2E DRUGO LETO
Leto dni je zopet okoli. Pred nami je čas, ko bomo ob raznih bilancah in obračunih pregledovali rezultate svojega dela. Ugotavljali bomo, ali smo dobro gospodarili, ali smo živeli v okvirih možnosti, ali smo bili dosledni pri realizaciji nalog, ki smo si jih zadali ieni v takem času itd. Upajmo, da bomo •etos v našem Glasilu o tem več poročali kot prejšnje leto.
V lanskem letu smo objavili skupaj 174 prispev-°v (1975 — 87 prispevkov) od tega: ružbenopolitičnih prispevkov	12	(1975	—	12)
Pbspevkov o samoupravljanju	18	(1975	—	6)
Prispevkov o delu sindikata	33	(1975	—	25)
bspevkov odelu sindikata	9	(1975	—	5)
rispevkov o delu mladine	1	(1975	—	2)
Prjspevkov o LO in CZ	3	(1975	—	2)
Pr|spevkov o rekreaciji - športu	21	(1975	—	15)
davnih prispevkov	32	(1975	—	11)
raznih drugih prispevkov	45	(1975	—	9)
Uredniškemu odboru je poslalo prispevke 47 naših slavcev, od tega 32 delavcev po enega, 4 delavci po I Va' 1 delavec en prispevek, 5 delavcev po štiri, 4 de-Vci so se oglasili petkrat, eden osemkrat in eden de-^stkrat. Ostalih 81 prispevkov pa je bilo službenih ali ra jih je objavilo uredništvo samo. (Razumljivo honori-anih je samo 47 delavcev ali 93 prispevkov).
Ko smo lansko leto v januarski številki objavili plan roškov za Glasilo za leto 1976, smo zapisali bruto svilo 164.130,00 din. Dejanski stroški v letu 1976 pa r° 162.461,00 din. Razlika 1.669,00 din dokazuje, da smo ^ealno planirali, upoštevali pravi procent inflacije itd. letu 1976 nas je ena številka (izvod, ki ga dobi vsak °sameznik v roke) stala 15,00 din. Tabela stroškov je 'aka (bruto):
^nanji sodelavci '-'ani at	plan	din 18.000,00	realiz.	din 16.500,00
	plan	11.250,00	realiz.	8.750,00
^a članke in slike 'skarna	plan	15.000,00	realiz.	17.118,00
	plan	119.880,00	realiz.	120.093,00
skaPaj	plan	164.130,00	realiz.	162.461,00
ad 1. zunanji sodelavci: tehnična izdelava časopisa, križanka (sestava posebej, risanje posebej), štiri mesece korektura,
ad 2. osem mesecev dve osebi: prepisovanje in korektura, zadnje štiri mesece pa samo prepisovanje, ad 3. dodajmo samo informacijo, da je 17.118,00 dinarjev porabljenih ne samo za 93 člankov, temveč tudi za 40 fotografij po 50,00 din). Mimogrede, v lanskem letu smo objavili 123 fotografij, ad 4. stroški po pogodbi.
Ostane nam torej še problem kvalitete našega Glasila. Uredniški odbor je enotnega mnenja, da morajo o kvaliteti časopisa spregovoriti drugi. Predvsem posamezniki in družbenopolitične organizacije v naših TOZD in v DSSS. Uredniški odbor sam pa časopis pozitivno ocenjuje, saj na svojih rednih mesečnih sejah skrbi za njegovo vsebino.
Ko pa bo moral februarja meseca delavski svet podjetja razpravljati o novem uredniškem odboru in o urednikih, pa upamo na oceno s strani časopisnega sveta.
Tale naš pregled pa je že drugi.
GLAVNI UREDNIK
NAŠE SOŽALJE
Izvršnemu svetu SR Slovenije smo dne 19. 1. 1977 poslali sožalno brzojavko naslednje vsebine:
je pretresla vest o tragični smrti predsednika ZIS tov. Džemala Bijediča, njegove žene
Hudo nas
^ Razije in drugih sodelavcev, ki so izgubili življenje v letalski nesreči. Žalosti ob tej težki izgubi še z iskre-UIIUAIUT	nim soža|iem pridružujejo delavci OZD Avtotehna Ljubljana.

-n > PC/
ŽIVE NAJ VSI NARODI ...
Osmi februar, dan smrti nesmrtnega pesnika Franceta Prešerna, praznujemo Slovenci kot kulturni praznik. Praznovali smo ga že v partizanih v zatišjih med krvavimi boji, sredi nasilja okupatorjev in podlosti izdajalcev, vendar veseli osvobodilnih dejanj naše vojske. Ena od tovrstnih partizanskih brigad se je bojevala pod imeno-nom »Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Franceta Prešerna«. Z razglasitvijo Prešernovega dne za slovenski kulturni praznik so kulturne prireditve v času osvobodilne vojne dobile trajen spomenik kot izraz naše volje po življenju in po boljši družbi. Postal je spodbuda za prihodnost.
Kulturni spomenik pa bi ostal preozka počastitev pesnika Sonetnega venca, če bi ostajal le pri proslavah Prešerna samega, ne pa vse kulture, ki izvira iz njegovega izročila. In kakor med vojno miting in kulturna prireditev sploh nista bila le stvar vseh, tako je Prešernov dan čedalje bolj osrednji praznik naše socialistične kulturne rasti. Naše zato, ker je naš ideal, da raste iz sebe in iz resničnih kulturnih vrednot človeka, ne pa iz primitivne potrošniške družbe kapitalističnega zahoda in premalo svobodne socialistične družbe na vzhodu. Prešeren nam je v opomin, da kulturne vrednote ne nastajajo le iz večjega ali manjšega talenta oziroma samo zaradi denarja, ampak predvsem iz umetniške in moralne odgovornosti. Da je smisel umetnosti obvladovanje kaosa v naravi, v družbi, v človeku. Nihče od delavcev, če bi sami razpolagali z bogastvi dela svojih rok in svojega uma, ne bi delal za pošastno pustošenje sodobnih vojn. Na žalost je večina delavcev v svetu še vedno predmet svojih gospodarjev in oblastnikov, za to so še vedno morije, spomnimo se na Vietnam, Biafro, Angolo, Libanon, pa tudi revščina ameriških velemest, kjer ni denarja za boj proti podganam, ki obžirajo otroke v črnskih getih, kjer je denar delavcev iz teh velemest bolj potreben za pobijanje ljudi in za oboroževanje.
Boj za bratstvo med narodi, za socialistične pravice, za odgovorno urejanje odnosov med ljudmi, za spoštovanje vseh ljudi bo še trajal. S Prešernovo vero, ki je postala vera mnogih, verujemo, da ta boj ne more ostati brez zmag.
Zakon o
ljudski obrambi (2.)
Danes smo prišli do III. poglavja, ki govori o pravicah in dolžnostih KS, TOZD in drugih samoupravnih organizacijah. Ker smo se odločili, da bomo v našem Glasilu razpravljali le o členih, ki se nanašajo na TOZD in druge samoupravne organizacije, povejmo, da smo preskočili sedem členov (16—21), ki govore o krajevnih skupnostih. Ustavimo se pri drugem delu tega poglavja in si zapomnimo:
TOZD rn druge organizacije združenega dela sprejmejo svoje obrambne načrte in izvršujejo druge pravice iin dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopol itičniti skupnosti. Organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi im materialnih dobrim tako v vojnih akcijah kot v drugih hudih nesrečah. Seveda morajo TOZD zagotavljati tudi sredstva za ljudsko obrambo. Najbolj važno pa je, da so za vse to, kar smo zapisali, odgovorni organi upravljanja.
TOZD določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov, programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti im v vojni sami. Povsem jasno je, da morajo o tem seznaniti pristojne organe in tudi krajevne skupnosti. Glede prilagajanja načrtov pa se morajo TOZD ravnati po njihovih zahtevah, pri tem pa načrtovati materialna sredstva, energijo in druge vire, ki so potrebni za izvršitev nalog.
Dalje morajo TOZD svoje načrte za delo v vojni vskla-jevati z obrambnim načrtom občine ter z njo sodelovati, Zlasti pri preskrbi oboroženih sli In prebivalstva s surovinami, reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli itd. Zakon točno določa, da velja enak postopek tudi v primeru naravnih in drugih nesreč.
Sodelovanje mora biti čvrsto tudi s KS, kjer imajo TOZD sedež, pa tudi z onimi KS, v katerih žive delavci TOZD.
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe ustanovi delavski svet oziroma drug ustrezen organ TOZD »odbor za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito«. Tak odbor Ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. Člani odbora so po svojem položaju :
predsednik DS, individualni poslovodni organ, načelnik narodne zaščite, poveljnik enote teritorialne obrambe in poveljnik štaba za CZ. V odbor pa delegirajo svoje predstavnike: ZK, sindikat ,in mladina.
Predno zaključimo današnji prispevek, poglejmo, kakšne naloge opravlja omenjeni odbor:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt organizacije oziroma skupnosti;
2.	skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če taka enota obstaja;
3.	skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot orvilne zaščite;
4.	vsklajuje obrambne priprave organizacije oziroma skupnosti, njenih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami občine in krajevne skupnosti;
5.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta, splošnih aktov in ukrepov s
področja ljudske obrambe organom samoupravljanja, ki so za to pristojni;
6.	orgamizira in pripravlja vse oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe za predvidene vojne razmere;
7.	predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki, za razporeditev na delovne obveznosti v enote teritorialne obrambe in v enote CZ;
8.	skrbi za izvajanje varnostnih rn zaščitnih ukrepov prt pripravah za ljudsko obrambo ;
9.	organizira obrambno vzgojo delavcev in jih seznanja z dolžnostmi v vojni;
10.	v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo;
11.	spremlja varnostne razmere in stanje v TOZD;
12.	spremlja in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje;
13.	sodeluje z odborom ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skup' nosti;
14.	vsklajuje Izvajanje družbene samozaščite in spremlja delo enote narodne zaščite;
15.	skrbi za usposabljani® tn vzgojo delavcev;
16.	poroča delavskemu svetu ali njemu po položaju in funkčiji ustreznemu organu upravljanja o svojem delu m splošnem stanju družben® samozaščite;
17.	predlaga pristojnim of' ganom ukrepe za izvajanj® družbene samozaščite 1(1 opravlja druge naloge, določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD oziroma druge orgamizaciije združene^® dela.
Na koncu današnjega prispevka pa povejmo še, d« odbor za ljudsko obramb® in družbeno samozaščito lar' hko imenuje pododbore al' komiieije po dejavnostih, d® za to nastane potreba.
(dalje prihodnjič)
I
S
I
s
I
s
I
K
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
>
s
*
s
I
s
I
\
*
s
k
*mr s jmr s.
v *	* jm jr jmr * jmr * jt s at jr jmmr * Jmr * J—r * ■
Dve Francetovi
JK&e ncwa.de Ura spet zarogovili Jaka izpod rjuhe škili, jezik steza, v grlo beza, preteguje se in se nateza, da mu pokajo kosti, saj od vina vse boli.
Vodo si za vrat spusti, z geslom: služba kliče! vrag pocitra naj hudiče!
Srajco v zraku si natakne, zgrabi hlače, v njih zgubi se, zraven pa se še spotakne, v pralnem loncu zagozdi se.
Ko opravljanje gre h koncu,
Jaka v službo se odpravi, toda, v njem zavre kot v loncu, ko nedeljsko sonce ga pozdravi.
^ba!
Devištev razdiravec, tat ljubezni in prešuštnik, vinski bratec in pocestnik, je Tone, mucek nebogljeni, padel v past ljubezni.
Našla se je žena, dovolj premetena, da iz Toneja pijanca in zakrknjenega samca, napravi revo in copato, atija in pomivavca.
FRANCE BREGAN
* JOT A AT J JT * JT S JT S TT J TT JT JT J JTr J' A
I
*
N
I
N
I
*
>
I
>
\
S
I
*>
\
N
I
S
»
N
\
>
*
I
%
I
s
I
*!
\
>
k
■s*
Naša nova trgovina
Dne 15. decembra 1976 je predsednik “6 avskega sveta TOZD Notranja trgovina tov. ^''jenka Per izročila ključ nove trgovine nje-6rnu vodji tov. Jožetu Gazvodi.
. S tem trenutkom je bila naša nova trgoma odprta in vstopili so prvi kupci. Trgo-mo sicer upravlja kolektiv TOZD Notranja /Sovina, lahko pa rečemo, da je naša, saj le tov, Perova v svoji otvoritveni besedi med 'jru9iim lepo dejala: »Res je, da imamo se-?al večjo možnost nuditi kupcem več tako »akovosfno kot količinsko, res pa je tudi, je ta nova trgovina rezultat vzajemnega ^delovanja vseh naših temeljnih organizacij fShJženega dela. To pa je,« je dejala tov. erova, »tista kvaliteta, ki smo jo v pretek-
losti le prevelikokrat pogrešali. Z delom zadnjih mesecev pa smo jo našli. Naša skupna naloga je, da to vzajemnost in solidarnost negujemo, utrjujemo in širimo.«
Trgovina je postavljena na 1200 m2 v različnih etažah. Opremljena je sodobno in učinkuje prijetno. Zvedeli smo, da bo v kratkem postavljen tudi oddelek športne opreme. Nova trgovina pa bo pritegnila mimoidoče tudi s fotokopirnim strojem. To bo namreč ta začel delati, bo lahko vsak interesent dal fotokopirati, kar bo želel. Pri otvoritvi bi stranke z ličnim panojem na to lahko opozorili. Pa drugič, kajne?
UREDNIŠTVO
Predsednik delavskega sveta TOZD NClranja trgovina tov. Miljenka Per, predaja ključe nove trgovine tovarišu Jožetu Gazvodi. V ozadju kolektiv nove trgovine
Kratek intervju
Tovariš Gazvoda, pod tem naslovom želim v našem Glasilu objaviti z vami razgovor o novi trgovini. Vprašanja verjetno niso najboljša, zato pa vi lahko sami dodate na koncu še druga vaša vprašanja, želje itd. Rad bi, da si na podlagi dogovorov ustvarimo pravo podobo o novi trgovini. Pa začniva:
Vprašanje: Od ideje o novi trgovini do realizacije je minilo precej časa, kar je povsem razumljivo, saj ni mogoče take trgovine postaviti čez noč. Ali ste v tem času izdelali tudi kakšen plan prodaje. Ali če vas drugače vprašam, koliko morate prodati dnevno, da boste krili stroške in ali delavci v trgovini to vedo?
Odgovor: Seveda je TOZD V. nekje predvidevala, da bi morali ustvariti vsaj 30 milijonov din prometa letno, toda ker so marže že od leta 1971 za mnoge artikle zamrznjene v absolutnem znesku, cene pa rastejo, bi zaradi tega in z ozirom na sedanjo situacijo morali prodati vsaj za 40 milijonov din letno, kar mlislim, da je znano vsem v trgovini.
Vprašanje: Kakšen je vaš načrt za reklamo? Ali se boste poslužili radia, TV, časopisov? Ali boste organizirali tudi občasne demonstracije raznih aparatov in podobno', Imate kakšne vzornike?
Odgovor: Kar se reklame tiče, še nimamo kompleksnega koncepta. Zaenkrat smo prejeli precej ugodno ponudbo od časopisnega podjetja DNEVNIK, kjer bi lahko imeli stalno mesto za vse leto 1977 po 3 krat tedensko s tem, da bi vsakih 10 dni menjali tekst. Tako bi res lahko predvsem bralcem ljubljanske regije predstavili, kaj vse lahko dobijo v Avtotehni.
Upam, da bo ta predlog sprejet in z najboljšimi teksti realiziran. Verjetno se bomo morali posluževati tudi radia in televizije kakor tudi občasne demonstracije posameznih grup blaga in smo že predlagali TOZD, naj nam dajo svoje predloge za leto 1977.
Vzornikov nimamo, mislim, da takšne trgovine v Jugoslaviji sploh ni. Poskušali bomo uveljaviti parolo, da v AVTOTEHNI — TRGOVINA dobite vse, seveda upoštevajoč registracijo podjetja.
Pripominjam, da je TOZD V. že sprejela predlog operativne grupe, da se registriramo še za športno opremo in usluge (fotokopiranje). Vendar morajo tak sklep sprejeti tudi ostale TOZD.
Seveda pa bo najboljša reklama tudi ustrezen personal.
Vprašanje: Pred nekaj dnevi sem osebno videl člana našega podjetja, ki je kupil v Nami hladilnik iste znamke, kot bi ga lahko kupil v svojem podjetju, to se pravi pri vas. Zakaj tako in kako gledate na to?
Odgovor: Res je, take primere poznam tudi jaz. Skoraj gotovo je glavni vzrok v tem, da je pri nas 20% polog, drugje pa Imajo 10%, kar je za kupca odločilnega pomena. Imamo že pripravljen predlog za DS, da bi v bodoče potrošnik tudi pri
nas kupil z Istimi pogoji kot drugod.
Vprašanje: Trgovski lokal, razdeljen v več etaž, zahteva med drugim tudi dobro informiranost prodajnega osebja. Hočem reči, če stranka vpraša pri katerem koli prodajalcu, kje lahko dobi to ali ono, mora ta dati pravilno In popolno informacijo. AH je v naši trgovini tako?
Odgovor: Kar se tega tiče, naš personal v večini zelo dobro pozna, kaj se kje nahaja in sem prepričan, da bodo informacije točne. Predvsem, ker je večina zaposlenih v trgovini že več let v Avtotehni in specializiranih na raznih področjih, kar je posebnega pomena, da bomo čim bolje predstavili našo zastopniško dejavnost, ki je v mnogočem slična domači proizvodnji in ki naj bi dopolnjevala naš program. Razen tega pa bomo z napisi usmerjali kupce, kaj se v kateri etaži dobi.
Vprašanje: AH vas bližina Kora-bara moti?
Odgovor: Nikakor ne, saj mnogo njegovih obiskovalcev pritegne tudi naša trgovina.
Vprašanje: Kaj pa delovni čas? Našo trgovino zapiramo ob 15,30—16. ure. Delovni ljudje pa začnejo obiskovati trgovine po navedenem času. Kako gleda na ta problem vaš kolektiv?
Odgovor: Ta je v naših razmerah poseben, ker mnoge druge dejavnosti niso prilagojene temu delovnemu času, npr. varstvo otrok, kar predstavlja nepremostljivo oviro za nekatere delavce v trgovini.
Operativna grupa je nekaj časa zelo zagovarjala še en predlog, da bi uvedli deljen delovni čas, in sicer od 8. do 12. in od 15 do 19. ali celo NON-STOP. Toda ni bilo težko ugotoviti, da iz obstoječega kadra v Avtotehni ne bi nihče želel delati v trgovini. Toliko novih uslužbencev pa si v tej situaciji ne bi mogli privoščiti, ker nihče zaenkrat ne more zagotoviti dohodka, ki bi pokril vse stroške, posebno ker je znano, da mnoge slične trgovine tudi po nekaj let ne krijejo vseh stroškov.
Zaradi tega so vse TOZD solidarno prispevale odgovarjajoče število ustreznega per-sonala in tako se v podjetju plačni fond bistveno ne bo spremenil, pa tudi odnosi in soglasja med TOZD bodo na ta način boljši, ker bomo skušati zadovoljiti vse.
Zaradi tehtnih okoliščin tudi otvoritev ni bila taka, kot je bilo predvideno. Predvsem nam ni uspelo nabaviti v tako kratkem času toliko blaga, da bi blagovnico napolnili. Trajalo bo še več mesecev, da bo tudi po asortimentu na Višini.
Tovariš Gazvoda, hvala lepa.	Ž. S.
Roki
ROK 8 DNI
Kupec je dolžan v roku 8 dni po prejemu fakture plačati kupnino. (Splošna uzanca 177). Po preteku tega roka lahko tožimo im tudi zaračunamo zamudne obresti.
Na mandatne tožbe moramo v osmih dneh odgovoriti s prigovorom! Če tega nismo storili, postane plačilni nalog pravomočen in ga ne moremo izpodbijati!
Tu moram opozoriti našo komercialo, da zelo neresno išče dokumente. Zato so naši ugovori pavšalni in smo nekaj manjših tožb tudi že izgubili.
Prav tako smo dolžni, da se v roku 8 dni pritožimo na sodbe gospodarskih sodišč, če s sodbo nismo zadovoljni.
Osemdnevni rok velja tudi v kazenskem pravu za pritožbe, česar pa tukaj ne navajamo.
Zanimiva je uzanca 207, ko nastopajo določena pravica kupca do dobavitelja, če ni v roku po pogodbi s klavzulami »takoj«, »nujno«, »brzo«, v roku osem dni dobavljeno blago.
ROK 15 DNI
V roku 15 dni moramo vložiti tožbo gospodarskemu sodišču proti tisti organizaciji, ki je ugovarjala terjatvi, ki je bila prijavljena v stečaj. Ce tega ne storimo, ne moremo uveljavljati kasnejše terjatve.
Prav tako moramo v roku 15 dni vlagati zahtevke predlogov za vzpostavitev v prejšnje stanje pri gospodarskih sodiščih.
Na rednih sodiščih je potrebno vložiti pritožbe v roku 15 dni na sodbe, sicer postanejo pravomočne in se sodbe ne more spodbijati.
(se nadaljuje)
SINDIKALNA LISTA 1977
Prvi mesec novega leta 1977 je za nami. Mesec, v katerem že velja nova sindikalna lista 77, ki jo je v decembru lani sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Naše Glasilo je verjetno med zadnjimi, ki je spregovorilo o tej listi, pa se uredništvu zdi vseeno potrebno o tem spregovoriti nekaj besed kljub temu, da ste po TOZD o njej že razpravljali, saj je bil osnutek liste v razpravi od oktobra lani dalje. Kot vam je verjetno znano, so bile razprave po vsej Slo-venijii tehtne in je republiški svet pred sprejetjem v marsičem osnutek liste popravil.
Prva ugotovitev je dejstvo, da se nova sindikalna lista ni dosti spremenila razen v dveh primerih. Prvič se je lista prilagodila zakonu o združenem delu in drugič vsebuje nove denarske zneske. Tako iz uvodnega dela sindikalne liste razberemo da delavci pridobivajo OD na osnovi delovnega prispevka, ki so ga dali s svojim tekočim delom, z gospodarjenjem in z upravljanjem z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, kakor tudi z minulim delom k dohodku TOZD oz. delovne
»POROČILO«
ODBORA ZA UGOTAVLJANJE IN ODPRAVO POSLEDIC POTRESA
Tolminsko občino je prizadel maja 1976 potres, ki je povzročil ogromno škodo na stanovanjskih gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je zlasti prizadel škodo v vaseh na levem bregu Soče, v Kobaridu, Breginj-skem kotu in v vaseh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še v naslednjih letih, da odpravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar bi se dalo popraviti.
Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh.
Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila še uporabna.
Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje našim občanom, kako naj popravijo, da bo hiša trdna in varna. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove »Posočja« so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz so-
sednih bratskih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov.
V	Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne brigade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni je na našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA.
Zlasti po septemberskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov.
V	najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa.
Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vse ob tistem trenutku, ko ste nam biti ob strani, občutiti. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan.
Brez vaše prisotnosti, pomoči m dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam.
Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čimprej saniramo škodo, ki nas je prizadela.
Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v letu, ki prihaja, dosegli vse tisto, kar si želite, in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni.
še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino.
Sprejmite tovariške pozdrave.
Predsednik izvršnega odbora:
RENATO BIZJAK, dipl. oec.
Predsednik odbora: ANTON LADAVA, dipl. pol.
skupnosti. Ugotavljanje in delitev OD je sestavni del ugotavljanja celotne delovne uspešnosti.
Če torej želimo realizirati sindikalno listo oz. držati se zneskov, ki so v njej navedeni, moramo skrbeti predvsem da:
—	uresničujemo načela o minulem delu In z njimi nadomeščamo OD, ki so v sindikalni listi navedeni. Tako bomo dosegli manjše odpravnine, vrednosti delovne dobe, nagrade za jubilej itd.;
—	dalje morajo biti osebni prejemki, ki imajo značaj materialnih stroškov, odvisni od dobrega gospodarjenja;
—	osebni dohodki, ki se formirajo iz skupne porabe, naj bi se tudi ne povečevali.
Tudi letos je v listi najnižji OD 60% poprečnega OD v SR Sloveniji v lanskem letu. Novo pa je — zajamčeni osebni dohodek. Tega delavec dobi, če dosega normalen delovni učinek, TOZD pa ne dosega plana, vendar pa še ne posluje z izgubo. Seveda mora biti tak postopek v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med TOZD. Regres za prehrano znaša po novem največ 285 din mesečno (lani 250 din).
Regres za letni dopust je najmanjši 1.100 din, največji pa 1.400 din (lani 1.000 do 1.200 din). Dobiti ga morajo tudi učenci poklicnih šol. Regresa za letni dopust pa ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. Osnove za delitev morajo delavci izdelati z dogovori in samoupravnimi splošnimi akti v TOZD oz. v delovni skupnosti. V teh aktih delavci lahko določijo tudi višino OD oz. dohodek na družinskega člana, na
katerega glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripa' da regres za letni dopust Res pa je, da je regres z® letni dopust, ne pa dodate* K plači
Po podatkih za 10 mesecev lanskega leta so se življenjski stroški povečali za 13 do 14%. Za to so novi zneski v sindikalni listi večji za 14%. Tako je dnevnice za odsotnost nad 12 ur največ 170 din (lani 150), za čas od 8 do 12 ur največ 110 din
(lani 96). Stroški prenočevanja (z računom) se vračajo v višini največ 195 din (tan' 170), brez računa pa največ 85 din (lani 75). Nadomestr'0 za ločeno življenje pa se izplačuje največ 1.425 din (lam 1.250).
Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo so tudi večje: p^' letnik 820 din (lani 720), drugi letnik 960 din (840) in tretji letnik 1.140 din (1.000).
Nagrade učencem in študentom na praksi pa ne smejo biti manjše kot 820 dm (720), vendar ne višje km 60% poprečnega OD v SR Sloveniji v lanskem letu.
Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. V njej 3° zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katera si prizadevamo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih, sporazumih in splošnih aktih. Zavzemati pa se moramo za uresničevanje določil sindikalne liste v mej8!1 razpoložljivega dohodka, kajti sindikalna lista ni zakonski predpis, temveč le mora*' na obveznost.
UREDNIŠTVO
Pa še tole
V tej številki Glasila lahko preberete v članku »ŽE DRUGO LETO« nekaj številk, tako o člankih, kot o stroških Glasila. Tam smo tudi zapisali, da naj o kvaliteti časopisa spregovorijo drugi, ter da bomo v februarju dobili nove organe, ki vodijo in urejajo naše glasilo.
Pa poglejmo, kako je s tem. V skladu z zakonom o javnem obveščanju in po črki naših internih aktov imamo v naši OZD časopisni svet, glavnega in odgovornega urednika ter uredniški odbor.
Časopisni svet: se deli na dve delegaciji:
Prva delegacija, širše skupnosti, sestoji iz članov, ki jih izberejo TOZD, DSSS, ZK, Konf. sindikata in ZSMS. Torej ima 9 članov. Ko pa je izbran uredniški odbor v časopisni svet, pride še druga delegacija 5 članov uredniškega odbora.
Časopisni svet izvoli predsednika iz prve delegacije. Ko tole čitate, je prvi del časopisnega sveta že konstituiran. Če rečemo še nekaj besed o nalogah sveta. Časopisni svet o vsebinski zasnovi časopisa, obravnava ekonomiko Glasila in druga važna vprašanja, ki mu jih predstavi uredniški odbor. Dalje analizira posamezne izdaje in članke in o vsem obvešča delavski svet podjetja
Urednika:	Časopisni
predlaga v potrditev delavskemu svetu podjetja kandidata za glavnega in odgovornega urednika Glasila. Glavo urednik izdela predlog za novi uredniški odbor, kar mora tudi potrditi delavski svm podjetja. Kaj delata glavni ih odgovorni uredrtik, nam ie znano. Tako predstavlja glavni uredrtik časopis, skrbi za zakonitost in finance. Odgovorni urednik pa vodi uredniški odbor, skrbi za uredniško politiko, da je vse * skladu z družbeno politično ureditvijo in z zakonom.
Uredniški odbor je sestavljen iz 7 do 9 članov, ki j m na predlog glavnega urednika potrdi delavski svet podjetja. Ta odbor uresničuje temeljno vsebinsko zasnovo časopisa z njegovo vsebino Zbira prispevke delavcev Avtotehne In drugih sodelavcev in odloča o primernost1 prispevkov za objavo.
Na koncu moram zapisat1 še mojo kritiko časopisa Mislim, da je premalo P11'' spevkov iz TOZD, premalo pišejo tisti, ki znajo bodisi 0 načrtih, o nalogah itd. Zadnjo čase rti več glasu iiz predstavništev. Ali je res vse OK7 Ali ires moramo loviti vesti p° stopnicah? Ali smo res oportunisti?
GL urednik SAVO ŽIGOK
Sestmilijontl Opel je 10. XI. 1976 prišel s tekočega traku tovarne Opel v Bochumu. To le bil Opel Kadett, vozilo, ki se izdeluje v največ variantah. Na sliki: šestmilijontno vozilo Opel zapušča tovarniške prostore v Bochumu.
Obvestilo
CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Vljudno prosimo, da v glasilu vaše delovne organizacije v čim krajšem možnem času objavite priloženo informacijo, da bi tako kar najširši krog upravičencev do preživnine seznanili z njihovimi pravicami na podlagi novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij.
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas pozdravljamo.
DIREKTOR ZDENKA GER2ELJ
CENTER ZA SOCIALNO DELO
LJUBLJANA-BEŽIGRAD Podmilščakova ul. 24
Valorizacija
preživnin
NUJNO OBVESTILO PREŽIVNINSKIM UPRAVIČENCEM
Učenci v gospodarstvu — so naši?
Dal So naši! Tako se vpra-Sarr>, ko me pot zanese po Podjetju, po naših temeljnih organizacijah združenega de-la' kjer mladi kot učenci zastavljajo prve korake v svoji delovni in življenjski karieri. priš|j so ^ narn z željo, da naučijo svojega poklica, da se afirmirajo. Mi smo jih ^Prejeli, da jim pomagamo, da od njih v imenu družbe Zahtevamo resnost pri uku, da bodo jutri zamenjali ti-ki bodo odšli. Pa vendar, ko sem zbrane podatke po-Vršno analiziral, sem prišel do 2aključka, da je slabih učen-c®v več kot dobrih.
Pa poglejmo: v Avtotehni [v Ljubljani) imamo skupaj 'v vseh TOZD) 48 učencev v gospodarstvu. Spregovorili Pa bomo e šestindvajsetih, ki obiskujejo pouk v šoli sedaj (šolsko leto 1976/77).
TOZD 1 (servis in konsig-Paoija) skupaj 25 učencev — v &olo hodi 10 učencev. Prvo Polletje so končali uspešno 3 učenci, nezadostno pa 7 Pčencev.
TOZD ll (servis) skupaj 19 a^encev — v šolo hodi 9 dčencev. Prvo polletje so dapešno končali 3 učenci, Pozadostno pa 6 učencev.
TOZD HI (servis) skupaj 2 Pfienca. V šolo hodita oba in ®*a tudi prvo polletje uspešno končala.
TOZD IV (servis) skupaj 3 Pi&nci. V šolo hodita 2, ki sta tudi uspešno končala pr-vo polletje.
TOZD V — skupaj 3 učen-®i- Vsi trije hodijo v šolo. zdelal pa je I. polletje samo eden, dva sta torej negativna.
Rekli smo 26 jih hodi v šolo. Prvo polletje je opravilo /O učencev, nezadostnih pa j® 15 učencev. V procentih 3® % pozitivnih in celih 61 °/o jjogativni. Nerazveseljiva in oladna ugotovitev, če bi
ostalo samo pri tem. Pa ni tako — referent za izobraževanje v kadrovsko-socialni službi DO Avtotehna je obiskal strokovne šole, kjer se ti učenci šolajo. Mnenje strokovnega kadra šole je bilo zelo negativno. Profesorji so ugotoviti, da so nekateri učenci nezainteresirani za delo v šoli in da bi bilo z učenci, ki imajo več kot tri nezadostne ocene, bolje prekiniti učno pogodbo. Seveda pa to lahko storimo le s privoljenjem njihovih staršev oz. skrbnikov. Zato smo 21. 12. 1976 organizirali sestanek s starši in odgovornimi za učence v gospodarstvu v TOZD z željo, da skupno ugotovimo vzroke slabih ocen, ter da se dogovorimo za enotno politiko do teh mladih ljudi,
Starši so bili mnenja, da je slabemu uspehu krivo skrajšano učno leto v Strokovnih šolah. Saj traja pouk le od septembra — do konca januarja. V tem času pa se učenci še ne morejo ali pa se nočejo znajti. Mislimo, da so vzroki tudi drugje npr. v preveliki popustljivosti staršev in seveda še subjektivni vzroki po posameznih učencih. Ko sem pred sestankom ponovno obiskala Strokovne šole sem ugotovila, da se je uspeh še poslabšal od polletnega. Tako moramo biti pripravljeni, da bodo vsi ti učenci, ki so bili negativni v polletju, negativni tudi ob koncu šolskega leta. Po zakonu imajo pravico ponavljati šolsko leto in njihovi starši vztrajajo, da to pravico uveljavijo. Mislijo, da jim bo praksa nudila to, kar jim šola ni ter, da bodo naslednje leto bolj pripravljeni stopili v šolo. Saj pri nas v podjetju npr. v OM konsignaciji pomagajo učencem z inštrukci-jami, če imajo učenci le popravne izpite In jim tako omogočijo uspeh v šoli. Edini
pozitivni odmev našega sestanka je bil odhod staršev v šolo in zanimanje za učni uspeh svojih otrok. Saj se do tega sestanka nekateri starši sploh niso oglasili v šoli.
Najslabšega učenca pa smo posebej povabili na razgovor k nam v podjetje, če bo ta razgovor pokazal pozitivne premike, bomo v bodoče to stalno prakticirali.
Upajmo, da bomo rezultate tega našega sestanka s starši videli v učnem uspehu ob koncu šolskega leta.
Zapis o naših učencih v gospodarstvu je kratek in čr-no-bel. Več barvitosti mu lahko dajo tisti, ki s temi ljudmi v podjetju konkretno delajo, nagrade vreden pa bi bil prispevek učenca samega. Pa srečno!
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki stopi v veljavo 1. 1. 1977, določa, da je pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva dolžan vsako leto opraviti vskladitev (valorizacijo) vseh preživnin na podlagi uradno ugotovljenega podatka o porastu življenjskih stroškov ter izdati odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega preživninskega upravičenca. Na podlagi odločbe o vskladitvi preživnine je možna sodna tzvržba.
Sodišče bo v bodoče sproti pošiljalo pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva vse odločbe o višini prispevka za preživljanje otrok (in tudi za preživljanje staršev, če so le-ti Iztožili preživnino od svojih otrok), odstopilo pa bo tudi vse odločbe (sodbe) za vse preživninske zadeve, nastale do 1. 1. 1977. Vendar utegne
trajati precej časa, p redno bo sodišče zmoglo to obsežno delo in prav lahko se zgodi, da ta ati ona odločba o višini preživnine ne bo pravočasno prišla na pravi naslov, posebno še, če se je preživninski upravičenec preselil. Zato vabimo vse preživninske upravičence oziroma njihove zakonite zastopnike, ki stanujejo na območju občine Ljubljana-Bežigrad, naj v lastnem interesu čim-prej pošljejo fotokopijo ali overjen prepis odločbe sodišča o višini pripadajoče jim preživnine na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA-BEŽIGRAD, Ljubljana, Podmilščakova ul. 24.
Stranke se lahko tudi osebno zglasijo na Centru za socialno delo, kar je še posebno priporočljivo tedaj, ko je sodba o preživnini stara že več let im je zato preživnina po višini neustrezna; take stranke bodo dobile nasvet, kako doseči novo odmero preživnine in ne le valorizacijo.
Ko bo znan odstotek valorizacije preživnin, bo mogoče takoj izdati odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega upravičenca seveda s pogojem, če bo pravočasno na razpolago sodna odločba o dosedanji višini preživnine. Postopek za valorizacijo preživnin se bo vodil po uradni dolžnosti in strankam torej ne bo potrebno v tej zvezi dati nobenega posebnega predloga za uvedbo postopka. Preživnine bodo valorizirane vsako leto.
Vabimo torej stranke, naj čimprej pošljejo sodne od-iočbe o višini pripadajoče jim preživniine, ali pa naj se osebno zglasijo na razgovor. Sporočiti je treba tudi morebitne spremembe naslova osebe, ki je dolžna plačevati preživnino.
Direktor ZDENKA GERŽELJ
M. WRITEL
(RekLi
Če nima delavec v sebi žive zavesti, kaj je njegova dolžnost, mu ne more samoupravljanje nič koristiti in tudi družbi ne.
J. Vidmar
Kadar daješ, daj z veseljem in s smehljajem.
J. Joubert
Vesel je samo, kdor more dati.
Goethe
Način kako se da, več velja kot to, kar se da.
P. Corneille
Nobeno orožje ne povzroči tako boleče rane kot strupen jezik.
V. Hugo
Mnogo ljudi je obdarjenih z razumom, zelo malo z zdravo pametjo.
Gustav le Bon
Vprašanja - odgovori - razlage
SLUŽBENO POTOVANJE Z LASTNIM VOZILOM
Prosimo za razumevanje
V decembrski številki Glasila nismo objavili:
—	vprašanje o »službenih potovanjih z lastnim avtomobilom«, tov. S. Iskre;
—	»učenci v gospodarstvu«, prispevek referata za izobraževanje;
—	sliko s tekstom »šestmiliontega Kadetta«;
—	»čestitke za praznike« tov. Tatjane Kramar U Zagreba.
Zgodi se, da pri izdelavi »zrcala« Glasila ni moč vsega »stlačiti« na osem shrani. Zato objavljamo prve tri prispevke v tej številki.
Izpustili smo samo čestitko tov. Kramarjeve, ker smatramo, da njena objava po dveh mesecih ni več pomembna.
Prizadetim, še posebno tov. Kramarjevi, se opravičujemo in upamo, da nam niste zamerili. Hvala lepa
uredništvo
P. S. Mogoče bi kdo dejal, zakaj pa niste prispevkov na 6. strani prenesli v naslednjo številko? Da, res, vendar kaj storiti, če je navedenih izpuščenih prispevkov premalo za eno stran. Sicer pa upamo, nismo nič zamudili, ali ne?
Kdor je za, naj dvigne roko!
V novembrski številki Glasila it. il., smo lahko prebrali navodilo Zveznega sekretariata za finance glede povračila stroškov prevoza z lastnim vozilom v službene namene. Navodilo je jasno in nedvoumno tako glede stroškov, ki se priznajo delavcem, kakor glede povračila škode, ki bi nastala na delavčevem vozilu med službenim potovanjem.
Če pogledamo problem z druge strani, vemo, da nas več ali manj redno obiskujejo predstavniki tujih principalov, katere zastopa naše podjetje. Navadno omenjeni predstavniki prispejo v Ljubljano z avionom in dolžnost zastopnika je, da spremlja tujega predstavnika pri obisku poslovnih partnerjev v SFRJ. Pri teh obiskih se navadno, vsaj na krajših relacijah, poslužujejo osebnih vozil delavcev, ker pač nimamo zadostnega števila službenih vozil.
Verjetno se bodo vsi strinjali, da bi lahko tudi naša OZD zavzela do svojih delavcev manj mačehovsko stališče, kot da mu v primeru nesreče ali uničenja vozila na službenem potovanju postreže z navodili -in paragrafi. To so namreč vedeli speljati pri drugih OZD, katere so zagotovile svojim uslužbencem, ki uporabljajo lastna vozila v službene namene, kolektivno kasko zavarovanje z ugodnimi pogoji. Takšno -rešitev bi gotovo pozdravili tudi v naši delovni organizaciji.
SERGEJ ISKRA
NAS ODGOVOR: Da ugodimo želji tov. S. Iskre navedeni v zadnjem odstavku njegovega vprašanja, smo se obrnili na »Zavarovalnico Sava« v Ljubljani. Prijazno so nam odstopili svojo ponudbo, ki jo prezentirajo vsem podjetjem (in jo mi v celoti navajamo), da v kolikor se v TOZD odločijo za tako zavarovanje nudijo še dodatne Informacije:
PONUDBA
za kasko zavarovanje osebnih vozil delavcev na službenem potovanju po pogojih A-72-SL.
Zavarovanje se lahko sklene za osebna vozila delavcev, ki so pri vas v rednem delovnem razmerju.
Za službeno potovanje velja tisto potovanje, za katero je en dan pred nastopom potovanja izdan potni nalog in vpisan v knjigo potnih nalogov. V potnem nalogu mora biti vpisan začetek in konec potovanja in kraji, v katere bo delavec potoval. Po končanem potovanju se morajo v knjigo potnih nalogov vpisati prevoženi in obračunani kilometri za vsako službeno potovanje posebej.
Za sklenitev zavarovanja so nam potrebni tile podatki:
Seznam delavcev, ki bodo uporabljali za službena potovanja lastna vozila. V seznamu morajo biti navedeni tile podatki1:
znamka vozila z glavnimi kara-kterističn im i pod atki-l ast-nostmi (GT, SL, 1300 itd.) kakor tudi registrska oznaka vozila. Zavarovanje velja na službenih vožnjah le za tiste delavce, ki so navedeni v seznamu.
Pri sklenitvi zavarovanja plačajo premijo, ki je določena glede na število pred-
Gornji zneski predstavljajo tehnične premije, prišteje pa se jim 6°/o režijskih stroškov.
Lastniki vozil — zavarovanci, ki imajo vozila zavarovana po gornjih pogojih, imajo možnost doplačati razliko do polne premije za kasko zavarovanje, s čemer je zavarovanje razširjeno tudi za vse zasebne vožnje. Doplačilo za zasebne vožnje je mogoče po izbiri za zavarovanje s franšizo din 1.000,00 ali brez franšize.
vidoma prevoženih kilometrov v zavarovalnem letu.
Končni obračun pa se izvrši ob koncu zavarovalnega leta po dejansko prevoženih kilometrih.
Kot osnova za obračun premije za kasko zavarovanje osebnih vozil delavcev na službenem potovanju se šteje število prevoženih kilometrov in znamka — kategorija vozila, pri čemer je upoštevana enotna franšiza din 1.000,00.
Zavarovanci, ki v preteklem letu niso prijavili škodnega primera s službenega potovanja, imajo v naslednjem zavarovalnem letu ugodnost 10% popusta na tebrtično premijo.
Če se boste odločili za zavarovanje, pričakujemo Vaše obvestilo.
Za morebitna nadaljna pojasnila smo Vam vsak čas na voljo.
Vas lepo pozdravljamo.
V decembrski številki sem s člankom »Novo izvoljenim na pot« želel s svojo enostavno besedo in skromnim znanjem spodbuditi vse faktorje v našem podjetju, da začnemo bogatiti naše politično delovanje, da se začnemo bolj zanimati za aktivno samoupravljanje pri nas, da aktiviramo drug drugega, da izboljšamo odnose znotraj naše organizacije združenega dela, našega sindikata in ne nazadnje naše OOZK. Kot rečeno sem v prejšnji številki Glasila začel s samoupravno delavsko kontrolo. Med drugim tudi za to, ker ta kontrola prejšnjega mandata v svojem poročilu delavskemu svetu pravi: »Pri svojem delu smo bili popolnoma prepuščeni sami sebi, povezav ni bilo, sodelovanja z drugimi ni bilo, nihče nas ni klical in tudi ne obveščal.«
Zakaj tako ali če je res tako, bodo sodili drugi. V uredništvu Glasila lahko samo »upamo«, da bomo v bodoče kaj več pisali o takih primerih. Seveda po iniciativi komisij in odborov.
Meni je to zbudilo asociacijo na naše delegate v SIS. Tudi oni niso opravili svojega dela, niso samoiniciativno nastopili (razen enega v našem Glasilu). Niti jih znotraj našega podjetja nihče ni vzpodbudil in zahteval poročilo o delu. Recimo, da bi na zboru delovnih ljudi delegat poročal o stanju v energetiki, prometu itd. Tolažimo se s tem, da ni to slučaj samo pri nas, temveč tudi drugje. Za to ni slučaj, da je o tej problematiki razpravljal tudi IK predsedstva CK ZKS in ugotovil, da bi SIS končno
vendarle formalne oblike dela kot npr. samo tehnologijo’ administrativno - proračunsko načrtovanje, obogatile tudi Z vsebino, s katero bo omogočena svobodna menjava dela, v kateri bodo prišli do izraza dohodkovni odnosi.
Z drugimi besedami povedano, delo in področja dela SIS (temu rečemo tudi druž-; bene dejavnosti) niso nekaj »zunaj« združenega dela, tako tudi dohodek ni rezultat samo delavcev v združene^1 delu, temveč tudi dela delavcev v družbeni dejavnosti. Enostavno povedano ep1 ne moremo brez drugih ih narobe. Tu pa naj bi, odnosno morajo svojo vlogo odigrati delegati. Naši delegati, ki smo jih izvolili In nihče drug. Sicer bomo zopet prišli na zbor delovnih ljudi neinformirani o dejanskem stanju v SIS. Tako bomo eh pozivu predsedujočega: »kdp je za, naj dvigne roko«, bol) postavljeni pred dejstvo, kot pa da bi odločali po lastm presoji. Moramo namreč prekiniti z dejstvom, da so SIS le izvajalci, mi pa goli pla' čevalcii
Res pa je tudi, da doklef dohodka v TOZD ne bom0 obravnavali celovito in dokler delavec ne bo natanko vedel, komu in zakaj daje del dohodka, toliko časa bo imel občutek, da so razne SIS neka vrsta družbene prisile, da so prispevki neke vrste davki, da je njegovo svobodno dviganje rok, svobodno po' trjevanje že v naprej določenih prispevkov. Cenjeni delegati, tudi Glasilo je vaša možnost, vaše orožje.
2. S.
a) do 2.000 prevoženik km nova vrednost	tehnična premija
do 30.000	128,00 dim
30.000— 35.000	142,00 din
35.000— 40.000	158,00 din
40.000— 45.000	173,00 din
45.000— 55.000	197,00 dim
55.000— 65.000	216,00 din
65.000— 75.000	247,00 din
75.000— 85.000	294,00 dim
85.000— 95.000	320,00 din
95.000—105.000	408,00 dim
105.000—120.000	476,00 dim
120.000—140.000	528,00 dim
140.000—160.000	608,00 dim
160.000—180.000	688,00 dim
b) nad 2.000 do 5.000 prevoženih km	
do 30.000	319,00 dim
30.000— 35.000	355,00 din
35.000— 40.000	395,00 din
40.000— 45.000	433,00 dim
45.000— 55.000	492,00 dim
55.000— 65.000	541,00 din
65.000— 75.000	617,00 d i n
75.000— 85.000	736,00 drn
85.000— 95.000	825,00 dim
95.000—105.000	1.020,00 dim
105.000—120.000	1.190,00 dim
120.000—140.000	1.320,00 dim
140.000—160.000	1.520,00 din
160.000—180.000	1.720,00 dim
c) nad 5.000 do 10.000 prevoženih km	
do 30.000	638,00 dim
30.000— 35.000	710,00 dim
35.000— 40.000	790,00 din
40.000— 45.000	866,00 dim
45.000— 55.000	984,00 dim
55.000— 65.000	1.082,00 dim
65.000— 75.000	1.234,00 dim
75.000— 85.000	1.472,00 din
85.000— 95.000	1.650,00 drn
95.000—105.000	2.040,00 dim
105.000—120.000	2.380,00 dim
120.000—140.000	2.640,000 din
140.000—160.000	3.040,00 dim
160.000—180.000	3.440,00 din
d) nad 10.000 do 20.000 prevoženih km	
do 30.000	1.010,00 dim
30.000— 35.000	1.120,00 din
35.000— 40.000	1.260,00 dim
40.000— 45.000	1.380,00 dim
45.000— 55.000	1.570,00 dim
55.000— 65.000	1.730,00 dim
65.000— 75.000	1.960,00 dim
75.000— 85.000	2.350,00 din
85.000— 95.000	2.600,00 dim
95.000—105.000	3.200,00 dim
105.000—120.000	3.800,00 dim
120.000—140.000	4.220,00 dim
140.000—160.000	4.864,00 dim
160.000—180.000	5.500,00 d im
OPEL KADET — ECONOMV 1196 cm», 50 KS Do seda] prodanin 1263 komadov
AVTO LETA
Po tradicionalni anketi jugoslovanskih novinarjev — specialistov za avtomobilizem, je »POTROŠAČKI INFORMATOR« Izbral za avto leta 1976 v Jugoslaviji naš OPEL KADETT ECONOMV. 32 novinarjev •z 27 redakcij jugoslovanskih časopisov, radia in televizije je točkovalo z ocenami 1—3, tako so zasedali prva tri mesta naslednji modeli osebnih vozil:
OPEL KADET ECONOMV	40	'točk
VOLVO	37	točk
AUDV 100	36	točk
V konkurenci so lahko sodelovali vsi Potniški avtomobili, ki so se v preteklem
letu prvič pojavili na jugoslovanskem tržišču. Po prejeti diplomi za III. mesto v konkurenci za avtomobil leta v letu 1975 za Kadett City, je to spet lep uspeh za naše podjetje.
Zmagovalec je poleg diplome sprejel še pokal za prvo mesto.
Dosedanji avtomobili leta:
1972 — Audy 80
1973	— Fiat 127
1974	— Audy 50
1975	— Golf LS Več podrobnosti
. naslednji številki. Direktor ZDENKO MIR, dipl. oec.
ODBOR ZA POHOD
»PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«



SE ZAHVALJUJE
DELOVNEMU KOLEKTIVU
»AVTOTEHNA«
LJUBLJANA
ZA SODELOVANJE IN POMOČ PRI ORGANIZACIJI XX. JU BI LE J N EGA POHODA »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« 1976
LJUBLJANA. M NOVEMBRA 1V76
PREDSEDNIK ODBORA. STADLER PRANC-PEPE
Prejeli smo v januarju
Voščili so nam
Srečno in uspehov polno novo leto 1977 so nam voščili:
tovarišica Bukorovič Nada, naša štipendistka, tovariš Franci Anžič, tudi naš štipendist, družina Koren iz Idrskega.
Čestitko družine Koren objavljamo v faksimilu in jo tako posredujemo vsakemu našemu bralcu. Čestitka Korenovih je istočasno tudi zahvala našemu kolektivu za pomoč, izkazano ob katastrofi na Tolminskem.
V imenu naših bralcev se vsem zahvaljujemo za poslana voščita in jim želimo zadovoljstva, uspehov in zdravja v enaki meri. Še posebno vsem Korenovim, za katere upamo, da so že zapustili prikolico.
Uredništvo

s
ml	M-OrJO -kti
M-L	{t ja /tl

PS. V času, ko se časopis tiska, smo prejeli vest, da Korenovi še niso mogli obnoviti hiše, ker Je pod spomeniškim varstvom. Kljub temu so Korenovim odvzeli prikolico in jih preselili v stanovanje s še dvema strankama. Kako so stvar rešili, in ali je naš sindikat posredoval, bomo še poročali. Upajmo, da dobimo poročilo predsednika KS Idrsko.
Spoštovani delovni kolektiv Avtotehne
Solze so se nam od ganotja zaiskrite v očeh, ko smo prečita!r novoletno voščilo Vašega delavnega kolektiva, s 33. lastnoročnimi podpisi.
Ta voščilnica Vašega kolektiva nam je še bolj utrdila prijetni občutek in zavest, da v tej hudi nesreči, ki je prizadela našo družino, vaščane in ostalo Posočje nismo sami.
Osebno naša družina, kakor tudt vse Posoške družine, ki jih je prizadel potres so uverjene, da se prav v tej nesreči, ki je prizadela Posočje, uresničujejo besede našega priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča, ki je že pred 70. leti zapisal:
»GORJE MU KDOR V
NESREČI BIVA SAM, A SREČEN NI KDOR SREČO UŽIVA SAM.«
In prav ta občutek, da nismo sami nam daje moč, da bomo skupno s celotno našo družbeno skupnostjo naših delavnih ljudi vztrajno delali, dokler ne odstranimo vseh težkih posledic, ki nam jih je zapustil ta potres.
S tem upanjem in vero, da smo stopili v bolj mirno in srečno Novo leto, se celotnemu delavnemu kolektivu »AVTOTEHNE« prisrčno zahvaljuje za Vaše voščilo.
Prav tako želi vašemu delavnemu kolektivu, srečno zdravja in uspehov polno Novo leto 1977.
Vam hvaležna Korenova družina!
STANKO KOREN MARICA KOREN METKA KOREN MARJAN KOREN
prišli ^
◄ odšli
PRIŠLI:
1. 12. 1976 VIRANT Marinka — DSSS
1.	12.	1976 BOGDANOVIČ
Vladimir — TOZD V 1. 12. 1976 ČIČ Irena — TOZD Komercialna vozila 10. 12. 1976 JAKELJ Marjan
— TOZD Komercialna vozila
2. 12. 1976 PETRIČ Darko — TOZD IV
12. 12. 1976 LENDERO Stanislav — TOZD IV 6.	12.	1976 ZABUKOVEC
Franc — DSSS 16. 12. 1976 DURIČ Raifa — DSSS
ODŠLI:
20. 12. 1976 GROM Nevenka — DSSS — sporazumno 31. 12. 1976 GNIDOVEC Ela — DSSS — sporazumno 25. 12. 1976 DOKIČ Mirjana — TOZD IV — sporazumno
Zrak, zrak, zrak
Vsi vemo, da nas pri »toplih« oblačilih ne greje tkanina sama, ampak zrak, ki je v njej. Zrak je namreč eden od najslabših prevodnikov toplote.
To ve tudi naša zemlja. Zato se pozimi odene v snežno odejo. Novo zapadli sneg vsebuje devet desetin zraka in tla pod njim so za petino 'loplejša od zraka nad njim. V Sibiriji so namerili, da so bila gola tla zmrznjena do globine treh metrov, nedaleč stran pod tanko snežno odejo pa samo 25 cm globoko.
Če pa se sneg sesede, gre Iz njega večina zraka, ne greje več tako dobro. Tudi stara obleka, katere pore so zamašene z umazanijo, ni več tako topla. Zato jo krtačimo, da odstranimo prah in pustimo vstop zraku. Če pa se tkanina splošči, ne zadržuje toplote, tako kot zmrznjen sneg.
Glasilo izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana Glasilo je po sklepu sekretariata za Informacije oproščeno prometnega davka.
*	NA
9 CICERO
DELAVNOST:
Slovenci smo pridni kot mravlje in pridobitni kot čebele. Nespametno bi bilo pozabiti na pohvalo z naj višjega mesta: »Pustite Slovence delati, če jih to veseli!« In nas zares veseli. Vedno kaj delamo, če drugega ne, se praskamo za ušesi ali pa rešujemo križanke v pisarni. Po službi pa delamo honorarno. Nasploh delamo rajši honorarno kot službeno, kajti služba je že tako in tako plačana, honorarno delo pa ni, če ga ne opraviš. Glede na našo priznano delavnost je pravzaprav čudno, da smo pristali na proste sobote. Se v prostem času se Slovenec dela, da rad dela. Dela prepire, intrige, otroke in razne druge neumnosti.
SADNI
Škodljivec
gora PRI LJUBLJANI
NOVINAR LJUBLJANSKE IV
ZENSKA, KI CENCA
UŽIVANJE
OBEDA
PRENOS MISLI NA DALJAVO
VISOKA
IGRALNA
KARTA
SATOVJE
TOVARNA V KAMNIKU
DEL
KNJIGE
Z
ORIENT. PRAŠEK ZA LASE
SIBIRSKI
VELETOK
DARILO
TORBA ZA AKTE
RADIJ
PEVKA
JURKOVld
VRTNA
ZELENJAVA
IPOPAJ)
MERJENJE
ELEKTR. ENOTA ZA MOC
SLIKA
GOLEGA
TELESA
ITALIJANSKA RTV
OSKAR
KOVAČIČ
PREBI-
VALEC
ATIKE
PIVSKI
VZKLIK
POPEVKAR
ROBIČ
PISATELJ
CANKAR
ŠČETKA
Življenj-
ska
■jesen
ZNAMKA
VINJAKA
S
SREMSKA
MITRO-
VIČA
A KO
GRAD PRI RADOV-PICI
JOSIP
JURClC
POMOTA,
POGREŠEK
JAPONSKI
ŠPORT
NACE
ROZMAN
SPAČEK,
POKVEKA
vpisi:
EAK
NADUHA
SREDIŠČE
VRTENJA
ZEMLJA
OKROG
NISE
BRINJEVEC
ZNAN
VESTERN
FILM
KilHiTiltl
LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI
ZVIŠANA
N0TA"G'
DRUŠTVO
NARODOV
ALFRED
NOBEL
OTROŠKO M.IME
Time
SKLAOA-TELJ HA-Caturjan
PRODAJALEC
STARIN
NASA LETAL AGENCIJA
STARORIMSKO M.IME
LUKA V ALZ
IRIJI
CIRO
OBLAK
IVAN
TAVČAR
TRAK CEZ RAME
ZMAGA PRI ŠAHU
NEZNANKA V MATEMATIKI
PREDU-
JEM
AM. PEVEC •KING" COLE
NAZIV
KRAOLJI
VEC
KOLEDARČEK — FEBRUAR
3. 2. 1758 — rojen Valentin Vodnik.
5.	2. 1944 — umrl dr. Ju-lius Kugy, opisovalec našega gorskega sveta.
6.	2. 1944 — 14. divizija prekorači Sotlo.
8. 2. 1849 — umrl P. Prešeren — slovenski kulturni praznik.
12. 2. 1945 — Nemci pri Frankolovem obesijo 100 talcev.
15. 2. 1573 — usmrčen v Zagrebu Matija Gubec.
18.	2. 1950 — umrl pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Voranc.
19.	2. 1944 — prvo zasedanje SNOS v Črnomlju.
21.	2. 1848 — Marx in Engels izdata »Komunistični manifest«
22.	2. 1944 — padel pesnik K. Destovnik-Kajuh.
23.	2. 1942 — začne se blokada Ljubljane.
24.	2. 1848 — začetek francoske revolucije.
25.	2. 1928 — Josip Broz — kovinar, izvoljen za sekretarja mestnega komite-ta Zagreba.
28. 2. 1947 — sprejeta »delavska« ustava SR Slovenije.
ZANIMIVOSTI
Elizabeta, žena francoskega kralja Karla IV., je bila tako močna, da je z enim samim potegom po vsej dolžini raztrgala viteško srajco, stkano iz močnih železnih niti.