli na to! Misli na svoje življenje, na svojo družino, na svoj narod. Z božjo pomočjo boš spoznal najvišje ideale, ki jih naš Cankar milo kliče: mati, domovina, Bog. V luči teh zakladov pa žarita še dva zadnja, najbolj važna. Ime jima je: duša, večnost. Socialna šola Zadnjič smo začeli v naši razpravi o socialnem življenju z novim poglavjem, ki smo mu dali naslov gospodarsko življe-1 nje. Preden pa preidemo na; čisto gospodarsko vprašanje, i moramo na kratko obdelati še nekaj, kar ie v tesni zvezi z gospodarskim življenjem: to je vprašanje prebivalstva. Človeško življenje je najvišja dobrina na tem svetu. Obilen zarod je zato nekaj dobrega, zahteva pa primerna sredstva za vzdrževanje. Človeštvo ie dolžno, da se razmnožuje, država pa mora skrbeti za vzdrževanje ljudi. Pomanjkanje sredstev za preživljanje lahko včasih vpliva na število rojstev, vendar pa zaradi tega ne sme nihče predpisovati omejevanja rojstev. Celibat, pozni zakoni ali zdržuost v zakonu — vse to samo po sebi ni nemoralno. Zdržuost iz nadnaravnih ali tudi samo naravnih vzrokov je lahko zaslužna žrtev. Zapoved »Rastita in množita se« ne zahteva od vsakega človeka, da bi se moral poročiti. Pri poklicih, katerih dolžnosti so težko združljive z zakonskim življenjem, je samski stan celo nekaj višjega kot zakon. Duhovnik; bi na primer težko izpolnjevali svoje dolžnosti, če bi bili poročeni. Naloga zakona pa je porajanje novega življenja. Od trenutka, ko zakonca izkoristita svojo pravico do zaroda, ne smeta storiti ničesar, kar bi zarod preprečilo. Uporabljanje vseh sredstev, ki omogočajo spolno življenje med zakoncema, istočasno pa preprečujejo zarod, so proti naravni in krščanski morali. Isto velja za odpravljanje plodu. Samo Bog je gospodar življenja in smrti pri rojenem ali še nerojenem človeku in te pravice si ne sme nihče drug prilaščati. Javna oblastva imajo pravico in dolžnost, zabranjevati razširjanje nauka o tako imenovanem neomaltnzianizmu, ki uči, da je treba zarod umetno omejevati, kakor tudi uporabljanje sredstev, ki prepričujejo spočetje. Javna oblastva nimajo pravice, predpisovati sterilizaci- jo človeških bitij ali na splošno prepovedati sklepanje zakonov iz zdravstvenih, oziroma higienskih razlogov. Ker .mora torei javna oblast podpirati človeški zarod, ie njena dolžnost, da vodi zdravo politiko, k/i se ozira predvsem na družino in ji omogoči dostojno življenje ter vzdrževanje. Njena posebna naloga je skrbeti za primerna zdrava stanovanja, olajševati davčna bremena, ki bi prikrajšala družinska sredstva za vzdrževanje, poleg tega pa mora skrbeti, da bodo družine s številnimi otroki dobivati posebne podpore, družinski o-četje pa družinske doklade. Očetje naj dobijo take plače, da materam ne bo treba hoditi na tako delo, ki bi bilo v škodo njihovih družin in otrok. Nekatere države rešujejo vprašanje odvišnega prebivalstva z emigracijo in kolonizacijo. Oblast mora pri tem skrbeti za emigrante v gmotnem in duhovnem pogledu. Kolonizacija je dopustna, če so v kaki državi veliki neobljudeni prostori, ki lahko nudijo kruh potrebnemu prebivalstvu kake druge države. Pri tem pa je treba spoštovati lastninske in vse druge pravice, ki jih je domače prebivalstvo prej imelo. Kolonizacija je upravičena le, če neka organizirana in višje civilizirana država prebivalstvo kolonije res v vseh pogledih ! dviga ter ga umsko, versko, i poklicno in moralno vzgaja. Kolonizacija, ki bi služila zgolj izkoriščanju kolonij, bi bila moralno nedopustna. (Dalje) Kitajsko pismo Rdeči val se počasi razliva iz severa proti jugu Kitajske. Kaj pri tern doživljajo goreče duše misijonarjev, je nepopisno. Preberi izvirno pismo, ki ga je pred kratkim svoji rodni sestri poslal tirolski frančiškan p. Gilbert Reiter, predstojnik misijonske postaje Kiyang na kateri deluje tudi slovenski misijonar p. Rudolf Pifko OFM. Odkriva ti popolno pripravljenost katoliških misijonarjev, medtem ko so se protestantski' misijonarji že v novembru in decembru z letali umaknili v Združene države. »... Gotovo si že vse. mogoče slišala o sedanjem položaju na Kitajskem. Da, naša preljuba Kitajska že leto, dve, doživlja grozne dni. In pri tein zdai prodirajo rdeči vedno dalje, iz dneva v dan bliže nam. Na mejah naše pokrajine Hunan že postaja vroče. Domala celo sosednjo pokrajino so rdeči že zavzeli. Kamorkoli pridejo, teče v potokih kri mučencev Pred kratkim sem bil pri našem predstojniku v Jungčovu, ki naš sedanji položaj zelo dobro pozna. Rekel je dobesedno: »Kdor misijonarjev hoče oditi, prejme na pot moj blagoslov, da more tako mirne vesti zapustiti misijon. Kdor pa hoče kljub razmeram ostati, je od mene dvakrat blagoslovljen!...« Sestre misijonarke pa so dobile nalog, pripraviti se za morebitni beg, Zdaj smo ponovno sezidali misijonske postaje, spravili v tek vse ustanove za širjenje svete vere. Lahko rečem: z izredno božjo pomočjo. Rdeči bodo verjetno v kratkem času iz vsega napravili kup razvalin... V božjem imenu! — Uničenje našega misijona pri vdoru Japoncev (od vseh postaj ni ‘osta- la nepoškodovana niti ena. Op.) me je spravilo skoraj do roba groba. Zdaj pa vse kaže. da bo treba zopet k daritvenemu oltarju. In tokrat ne le prinesti daritveno žrtev; ampak se sam darovati! Trdno sem 'odločen, z božjo pomočjo ostati na mestu tudi v primeru, da pridejo rdeči. Že nad 'dvajset let prosim ljubega Boga za milost mučeništva in zdaj, kakor iz-gleda, je prišla ura žrtvovanja. S svetim Andrejem 'bi želel vzklikniti: »O sveti križ, na katerem so viseli Gospodovi udje! Tako dolgo pričakovan, tako goreče iskan in končno pripravljen za mojo hrepenečo dušo! Sprejmi zdaj tudi mene in me predaj Učeniku po tem, po katerem sem nekoč prejel odrešenje!...« Dva dni in dve | noči je sveti Andrej visel na križu in pri tem celo poganom oznanjeval evangelij. Če to premišljujem, me zagrabi neu-tešljivo hrepenenje, da bi smel tudi sam deliti usodo tega velikega apostola. A teži me le mučno vprašanje: »Ali pa bom mogel prestati, ko pride nadme ura odločitve?« Toda saj tudi sveti mučenci niso izvršili tega iz svojih moči. Le po božji pomoči so se usposobili za največje muke... Končno te, draga sestra, iz vsega srca prosim: pomagaj mi izprositi od1 Svetega Duha ne- (nadaljevanje na 4. strani) Koledar za prihodnji teden 10. aprila. NEDELJA. Cvetna ne« delja ali oljčnjca. — Marko, spoz- 11. PONEDELJEK. Konrad, sp- 12. TOREK. Julij I., papež. 13. SREDA. Hermenegild. Bil jc sin Leovigilda, kralja zapadnih Go« tov na Španskem (okoli leta 600 po Kr.). Gotje s kraljem vred so bili vdani arijski krivi veri, Hermene« giid pa se je spreobrnil nazaj k pravi katoliški veri. Oče ga je dal zapreti v ječo, in ker je ostal sta« noviten, ga je dal v ječi obglaviti-— Danes se postavi božji grob in začno se opravila Velikega tedna- 14. VELIKI ČETRTEK Spomin zadnje večerje. Po slovesni gloriji orgle in zvonovi utihnejo; CerkcV žaluje s trpečim Jezusom. Po sv-maši se prenese sv. Rešnje Telo v božji grob; oltarji se r&zkrijejo, tabernakelj na velikem oltarju osta’ ne odprt in večna luč ugasnjena' Škofje posvečujejo sveta olja (kriz' mo, olje za krščence in olje 7,0 bolnike), potem umivajo noge dva' najsterim starčkom, kot je Jezus p® zadnji večerji umival noge apo' stolom. 15. VELIKI PETEK. Spomin Je' zusove smrti na križu. Pri jutra' njem sv. opravilu se bere" Trpljenj® po spisu sv. Janeza ev. Potem s® molijo molitve za vse stanove i® ljudi. Nato se razkrije sv. razpel17' ki ga duhovščina in verniki pobal Churchill, so moje tedanje napovedi mnoge zmedle in osupnile. Dogodki pa so do najmanjših podrobnosti potrdili pravilnost mojih napovedi. Da-nes je ozračje precej spremenjeno. Nikomur ne bi posrečilo doseči tako velikih preobratov v javnem mnenju Združenih držav, Velike Britanije in T.vrope, če ne bi k temu pomagala Sovjetska vlada s svojo čudno politiko. Lahko se vprašamo: zakaj Sovjeti premišljeno ravnalo tako, da so združili proti sebi ves svobodni svet? Moj osebni odgovor na to čudno uganko, nadaljuje Churchill, je naslednji: Sovjeti so zato tako nanravili, ker se bolj boje zabrni n ega prijateljstva kot njegovega sovraštva. Ruski narod namreč ne sme vedeti, kaj se godi zunaj po svetu, in svet ne *me vedeti, kaj je v Sovjetski sveži in njenem podložniškem taboru. Churchill je nadaljeval, da ima štirinajst ljudi v Kremlju v suženjstvu milijone ljudi. Ta Peščica samovoljnikov ie prepričana, da mora na vsak način obdržati meje neprehodne, če se hoče polastiti svetovne nadvlade. Nato je pripomnil, da so sedanji odnošaji Sovjetske zve-(i0 ostalih svetovnih sil takšni kot jih zgodovina še ne Pomni. Slično ravnanje bi v prejšnjem času povzročilo oborožen spopad. Padec Kitajske je največja nesreča po končani vojni, po drugi strani pa smo doslej uspešno vzdržali v Evropi. S čudovitim naporom pri letalskih dobavah za Berlin smo premagali zimo in s tem pridobili — čeprav drago — čas za mir. Dejstvo, da so Amerikanci prehranjevali dva milijona ljudi v Berlinu, medtem ko jih je sovjetska vlada hotela izstradati, je bilo za nemški narod najboljša šola. Evropske obnove in združitve ne bo mogoče doseči brez sodelovanja nemškega naroda. Stojimo pred nečem, pravi Churchill, kar je v nekem smislu strašnejše od Hitlerjeve Nemčije. Hitler je bil močan zaradi svojega sovraštva do semitov, ker je bil prežet z duhom gospodujočega naroda, štirinajst mož iz Kremlja pa tvori skupno s svojo strankarsko hierarhijo neke vrste cerkev komunističnih vernikov, ki imajo povsod tudi svoje misijonarje. To so komunistični petokolona-ši, ki se skrivajo med vsakim narodom. To so ljudje, ki samo čakajo na dan, kdaj bodo lahko zavladali nad svojimi sonarodnjaki in zlili nanje ves svoj politični srd. Njihov nauk pa je zasužnjenje človeka pod državnim bičem. Za njimi stoji najšte-\ vilnejša vojska na svetu, pri-\ pr avl jena, da razširi sovjetsko oblast nad svetom v večji meri, kot je kdaj sanjal kak cesar ali car. Prepričan sem, da bi bila Evropa že pod komunističnim jarmom in London pod točo bomb, če se Sovjetska zveza ne bi bala atomske bombe. Churchill je nadaljeval, da dela čas v našo korist, vendar pa ie potrebna velika čuječnost v sedanji hladni vojni. Vojna ni neizbežna. Ne smemo izgubiti niti zaupanja, niti potrpljenja. Churchill je na koncu podčrtal, da ne čuti sovraštva do ruskega naroda. Vedno sem želel, da bi Ruse povsod sprejeli kot brate velike človeške družine. To ostane še vedno naš cilj. Te besede smo objavili, ker je Churchill še vedno ena izmed vodilnih svetovnih osebnosti. ki položaj zelo dobro pozna. Kakor je nekoč svaril pred Hitlerjevo nevarnostjo, tako s\>ari zdaj pred komunistično nevarnostjo. Njegove besede so tem pomembnejše, ker so se doslej vedno uresničile. Duhovna obnova za slov. izobražence bo v Trstu 10., 11. in 12. aprila ob osmi uri zvečer v kapeli pri cerkvi Srca Jezusovega (Via del Ronko). Dopisi Rupa Menda je samo naša vas, ki v našem »Katoliškem glasu« še ni dala nobenega dopisa. Vzroka skoro ne vem navesti. Najbrž pri nas ni po* I sebnih novic. Nikarte pa misljti, da lista ne beremo, zato pa se tudi »Soča« pritožuje čez nas. Prosim, gospod urednik, da smatrate »Soči* ne« pritožbe za našo pohvalo. Če bo pa kdaj kaj posebnih novic, se bomo brez strahu oglasili. Slivno Sporočiti vam moram, da še no* benega lista nisem tako rad bral kakor »Kat. glas«. Tud; v naši vasi sami je list marsikomu dobrodošel. Seveda je dosedanja fratelančna po* litika imela svoj čas precej kredita v naši vasi. Sedaj, hvala Bogu, jem* ljc tudi pri nas svoj žalostni ali ve* seli konec, kakor ga že hočete ime* novati. Seveda je sedaj med ljudmi neka zagrenjenost. Toda tudi to bomo preboleli in zasijalo bo zopet staro kraško sonce. Plešivo Malo nas ,je ostalo tokraj meje. Naši otroci morajo v slovensko šolo v Krmin. V začetku smo bili celo brez dušnega pastirja, saj last* ne fare nismo zmogli. Vendar smo sedaj na boljšem. V Subidi imamo stalno nedeljsko službo božjo. Po Božiču smo imeli tudi bla* goslov naših hiš. Kopljemo in dela* mo po naših vinogradih. Suša nam je sicer dala priložnost, da smo vsa dela lepo dovršili, na drugo plat pa nam zdaj grozi uničiti ves naš trud. Novice NbSb prihodnja šte\’ilka bo izšla na 8 straneh. Cena bo zato povišana na 20 lir. Učiteljsko predavanje DSKU opozarja svoje člane in cen j. učiteljstvo Svobodnega trža* škega ozemlja na predavanje o so* cialnem vprašanju, kj se bo vršilo v četrtek, dne 14. t. m. v Trstu pri Svetem Antonu novem (ulica Pon* chielli št. 2 111. nadst.). Nova maša G. Lojze Sardoč iz znane sloven* sko družine, ki je 1. 1941 stopil v kartuzijanski red, v Farneti pri mestu Lucca bo kot oče Lanuil posvečen 16. t. m. v mašnika v Luc* chi, kjer bo drugi dan daroval tudi svojo prvo sv. mašo. Obilo božjega blagoslova. Omejitev porabe električnega toka v Gorici Radi trajajoče suše so' oblasti ukinile električni tok na vseh vodih od 7. zjutraj do 6. zvečer. Ker so pa nekatere črte, kjer tok nujno potrebujejo od te ukinitve izvzete, ne smejo zasebniki, ki so slučajno tem elektrovodom priključeni, v o* menjenem času rabiti električnega toka. Kdor bo zasačen, da tok kljub temu uporablja, bo strogo kaznovan. Ukinitev bo trajala do 2 junija. Dekan Janko Žagar v Idriji zaprt Preč. gospoda Jankota Žagarja so lokalne oblasti te dni zaprle. Go* spod se nahaja v idrijskih zaporih. Vzrok njegove aretacije ni znan. Ljudstvo le ugibljc. Župna cerkev v Idriji Znano je, da je bila za časa par* tizanskih borb župna cerkev v Idriji zelo poškodovana. Zdaj so pa zače* le tamkajšnje oblasti še preostale razvaline podirati in odvažati rna* terial. Zdi se, da na novo cerkev ne računajo več. Stavbeni načrti za Male Rojce v Gorici Na štandrskih Malih Rojcah, kjer je bilo nekoč vojaško vežbali* šče, so se goriške oblasti odločile postaviti nov velik kompleks stano* varijskih hiš za istrske izseljence. Drugi del pa so odločili za novo športno igrišče. Pravijo, da bodo stavbe že letos pod streho. Povrnitev starih priimkov Zavezniška vojaška uprava za Trst je s posebnim ukazom št. 55 na novo dala možnost vsem osebam, k| so jim italijanska oblastva na ka* terikoli način spremenila priimke, da zahtevajo z vlogo na consko pred* stavništvo povrnitev starega priim* kr.. Dolžnost vseh zavednih Sloven* cev je, da se za to pobrigajo čim* prej. t Predor pod goričkim gradom Ta novi predor bo v najkrajšem času odprt za promet. V teku so še poslednja cestna dela. Prometa pa ne bo nikoli p ki. ti ga pošiljam. Zato I1U žačani v gosteh prvaka Turina, iz* j Svidctlj© prt Bogll V nebesih!..,« gledi na izid tekme so odprti. Ali ni skromno pisemce> ki- 1 tajskega misijonarja vredno v italijanski nacionalni ligi so se j priobčenja? Njegova vsebina doslej odlikovali sledeči strelci: • nas naravnost Sili, da SC V SV0- l. NyerS (inter) 22 golov; 2. Ama*: jj^ molitvah zavzamemo z a ki-dei (Inter) 19 golov; 3. Carapellese j tpjsko tragedijo. Tildi mi, Slo-(Miian) 17 golov. j venci, ko jmamo s položajem ’ v domovini skrbi dovolj? Da, V 3. razredu, v katerem sodeluje,, zlas)j §e mi, saj liani UKira biti 20 moštev, je vrstni red zaenkrat prav za)0i ker na lastni koži tale:ri črtimo komunistični bič, trpeči l. Treviso, 2. Udmese in Pro Go* kitajski narod še bolj pri srcii- rizia, 3. Mestrina, 4. Libertas. Slede ostali. V Ceseni so goriški igralci nudili hud odpor in so podlegli le s pičlo razliko 0*1. Meddržavna tekma med nogo* metnima reprezentancama Švice in Avstrije se je končala z rezultatom: Avstria * Švica : 2*1 (1=0). Letošnji jugoslovanski prvak r no* TOTOCALCIO X 1 1 2 1 1 Fr. n I X X l 2 1 /\ / m \ V trikotu postavite mesto črnih pik številke 20, 30, 40, 50 in 60 tako, da je vsota številk ob vsaki stranici enaka! Nagrada bo ista kakor zadnjič. Športni teden Trideseto kolo v italijanskem prvenstvu jc dalo sledeče izide: ZANIMIVOSTI SEVERNI SIJ Predvsem moramo reči, da ime ni prav srečno izbrano, ker ta nebesni pojav se ne javlja samo na severni pnlohli, ampaik tudi na južni. .Ta-vlja se pa na različne načine. Zdaj se javi kot navadna svetloba, drugič se prikažejo na slabo razsvetljenem nebu snopi žarkov smaragdnozelene, rožnate, rabinske, oranžne rn modrc barve. Prikažejo se tudi velikanski lokj svetlobe, ki segajo od horizonta do zenita in kr neprenehoma spre* minjajo svojo barvo. Vidijo sc tudi raznobarvne zavese in druge tvorbe, dokler vse skupaj ne izgine ter sc zopet prikažejo zvezde. — Severni sij je prebivalcem severnih krajev zelo znan pojav; od 60 stopinj se* verne širine višje nastopi sto taikih pojavov na leto. Razlaga severnega sija ni še po* polnoma gotova. Verjetno je sever* ni sij v zvezi s tako zvanimi protu* beraneami, to je z ogromnimi izbru* hi sonca, ki dosežejo višino 300 ti* soč km in še črez in ki sestojijo iz plinov in lahkih metalov kakor tudi iz negativnih in pozitivnih delcev (elektronov in žarkov alfa), ki se radi svojo neskončno majhne teže, veliko začetne hitrosti in radi svet* lobnega pritiska izmaknejo privlačni DAROVI Ižružbenica Tr9t 100; M. dražbe*-nica Trst za pirhe 500; N. N. jz Podgore kot preplačilo 210: N. N. iz Gorice 100.— lir. Bog povrni l ZA »SLOVENSKO SIROTLščE« L H. 100; Ivan Mlakar pošilja iz Belgije za slovenske sirote 800; neka zbirka 725; družbcoica M. jz Gorice 1000; Perko Ivanka za sirotne otroke 250; N. N. učitelj 500; neimenovana v Gorici 100; dva neimenovana 1800; preostanek prispevka otrok »Šolskega doma« za cvetje na pre* j rani grob Rajmunda Simčiča 1366; Plesničar Marija v Gorici 200; R. P-200 lir. Srčna hvala vsem in zagotovilo molitve ! Zm Velik« «••$ bogata izbira prav kar doflega ženskega In moškega poletnega perila. Modna trgovina »Sr! • IVAN LUPŠE-TMT Via Rlsmaida 1 sili Sonca ter se rtazpršijo po vse' miru. Ko pridejo ti delci do zemelj' sko atmosfero ter zadenejo ob jo' nizirane atome Kennely*Heav;jsidc' jeve zračne plasti, povzročijo tak1’ zvani severni sij, kakor povzroči}0 katodičnj žarki v neonskih žarnicah jonizacijo plina in znane svetlobo® pojave. Severni siji motijo radijske od' duje, posebno one na kratke valov1* motijo pa tudi telefontoni in tclv grafični promet. Posebno močni ti siji in omenjene motnje ob čar'1 velikih sončnih peg, ki se pojavlja)1’; vsakih enajst let. Odgovorni urednik; Stanko Stan'1 Tiska tiskarna Budin v Gond prav takšni?« je začel premišljevati Dominik. Koliko lepo napravljenih mladeničev se bavi edino le s Spor* tom! Koliko je takih, ki hočejo ve* Ijati za nekakšne kristjane, ker tako zahteva moda! Koliko jc takovjh, ki ao pokvarjeni telesno in duševno!... Po imenu je poznal premnoge, ki bi Jih lahko uvrstil tu notri! Razlika je le v tem, da plašč olike zakriva kretnje, omjljujc besede jn olepšava zunanjost, resnica pa osta* ne vedno ista: uboga in usmiljenja vredna človečka narava s svojim vidnim ali prikritim samoljubjem. To boš našel nazadnje pri vsakem človeku. In sedaj se moraš z vsemi močmi truditi, da se znebiš tega težkega in morečega jaza, ki te pritiska k tlom, in v ognju vsakdanjih žrtev si mo* raš oprostiti peruti, da boš poletel v one višine odpovedi, kamor kljče Bog vse plemenite duše. »Kdor hoče hoditi za menoj,« jc rekel Učenik, »naj se odpove same* mu sebi in vzame svoj križ ter ho* di za menoj!... Križ človek še ne* kako vzame, ker mu ga največkrat njegov stan naloži na rame. Toda odreči se samemu sebi, svoji lastni osebnosti, ki jo najdeš povsod, a je zmerom ne moreš sovražiti — če* prav Pascal drugače trdi — to pa ne gre tako lahko! In vendar, koliko* krat sc lahko studiš sam sebi, če po* gledaš v svojo notranjost, kjer se celo pod nadnaravnim videzom skrivajo vsi drugačni, včasih celo nemoralni nagibi, iz katerih sj sto* ril svoja najboljša dejanja! V koliki meri moraš ohraniti svojo lastno o* sebnost in koliko se moraš otresti samega sebe, da ne boš ne angel ne žival? Kako boš našel oni način živ* ljenja, ki ti ga je namenil Bog? Oh, kako važno je, da poznaš svojo dol* žnost jn pot, po kateri moraš iti, zlasti v oni dobi svojega življenja, ko stojiš na križišču cest, ki vodijo v življenje!...« Vsa ta vprašanja, ki jih dosedaj še ni poznal, so vstajala pred Domi* nikom, kadarkoli je prišel v patro* naž. Na dvorišču patronaža je večkrat pozorno opazoval župnika Firmina, ki je bil tako dovršen in nežen ter silno tenkočuten za lepoto, pa se je prijazno pogovarjal z nekim drve* lijakom Copjnaudom, ki je vlekel besede, kot bi vzdigoval ročke. Občudoval je še druge fante — bilo jih je nad deset — ki so se zbi* rali okrog župnika in so bili njegovi zaupni prijatelji. Bili so mu popol* noma vdani in so z dušo in srcem delali za patronaž. Eden, nekoliko starejši fant, u* radnik v banki »Uredit Lvonnajs«, je bil vedno veselega jn vedrega o* braza. Sicer ni hjl Bog ve kako zrno* žen, toda človek se je lahko popol* noma zanesel nanj. Patronaž mu jc bil kakor družina in najbolj je bil vesel, če mu je kdo poveril kako naročilo ali dal vezati knjige. Bil jc nadvse skrben knjižničar jn tudi ob desetih ponoči se mu ni tožilo krev* sati v najbolj oddaljeno ulico Deux Poteaux, da je poiskal kakega sta* rega Julcsa Vernea, ki so ga poza* bili vrniti. Sele potem jc mirno spal. Drugi pa, tudi že starejši, jc bil enako dobrega srca in ncprekosljiv šaljivec v svojem oddelku. Otroci so delali z njim, kar so hoteli: ska* kali so mu na hrbet, ga vlekli za brado in ga obdelovali, kakor če psi dobe starega merjasca. Ko so ga popustili, je Dominik pričakoval, da bo razjarjen planil in sc znesel nad njimi za tako početi* Njemu pa še na misel ni -priš” kaj takega. Vedno je bil enako dobre voli’ in ljubeznjiv jn prijazen z vsakih a bil je tudi zelo preudaren mit'1*1 nič. Kaj je neki na dnu te chišc? “ li jc samo prirojena potrpežljiv®" ali — kdo naj ve? —■ morda pr> ponižna svetost? Taka vprašanja si je dostikrat stavljul Domjnik, ki je potrebam močnih zgledov, da ne omaga 1 strmi poti. Razen teh, ki so bili vsaj na *j naj tako silno preprosti, jc bilo j putrona/u nekaj tudi res odličnih zmožnih mladeničev. Bjli so vrli spodarji in vodniki, ki so ravnati s svojimi tovariši. zanje in jih vodili, a tudi pokanj iti ukrotili, če je bilo treba j (Nodalfe\'9*r