PoStnlna plačana v gotovini	Cena	1	Din
|7U a ia UC A|fn CrtRrtTft	Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109
wO#\IVw 9 UD v IW	Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamol
Štev. 10.	V	Ljubljani,	dne	12.	novembra	1932.	Leto	I.
Rapallo
V novejši zgodovini Slovencev ni žalostne j še letnice kot leto 1920. Tedaj sta oba naša močna soseda, germanski na severu in italijanski na zapadu, neusmiljeno raztrgala našo narodno skupnost. 10. oktobra smo po otroški naivnosti izgubili Korotan. Komaj mesec kasneje, 12. novembra pa se je Slovencem zaprlo okno v svet. Z izgubo Primor-Ja smo izgubili najdragocenejši slovenski Svet, svojo morsko obalo, kjer bi neovirano vdihavali zrak iz svobodnega svetovnega °zračja.
V Rapallu je bil podpisan dokument naše sramote in našega ponižanja. Naši zastopniki Vesnič, Trumbič in Stojanovič niso uspeli. da bi v zadnjem hipu iztrgali iz rok lačnega tujca pol milijona naših duš. Ponižani ln prisiljeni so morali pritisniti pečat naše države na sramotilno in žalostno listino. Nasi delegati so stali v Rapallu pred izredno težavno nalogo. Na eni strani močna, zmagovita 'Italija, ki je s svojo vojsko držala v oblasti vse naše Primorje in Istro, vse jadranske otoke in dobršen del dalmatinske obale, na drugi strani naša mlada Jugoslavija, ki se je še zvijala v porodnih bolečinah ln 'ki jo je že prepredlo tisto pogubonosno strankarstvo, ki je hotelo njene smrti.
Takrat smo že v naprej slutili, da bomo v Rapallu pogoreli. Toda že takrat smo podarili in tudi danes povdarjamo, da podpis naše delegacije na mirovni pogodbi ne izraža s°glasja jugoslovanskega naroda. Mi stremi-m‘ za tem, da uničimo in podremo ono, kar je Rim pred dvanajstimi leti diktiral. *talija je tedaj rabila strategične meje. Ona Se je sicer zavedala, da biva ob tej meji slovensko ljudstvo, pa se iz prirojenega imperialna ni hotela odpovedati mejam london-skega pakta.
. .plen I. rapalske pogodbe določa mejo med , ,alijo in Jugoslavijo. Meja teče od gore Peči, 1 tvori mejo med Jugoslavijo, Avstrijo in Ita-iJ.°’ vključuje Snežnik, gre dalje do Kvarnera. ll^ Priznava, da mesto Zadar, kakor tudi Dl nC ^r*1amls’> črno, Bokanjac in del občine j/klo pripadajo Italiji. Po členu 'III. pripadajo aliji Otoki Cres in Lošinj z malimi skalna-j01’ otoki in njih ozemlje, kakor tudi majhni ^nat* otoki Istre ter otoka Lastovo in Pela-fn,ž 55 sosednjimi otočki. Člen IV. priznava opolno svobodo in nedvisnost Reke. Kasneje ta neodvisnost propadla in danes jc
Reka v pravi posesti Italije. Sramotilen je člen VII. Jugoslavija priznava na korist v Dalmaciji živeče mikroskopične skupine Italijanov: 1. gospodarske koncesije, ki jih uživajo Italijani; 2. pravico na jugoslovanskem ozemlju prebivajočih Italijanov, da v enem letu optirajo za italijansko državljanstvo, pri čemer se zaščiti bivališče, uporaba jezika in vere, kakor tudi vse iz teh svoboščin izvirajoče pravice; 3. v Italiji pridobljene studijske diplome so v Jugoslaviji veljavne z isti-mi pogoji. Člen IX. Pogodba se sestavi v italijanskem in srbohrvatskem jeziku. Pri eventualnih razlikah je merodajno italijansko besedilo.
Z zobmi mora človek škripati pri čita-nju člena VII. V tem členu se govori O vseh mogočih koncesijah, ki smo jih dolžni italijanski peščici na našem ozemlju. Diktirajo nam iz Rima priznanje vseh predpravic, ki jih zahtevajo nekdanji voditelji najbolj strupene iredente. Nikjer pa ni v tej pogodbi govora o tem, da bi mogli mi na kak način upati, da nam Italija za stotisoče našega naroda zagarantira vsaj približno enake pravice. V tem zloglasnem členu se govori o gospodarskih koncesijah, ki jih bomo seveda dovolili samo mi Italiji. Italija jc tedaj mislila na kolonijalno politiko pri nas. Njen namen je bil penetracija v »nekulturne« dežele.
Ves čas pogajanj so Italijani spletkarili z naravnost peklensko zlobo. Računali so na našo politično neenakost in na skorajšnjo zrušitev mlade države. Izkoriščali so dejstvo, da med našimi delegati ni bilo zastopnika severnih pokrajin. Upali so, da sc niti Trumbič kot Dalmatinec, niti Vesnič in Stojanovič kot Srbijanca ne bodo z vso nepopustljivo odločnostjo zavzemali za meje v Istri in Sloveniji, zlasti če jim ponudijo koncesije tam, kjer so — po italijanskem mnenju — za to posebno dovzetni, v Dalmaciji, Črni gori in Albaniji. Tako je bilo treba vedno tolmačiti zatrjevanja italijanskega časopisja in tudi italijanskih delegatov pod vodstvom grofa Sfor-zc, da je Italija pripravljena »žrtvovati« Dal-macijoi To naj bi bila vaba za Trumbiča.— Past za Stojanoviča in zlasti Vesniča pa so bile one meglene in neodločene italijanske izjave o ureditvi črnogorskega vprašanja skupno s trdovratno zahtevo, da se razpravlja o teh vprašanjih šele po definitivni ureditvi mej v Istri, na Notranjskem in na Goriškem.
Jasno je bilo to vabilo na kupčijo: prodajte nam te pokrajine, pa se bomo pobotali za one doli, ki so vam brez dvoma mnogo bolj pr' srcu.
Edino ta kalkulacija pojasnjuje predrznost italijanskih zahtev. V Rimu so verovali sodbi italijanskega časopisja, da so naši državniki še vedno partikularisti, ki ne čutijo in ne presojajo še s stališča skupne jugoslovanske države. Naša državna misel je stala takrat v Rapallu pred najtežjo in najnevarnejšo preizkušnjo. Vendar pa smo bili že tedaj trdno uverjeni, da se bodo italijanske mahinacije izjalovile, ker ni šlo samo za Jadran, ampak za vso državo.
Za časa konference v Rapallu so prišla pogajanja v kritični štadij. Italijanske zahteve so presegle vsa pričakovanja. Naši delegati in mi vsi smo vedeli, da bodo Italijani vztrajali na svojem »svetem egoizmu«. Prekosili pa so sami sebe. Njihove zahteve so šle daleč preko tistega, kar je tvorilo takratni program italijanskih imperialistov. O Idriji, Postojni in Št. Petru ni bilo niti govora.
Ko so naši delegati podpisali pogodbo, ki nam je odtrgala stotisoče bratov, je bilo rečeno, da se pogodba podpisuje le z žirom na slabo notranje stanje naše države. Ne bomo pretresali vprašanja, ali je to naše stanje bilo res tako slabo, da smo morali prenesti take žrtve. Poudarjamo pa odločno, da mora biti to naša poslednja žrtev!
Po Koroški in Rapallu ne more jugoslovanski narod ničesar več žrtvovati. To mora biti v bodoče aksiom naše politike. Kakor gotovo vsi uvidevamo to resnico, tako gotovo jo moramo tudi uveljaviti. Uveljavljenje pa se mora vršiti samo po intenzivnem podrobnem delu, ki ustvari za usodni trenotek — zmagovito silo.
Svojega namena še ne dosežemo, če se omejimo samo na podrobno delo narodne obrambe. V enaki meri moramo pričeti s podrobnim delom za konsolidacijo naše države. Vojna je oslabila vso javno moralo, rodila je korupcijo, brezvestnost in nedelavnost, te strašne ovire zdravega državnega življenja. Te ovire pa more odstraniti samo temeljito prekvašenje vsakega posameznika, popolna prevzgoja našega naroda. V ljudstvu se mora zbuditi in razviti državna zavest, kakor jo imajo drugi veliki narodi. Vsak Jugoslovan mora biti prepričan, da je svoboda in sreča naše države tudi svoboda in sreča njega samega. Mi smo mlada država. Zedinili smo se pred kratkim. Ker je zedinjenje zgodovinska nujnost, moramo mi izpolniti pogoje tega uspeha, dati moramo narodu potrebne lastnosti, ki jih uedinjenje zahteva. Narod moramo vzgojiti. Vzgoja naroda pa mora biti dobra, pravilna in njegovi tradiciji primerna. Da bo narod to vzgojo radovoljno prestal, mu je treba pokazati njene koristi — solidno krepko državno politiko, s katero mora biti trdno vezana dobra gospodarska in upravna politika.
Delo vseh onih, ki namenoma rušijo temelje države iz sovraštva do nje, bomo uničili samo z vsestranskim delom, kajti edina
bramba zoper strup protidržavne agitacije je državljanska zavest. Boj proti državi sovražnim elementom mora biti resen, vztrajen in neobziren, ki ga more biti le tisti posameznik in skupnost, ki se zavedata velike vrednosti nacionalne svobode. Boj pa mora biti tudi temeljit, da popolnoma iztrebi vse, kar hote ruje proti državni svobodi.
Izhod iz Rapalla je samo eden. Popolno narodno prerojenje, s katerim postanemo narod, ki bo znal ceniti svojo svobodo in jo čuvati za svoje potomce. Po dosedanjih stran-potih, katere hodi velik del našega naroda, moramo nujno priti do novega svarilnega Rapalla vse naše domovine. Preidimo torej iz pasivnosti v aktivnost, podajmo se od razdiranja k zidanju, iz boja na delo. Plemenita, življenja zmožna kri pri udarcu vzkipi in se upre. Le suženjska narava kloni hrbtenico tem bolj, čim bolj pada bič po njenih plečih. Ne klonimo, temveč ostanimo ali pa se zdrobimo!
Povsod so nalepljeni lepaki, ki pozivajo slo* venske katoličane, naj se včlanijo v misijonskem društvu in plačujejo mesečno 1 Din — reveži pla* čajo lahko le po 50 par — za katoliške misijone po širnem svetu. Malo čudno izgledajo taki pozivi v teh težkih časih. Toliko je bede, toliko nam gine naših talentov, ker nimajo sredstev za najrevnejšo eksistenco, naša, slovenska duhovščina pa agitira za misijone in zbira denar za spreobračanje za* morčkov, kitajčkov itd. V normalnih časih bi bila stvar še razumljiva kot zasebna zabava ljudi, ki ne vidijo realnega življenja, marveč so jim oči uprte le tja proti nebu in jim je duša že v tem življenju sproščena vsega posvetnega. A danes?
Ni še par dni, ko je bil objavljen »smrtni klic« slovenskih umetnikov, ki je pozival Sloven* ce, naj izpolnijo svojo dolž.nost napram svoji lastni umetnosti in svoji lastni kulturi. Zima je pred durmi in vsi vemo, da bo hujša kot vse do* sedanje. Število lačnih in zmrzujočih brezposelnih se bo povečalo, treba bo združiti vse sile, da bomo mogli olajšati vsaj najhujšo bedo. Trbovlje, Za* gorje, Jesenice bodo obupovale, naš kmet bo zate* goval svoj pas in ga zategnil do zadnje luknjice, mesta bodo prenapolnjena s prosjaki — mi pa zbiramo za misijone! Gospoda, roko na srce in odgovorite iskreno na vprašanje: Kaj je več vred* no, ali rešiti svoje krvne brate telesnega in mo* ralnega propadanja ali pa skrbeti za dušni blagor divjakov, ki žive svoje sicer pagansko življenje, pa se v njem zaradi nčpoznanja kaj boljšega naj* brž počutijo prav dobro. — Ali zbirati sredstva za to, da rešimo telesne in moralne propasti svoje lastne brate ali pa za to, da jih pošiljamo Vati* kanu za misijonsko službo med divjaki?
Kdo bo dal ta denar? Služkinje, stare ženice in kmetice bodo dajale dinarčke, ki jih bodo pri* trgale sebi in svojim družinam. Stotisoče bodo zbrale te uboge ženice, stotisoče bodo znesli otroci, ki bodo te dinarje zmoledovali od svojih staršev. In vsi ti stotisoči našega denarja bodo šli iz naše države danes, ko ni denarja, ko tuja spekulacija ruši naš dinar, da bi prišla ceneje do našega žita in lesa ter naše živine. Če bi država preprečila to izvažanje denarja, bi takoj kričali vsi oni, ki imajo vero v zakupu, da preganjamo katoliško vero, da posnemamo Mehiko, Španijo in ne vem še kaj.
Kam bo šel ta denar? Za misijone po širnem svetu, kak delček tega denarja bo šel morda celo v naše južne kraje za spreobračanje naših ne* srečnih pravoslavnih bratov. Tudi oni niso kato* liki. Molijo sicer istega Boga in iste svetnike, klanjajo se Majki božji, religioznost je pravoslav* nemu kmetu prirojena, toda vse to ni dovolj. Tre* ba jim je pošiljati misijonarje in jih pridobivati za prestop v katoliško vero. Verska strpnost ve* leva sicer drugače, interes mirnega sožitja brani tako nostopanje, toda ecclesia militans živi in hoče delati.
Če dela to Vatikan in ga ubogajo verniki dru* gih narodnosti, prav, toda slovenski in hrvatski katoliki niso samo katoliki, marveč tudi Slovenci in Hrvatje. In haš med našo duhovščino jc največ izrazitih zastopnikov samoslovenske teze, baš oni steje na čelu kratkovidnega gibanja, ki zanika
Rimski diktatorji pa naj se zavedajo, da pride čas, ko se bomo tega bremena otresli. Mi smo neupogljivi in nespremenljivi. Mi hočemo pomakniti mejo naše mlade države natanko do tja, do koder sega naš narod, do koder sega naša govorica. *'	*	~
To je naša narodna volja, dasiravno so si mogočniki iz Rima izrezali iz našega živega telesa svoje »strateške meje«. To našo voljo vcepljajmo slehernemu v narodu! Še več bomo storili. Potisočerili bomo svojo energijo s fanatiziranjem vsega jugoslovanskega naroda. Zraven pa bomo mirno in trezno preudarili, kako dosežemo svoj cilj in kakor danes jasno spoznamo svoj slabotni položaj, tako bomo z isto jasnostjo tudi pretehtali svojo in sovražnikovo moč. Napravili si bomo zaključke za odločilni dan in uro.
——     ---------------------------------
NACIONALISTI, NABIRAJTE NAROČNIKE, KREPITE NAŠE VRSTE!
idejo enotnega naroda ter se bori za slovenski narod s širjenjem odpora proti jugoslovanstvu. Bodite dosledni, gospodje! Slovenski narod ne prebiva le v mejah Jugoslavije, glejte naše brate v Julijski Benečiji! Če ste res Slovenci, potem bo* ste tudi Vi priznali, da je danes bolje biti za* morček kot pa Slovenec pod ono Italijo, ki ima v Rimu poleg Kvirinala tudi Vatikan.
Glavar katoliške cerkve poziva ves svet k zbi* ranju denarnih sredstev za misijone med divjaki, v njegovi lastni domovini, pred njegovimi lastnimi očmi pa Slovenec in Hrvat ne smeta čuti božje besede v svoji lepi materinščini. Divjakom pošilja misijonarje, da jih poučujejo v njih lastnem jezi* ku, naši bratje pa ne smejo imeti duhovnikov, ki bi bili res njihovi pastirji in voidtelji. Slovenski in hrvatski duhovnik morata ali preko’ meje ali v ječo ali konfinacijo, našim bratom pa pridiguje duhovnik — fašist, ki sovraži Slovence in Hrvate in propoveduje sovraštvo mesto ljubezni. Škof Sedej,	kje si,	da dvigneš svojo obtožbo proti	si*
stemu,	ki Te	je žrtvoval kot staro cunjo,	da	na*
praviš	mesto	Sirottiju? Kje ste Vi vsi,	častiti
možje,	ki ste	šli drug za drugim, ker niste	bili	od
svojih duhovnih oblasti zaščiteni pred fizičnim nasiljem posvetnih oblasti!
Vse to je znano, tudi naša duhovščina nima zaprtih oči in čita v Slovencu lepe članke o trplje* nju naših bratov. Toda kaj je napravila doslej v obrambo svojih katoliških bratov? Molitve na dan Sv. Jožefa, vse lepo, toda zaradi teh molitev ni bil noben slovenski duhovnik upostavljen na svojo faro, zaradi teh molitev ni v nobeni cerkvi tam preko zazvenel lepi naš jezik in oznanjal Kristu* sov nauk o enakosti in bratstvu vseh ljudi. Če misli naša duhovščina, da je storila s tem dovolj, se moti. Ali ste že čuli, da bi bila naša duhovščina kdaj poslala Vatikanu spomenico o tem, kako se gazi Kristusov nauk baš v vatikanski Italiji? Ali ste že čuli kdaj kak oster protest iz ust celotne naše duhovčine na naslov onega Vatikana, ki se briga za divjake, ne vidi pa v lastni domovini vernih katolikov — Slovencev in Hrvatov, ki so v resnici verni sinovi katoliške cerkve. Ali ste že čuli. da bi bila naša duhovščina kdaj in na kakr* šenkoli način res odločno predočila Vatikanu, da se naj briga predvsem za dušni blagor vernikov v Italiji, čc hoče govoriti o vesoljstvu svojega po* slanstva.
Čaša prekipeva. Kdor nastopa danes za var* nim zidom kot Slovenec, nima pa poguma tega svojega prepričanja uveljaviti tam, kjer jc to po* trebno. ta ni moralno upravičen, da nastopa v javnosti kot zaščitnik slovenstva in branilec tega slovenstva pred jugoslovanstvom. Lahko jc bra* niti, kier ni napada, treba je imeti pogum za od* krito borbo.
Možno je le eno: Naša duhovščina hi morala od najvišjega pa do najnižjega nastopiti kot en mož in z vsem dolžnim rešpektom Vatikanfi po* vedati, da so naši zasužnjeni bratje vredni vsaj toliko kot divjaki. Če Vatikan noče doseči enakih pravic za naše brate, potem je treba izvajati po* slediee in dopovedati Vatikanu, da nebesa niso rezervirana samo za katolike in da je prestop v pravoslavje edini izhod za zavedne Slovence tu
—	in onstran meje. Če pa Vatikan kljub dobri volji tega ne more doseči, potem je to dokaz, da je posvetna moč Mussolinija jačja kot duhovna velesila Vatikana. In potem je naša duhovščina dolžna slediti vzgledu onih visokih italijanskih prelatov, ki proslavljajo Mussolinija kot božjega poslanca. Italijanska duhovščina smatra Mussoli* nija za rešitelja države in ga zaradi tega povsod podpira. Ona vodi zanj agitacijo, ona je orodje fašizma v uničevanju narodnih manjšin, ona gazi osnovne principe katoliške vere na ljubo naciona* lističnemu pokretu fašizma. Naša duhovščina — ne sicer vsa, pač pa njen velik del — pa se bori proti temeljnim principom naše ustave in prihaja v kon* flikte z državno oblastjo one Jugoslavije, ki more edina nuditi Slovencem položaj in vlogo svobod* nega, državnega naroda. Italijanska duhovščina podpira režim najostudnejšega nasilji, naša du* hovščina pa se bori proti režimu, ki je do skraj* nosti pravičen in obziren napram narodnim manj* šinam!
Slovenska duhovščina naj se zaveda, da sme, more in mora nabirati sredstva danes le za misi* jonsko službo med našimi trpini v Italiji. Vsi naši škofje in duhovniki morajo doseči vsaj toli* ko, da bo Vatikan videl naše trpine tam preko in poslal slovenske oz. hrvatske misijonarje ne med črnce, marveč v Julijsko Benečijo razlagat Božjo besedo našim ljudem v njihovi materinščini. Za tak misijon ne bo škoda denarja in bomo žrtvo* vali vsi, kar bomo mogli. Od drugih misijonov pa roke proč, če se nočete popolnoma odtujiti svo* jemu lastnemu narodu v njegovih najtežjih časih.
Vzgajajmo zimsko cvetje doma!
Pred kratkim je v Ljubljani izšel prav umesten članek proti cvetlicam, ki jih uvažamo iz Italije za 30 milijonov na leto ter samo v Ljubljani pla* čamo zanje mestni občini 100.000 Din trošarine.
Člankarju smo prav hvaležni za opozorilo, od* kod prihajajo pozimi nageljčki, vrtnice in vijolice.
prav so pa članku dali tudi mnogi slovenski, Hrvat* ski in celo nemški listi v naši državi, ki so tudi opozorili na ta nepotrebni luksus iz Italije. Kitimo se z italijanskimi nageljčki, ki zanje v najhujši krizi mečemo milijone čez zapadno mejo države.
Nam tujih cvetlic treba ni, saj si jih lahko vzgojimo v sončni, a siromašni Dalmaciji, ki je tako silno potrebna pomoči in podpore. Že so ob našem sinjem Jadranu vrtnarije, ki nam pozimi tudi v Ljubljano pošiljajo najlepše nageljčke in vrtnice po neprimeroma nižjih cenah kot je itali* jansko cvetje. Tako si je tudi Blejec R. v Splitu uredil veliko vrtnarijo ter prodaja njegova sestra ga. Š. v Šelenburgovi ulici tudi pozimi le najlepše jugoslovanske cvetlice. V Dalmaciji bi morala država organizirati zadruge obubožanih kmetov, ki bi jih naši vrtnarji naučili gojiti zimsko cvetje. Tako bi se onemogli dalmatinski seljak zopet po* stavil na svoje noge. Ne selil bi se več v inozem* stvo za kruhom, pač pa bi doma branil svojo grudo pred požrešnimi željami z onstran našega jugo* slovanskega Jadrana. Vprašanje vzgoje zimskih cvetic v naših južnih krajih torej ni samo naj* večjega narodno * gospodarskega pomena za nas, temveč za Dalmacijo tudi rešilne socialne in poli* tične važnosti ter odločilnega pomena za — stra* tegijo! Obubožana dežela bi si opomogla, Dalma* tinec pa bi ostal doma in trden branil svojo rodno zemljo.
Če pa ne moremo biti pozimi brez cvetlic in dokler nimamo dosti domačih, pa nasadimo kras* nih tulip in šmarnic. Njih čebulico in korenine lahko naročimo iz prijazne nam Holandije, ki se vedno zavzema za nas in dela prav uspešno pro* pagando za naša letovišča in kopališča. Naši vrt* narji bi že z vzgojo zaslužili, obenem pa vzgojili nove rastline, da bi jih ne bilo treba več uvažati ter bi ves denar ostal doma. Tudi so holandske cvetlice neprimerno cenejše kot italijanske.
Se preden je omenjeni članek izšel, so neka* tere ljubljanske narodno zavedne tvrdke kupile za mnogo tisočakov holandskih čebulic, ostali za italijanske rožice vneti vrtnarji se pa v svoji jezi sedaj hinavsko zavzemajo celo za trošarine in ca* rine, proti katerim so se prej borili. Država in občina naj jih kar zvišata ter podeseterita in ustreženo bo njim in nam, vsaj nikdo ne bo več kupoval nedosegljivo dragih italijanskih luksusnih cvetk.
Za misijone
Z obhodov
Iz ribarske mreže na Ljubljanici pod trimostjem
—lj Dopisna karta kraljevine Jugoslavije. Ve*
letrgovina vina P. Krause, Vršac, se je predrznila natisniti na naše uradne dopisnice sledečo svojo ponudbo: ih tajle Inen heflihst mit, das ih dizes jar cirka 95 Vagon Cvečken in Sidserbijen brene und oferire lnen frajblajbend vagcnvajze ab Niš... Sledi nato ponudba raznih vrst žganj in vina, v vsem 14 različnih vrst. Take nam tuje dopisnice pa pošilja našim domačim gostilničar« jem tako*le: Iiern Z. J., Gasthaus, posta Vrhnika, Borovnica, Slovenia. Gostilničarji, nacionalisti! Ne kupujte od te židovske firme. Čudimo se le, kako morejo naše merodajne oblasti pustiti omadeževati naše uradne dopisnice na tak način.
—lj Kiepura je že dobil posnemalke. V ljub« Ijani imamo državno učiteljsko šolo, kjer naj bi se vzgajale gojenke v nacionalnem duhu. Pretekli teden je odmevala v odmoru iz takega razreda sladka pesem »O sole mio«. In to ni bil samo napev, celo italijansko besedilo so se naše bodoče vzgojiteljice naroda, tako hitro naučile. Sram vas bodi!
—lj Italijansko pokopališče v Ljubljani je na« menoma urejeno tako, da so prve in stranske vr* ste grobov imenovane le s pristnimi italijanskimi imeni in priimki. Vtis je tak, da so tu pokopani izključno Italijani. V resnici prevladujejo Sloven* ci, katere so pometali v sredino ali pa v ozadje. Torej tudi pri mrtvih se poslužujejo svoje nadute in domišljave reklame.
—lj »Sava«. Kdaj bo rešeno vprašanje naših za* varovalnih družb? Medtem, ko si polnijo tuje * družbe pod najlepšimi jugoslovanskimi imeni žepe po naši državi, ne smejo jugoslovanske zavarovati v tujini ali pa jim je to jako, jako omejeno. Itali* janska »Sava« je že kar preplavila Dalmacijo. Na najslabši bajturi visi kričeča tablica »Sava«. Mar* sikdo seveda ne ve, kaj se skriva za tem jugoslo* vanskim imenom.
—lj Lubiana. Oni dan sem prejel, kot opeto* vano pismo iz Italije z naslovom M. Z. Lubiana. Ali nimajo naše pošte toliko poguma, da bi vrnile vse pošiljke v deželo oranž, kjer se ne smejo pisati slovenska imena krajev?
—lj Tudi ena, ki se jo mora poslati preko meje! »Ljubljančani so osli, ker so žvižgali pri eni predstavi »Pesem noči« v kino Matici!« Tako je rekla neka »visoko inteligentna« gospodična v ne!:i pisarni. Ko pa je prišla neki dan iz gledališča, je tako zabavljala čez slovenske pevce in čez sloven* sko opero, da je vredna, da se jo takoj pošlje preko meje. Žalostno je, da ljudje, ki delajo re* klamo za nemške in italijanske filme, odjedajo kruh drugim, ki so ga bolj vredni!
Tržič
Da je bilo neodvisno glasilo nacionalistov že res prepotrebno, dokazujejo priznanja in splo* šno odobravanje listu »Pohod« osobito iz obmejnih krajev, v katerih imajo pogosto zelo težavno sta« lišče oni, ki niso samo »poslovni« in jim globlje spoznavanje širše ljudske plasti odkriva rane in gnilobo na narodnem telesu. Ne samo tuji kapital, tudi domači denarni mogotci so v veliki meri krivi slabih gospodarskih razmer, ki so podlaga vsej nezadovoljnosti, in mnenja smo, da je to raku po* dobna tvorba, ki hi se morala temeljito pregledati in če treba energično izrezati.
V	času, ko se državni krmilarji borijo za red* ne dohodke, da uravnovesijo proračun, bi morali tudi vsi državljani in tujci, ki služijo denar iz našega naroda, sebi in vsem v korist pospeševati delo, prisluženi denar pa plodonosno nalagati v domače zavode ali pa ustanavljati podjetja v naših krajih in s tem zmanjševati brezposelnost. Tako bi vzajemno ubili tudi »krizo«. Ker pa je kapital mednaroden, so si v denarnem poslovanju tujci in tuzemci precej enaki. Baš zadnje čase se mnogo čuje o stomilijonskih izgubah, ki so jih utrpeli tu* kajšnji gospodje v inozemstvu. Ni prav za naše na* rodno gospodarstvo, da v časih izredno dobrih ko* njunktur pridobljene milijone dinarjev prenašajo v inozemstvo, kjer jim gredo največkrat v izgubo, mesto da bi jih nalagali pri nas, kjer bi lahko naložbe nadzirali. Nezaupanje mnogokrat tepe člo* veka. Vprašamo: Zakaj gre ta denar izven dr*
žave, in ali nima država sredstev, da to prepreči? S prošnjami na denarne mogotce, naj ji za božjo voljo prijavijo svoje naložbe izven države, ne bo imela uspeha!
Oglejmo si še »domači« kapital. Ni ravno ve* lik, vendar par milijončkov tu, nekaj tam, bi pred* stavljal veliko silo, ki bi znatno uplivala na omi* ljenje neznosnih razmer. Ta kapital pa, ki ga ima* mo v mislih, je izrazit kontrast navadnemu poj* movanju te oznake: počiva namreč na lavorjevem vencu podedovanja, mrtev v toliko, kolikor bi se lahko gibal že sam iz sebe. So podjetja, ki iz različnih vzrokov ob ugodnih razmerah, kot je na pr. lastna vodna sila itd., ne obratujejo, s tem pa ovirajo razmah onih, ki bi bili voljni delati in zaposliti večje število delavcev. V času, ko se ne* osnovano govori o inflaciji, o zasegi hranilnih vlog itd., ker so fizične možnosti države tako nerazve* seljive, da se iščejo viri za kritje primanjkljajev, bi ne bilo krivično, ako bi država poiskala denar* ne vire drugod, mesto da je »primorana« poseči po takih, ki zadenejo najširše, itak že obubožano ljudstvo! Evo vam virov: Prisilna oddaja — naj si bo kot posojilo ali zaplemba premoženja iz na* ložb v inozemstvu. Od neprijavljenih depozitov najmanj polovica, tudi od izgub, v — državno bla* gajno. Podjetja, ki vsled kateregakoli vzroka ne obratujejo, naj oblast oceni po strokovnjakih in po zahtevani najemnini. Od cenitvene vrednosti naj plača lastnik vsako leto po 10% kot prispevek za brezposelne. Ker je takih podjetij samo v drav* ski banovini lepo število, bi bil fond kaj kmalu uporabljiv, ali pa bi podjetja zopet, državi in de* Iavstvu v prid — obratovala.
Mnoga podjetja bi bilo treba pregledati, ali so inozemci res tako krvavo potrebni za obstoj naše industrije. Ne po napovedih, temveč po vrsti dela naj bi se vršila kontrola. Ali nimamo na pr. potnikov*Jugoslovanov, ki bi bili zmožni zastopati tovarne? In za strogo pisarniške posle?
Nastavljencev z dvojnimi, celo trojnimi red* nimi plačami je v našem kraju lepo število. Nismo nevošljivi, privoščili bi celo delavoljnim več za* služka. Ali ob danih razmerah, ko toliko zmožnih družinskih očetov pohajkuje, njihove družine pa stradajo, je to socialna krivica, ki bi se morala začasno, a takoj oblastveno odpraviti.
Toliko je takih ran, ki bi jih morali začeti zdraviti! In nazadnje tudi malo pregledati obi* sti javnih uprav, kot so občinski urad itd. Tisto nepotrebno hvalisanje občinskega vodstva in od* bora po dnevniku bi lahko odpadlo, kajti dobra dela se bodo sama hvalila. Prav potrebno bo, da se oglasimo večkrat, povemo odkrito svoje težnje in zahteve, razgalimo rane brez ozira na desno in levo. Le tako pridemo korakoma do ozdrav* Ijenja.	#
Narodna zavest v Tržiču: Imamo tukaj v Tr* žiču veliko večino prebivalstva, ki se zaveda svo* jega jugoslovanskega prepričanja, kar je vse hvale vredno, zato pa toliko bolj zaboli narodno čuteče* ga delavca, ako sliši na cesti ali v javnem lokalu govoriti kako narodno damo ali celo peti razne šlagerje v čisti pravi nemščini. Nehote se vpraša človek, ali je res^ potrebno, da se človek pokaže inteligentnega, da govori nemščino? Upamo da ne! Zato tudi svetujemo tem damam, če so količ* kaj narodne, da v bodoče to opustijo, pa se malo več pobrigajo za narodno prosveto med tukajšnjim delavstvom, kjer bodo lahko dosegle boljše uspehe ter več spoštovanja.
V	tukajšnjih industrijskih podjetjih je zapo* slenih mnogo inozemcev, ki pa so seveda po njih mišljenju nenadomestljivi, in če že res ni nobenega našega človeka sposobnega za njihovo mesto, naj vsaj opustijo svoje prav čedne navade in našega človeka, delavca ne zmerjajo z psovkami kot na pr. smrkavec in slično, sicer se lahko pripeti, da dobijo kako prav dobro injekcijo za svoja tako lepa odlikovanja našega narodnega delav* stva.
Vsekakor pa je treba še omeniti, da so se baš v zadnjem času ti ljudje oziroma gospodje začeli potegovati za naše državljanstvo, a pri ka« kih narodnih manifestacijah ali prireditvah ni nikdar nobenega na spregled, dočim se jih pri raznih demonstracijah bivših razpuščenih strank vedno opaža v ospredju.
Svetujemo tem gospodom, da ravnajo z na* Šim delavcem tako, kot se s človekom trpinom postopa, če ne, podvzamemo druge korake, ter
bomo vse te gospode javno v časopisu ožigosali.
Vse delavce pa pozivamo, ako Vam je količ* kaj pri srcu Vaša lepša bodočnost, da budno pazite na delo imenovanih gospodov, ter vsak primer zaznamujete, ker le tako si boste enkrat ustvarili lepšo bodočnost.
Kočevje
»Gočeer Republik«. Ako prideš, ubog po* potnik, iz slovenskih krajev v Kočevje ter slučaj* no zaideš v eno izmed kavarn, te takoj zbode v oči na obešalniku časopisov v gotici napisan na* slov lista »Gotscheer Zeitung«. Ubogim nemškim kulturonoscem kočevske republike se v tolikih letih obstoja Jugoslavije še ni posrečilo, zabiti v njih tevtonske glave, da je »Gotschee« enkrat za vedno izginilo iz zemeljske oble. Ali ne zveni lepše »Ko* čevski list« ali pa »Kočever Zeitung«, ako že ho* čejo imeti malo nemškega blagoslova zraven. Saj imajo v Mariboru le »Mariborer Zeitung«. Go* spodje morajo pač vedeti, da v Jugoslaviji ne po* znamo več Gotschee ter za tiste, ki hočejo tu ži* veti, obstoja samo še Kočevje. Poglejmo pri naših bratih onstran meje, ki ne samo da ne smejo ime* ti svojih nacionalnih listov, temveč jim je pod kaznijo zapora prepovedano čitati katerisikoli list, pisan v slovenščini. To naj bo prvi in zadnji opo* min, ako pa to ne bo zaleglo, bomo pa drugič bolj prepričevalni.
Kako smo v Kočevju proslavili dvajsetletnico kumanovske bitke? Medtem, ko smo v ljubljanskih dnevnikih čitali poročila o proslavah dvajsetlet* nice kumanovske bitke, ki so se v soboto in ne* deljo vršile po vseh krajih dravske banovine z veliko svečanostjo in navdušenjem, moramo z ža* lostjo ugotoviti, da je kočevsko mesto to važno obletnico popolnoma prezrlo. V soboto zvečer pa je tukajšnji »Svabsko*nemški Kulturbund« priredil v nemškem jeziku igro Alt Hajdelberg. PriTeditve se je udeležilo tudi nekaj Slovencev, ki so menda na ta način hoteli proslaviti Kumanovo. Pozivamo nacionalne organizacije, da v bodoče nobene ob* letnice več ne prezrejo!
Nepotrebna razvada. Nekateri gospodje sma* trajo za nujno potrebo, da se po kočevskih ulicah in javnih lokalih pogovarjajo italijansko. Opozar* jamo prizadete, da s tem prenehajo, sicer bomo prisiljeni objaviti njih imena.
»Vonung cu fermiten« in slične napise opa* žamo na sprehodu po našem mestu v nekaterih izložbah. Ker so najemniki po veliki večini jugo* slovanske narodnosti, pozivamo hišne posestnike, da to upoštevajo in objavljajo svoje ponudbe v slovenskem jeziku.
Enakopravnost. Ko sem hodil po Kočevskem, sem kar dehelo gledal. Saj nisem mogel verjeti, da sem v Jugoslaviji, kajti videl sem same nemške napise. Pa ljudje znajo slovensko, le govoriti no* čejo. Delajo pa se za zavedne Jugoslovane. Za* veden Jugoslovan in pa zagrizen Nemec obenem, to mora pač biti posebna formula. Seveda se jim ne sme skriviti niti 'las — enakopravnost narodov. A na Koroškem? — Pač ironija pravice. No in nemški študentje, ki so hodili tam doli, so se imeli sijajno! V Mozlju so se porazdelili po hišah in ostali tam 14 dni. Višek njihove nesramnosti pa je bil to, da so hoteli igrati nemško igro in nem* ško peti na vasi. Pa jim je, hvala Bogu, oblast to nakano prepovedala. Ako jim pomoliš prst, za* grabijo za celo roko. Enakopravnost je sicer zelo lepa reč, ki pa velja le za Nemce in Italijane. Za nas pa mislijo, da smo narod druge vrste in do* bivamo za enakopravnost brce in batine od vseh strani.
Je pomagalo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je lastnik bivše kavarne Ferajnigung na po* budo »Pohoda« menjal naslov kavarni in ga pri* krojil tako, da je v skladu z obrtnim zakonom. Pričakujemo, da bodo v doglednem času storili isto tudi drugi, sicer bomo prisiljeni ukreniti vse potrebno, da bo zadoščeno zakonu!
Na naš zadnji poziv smo prej*eli številne naročnine. Ostale, ld svoje dolžnosti še niso storili in nam lista niso vrnili, bomo smatrali za stalne naročnike.
Uprava.
Listnica uredništva. Prosimo vse cenjene dopisnike, da nam oproste, ker ne moremo takoj objaviti vseh njihovih dopisov. Dopisov dobivamo toliko, da ne moremo vseh objaviti v eni številki in jih razvrščamo po vrstnem redu, kakor smo jih dobili.
Jesenice
KAJ JE IN KAJ BO Z NARAŠČAJEM PRI K. I. D.
To vprašanje je važno, zelo važno. Toda če na hitro preletimo razpoloženje odločujoče go« spode, dobimo sami takoj jasen odgovor: »Nara« ščaja ne potrebujemo, ljudi, ki pa so nam potrebni v tej ali oni stroki, lahko pokličemo vsak dan od kjerkoli. Ho, ho, tu so ona vratca, skozi ka« tera lezejo razni nenadomestljivi ščurki, razni in* ternacionalni vseznalei, ki jih iščejo in iztaknejo v rajonih Celovca, Gradca, Dunaja, Budimpešte, Berlina in Hamburga. Ho, ho, skozi ta vratca le« žejo tudi razni pobarvani Jugoslovani, katerih sicer pristna domača imena dokazujejo čistokrv« nost, a žalibog jezik je po nemško uglajen, dasi ga je njegova rodna mati morda drugače učila. — To navidezno skrito prakticiranje pri vodstvu K. I. I). je točno — in tovariš ni potrebno, da si natak« neš očala! Zato se ne smemo spraševati, ko sre« čujemo po cestah razne tuje obraze, ohole obraze, češ odkod pa zopet ta? Prišel je, potreben je pri K. 1. D. — Noč ga je prinesla, tovariš! In ti uboga slovenska para čakaj in moleduj, da te vtaknejo milostno h kakemu težkemu, umazanemu delu za borih par dinarjev. Zadovoljen bodi, da dobiš drobtinice, ki padejo z mize Gospodove. — Ti si in ostaneš večni Lažar!
Ali ni to žalostno poglavje, da se mora o tem pisati v naši nacionalni državi? Ali ni že skrajni čas, da bi se te razmere odpravile in pomedlo vse, kar ni našega, čez mejo, ter bi se dalo kruha na« Šim ljudem, ki pohajajo po jeseniških cestah s prekrižanimi rokami in s praznim želodcem? Ali smo res obsojeni biti samo hlapci in nikdar gos spodarji?
Hlapec Jernej, ki si obiskal tudi Jesenice in iščeš tu svojo Pravico, povej in zatuli, da Resnica in Pravica morata priti ra dan, ker dovolj je iz* mozgavanja, dovolj trpljenja, dovolj vsega med črnimi dimniki jeseniške tovarne.
V	zadnjih letih se je tovarna v marsičem izpopolnila in je svoj obrat močno razvila. Mnogo se govori in šušlja o povečanju, o raznih novih projektih itd. Dobro. Ali treba bo novih moči, novih ljudi — treba je naraščaja. Nekateri delavci odidejo, drugi gredo v trdo zaslužen pokoj, letno jih tudi dosti pomrje... Zakaj vodstvo K. 1. D. ne vodi računa in ne sprejema v razne obrate so« razmerno novih moči — naraščaja. Ali ne bi bilo dobro, da bi K. I. D. vzgojila sama dobre delavce, preddelavce in mojstre.
Poglejte, vi gospodje, delavske družine, koli« ko je ponekod otrok! Starši obupavajo, kam s sinom, kam s hčerko? — Ali ni tu K. I. D. tudi moralno obvezana, da priskoči delavstvu na po« moč in mu pomaga v tem težkem položaju. Ali je res potreba napraviti vsa mogoča pota do raznih direktorjev, ravnateljev jn prosjačiti od sobe do sobe v blagi nemščini, da tovarna zaposli 14 letnega fantiča, ki bi se rad izučil? — Na prste lahko preštejemo vse naraščajnike.
Presenetilo me je, ko sem čital v »Delavcu«, da je K. I. D. ukinila tudi svojo obrtno šolo, z motivacijo, da vzdrževanje preveč stane. Šola, ki je obstojala 10 let in, ki je vzgajala in usposab« ijala delavski naraščaj. — Zvrtelo se mi je v glavi, ko sem pomislil na ono vsotico — »preveč« in na težke milijone. Skcraj tako, kakor da hi šla bolha in slon na izprehod.
Morda bi bila v tem slučaju intervencija obla« sti na mestu, da bi poučila gospodo, da je social« nost tudi lepa čednost in, da je v njenem interesu, ako podpira one, ki ji talijo železo in iz njega kujejo Srebrnjake.
Če obrnemo listič preteklosti in pogledamo v tisto dobo, ko sta se po Jesenicah šopirila Sid« marka in Šulferajn, dobimo najbrže tam zapisano
marsikaj---------.	Ali je takrat tudi »preveč sta«
lo?« Na čigavem svetu stoji danes meščanska šola? Čigavi otroci so hodili v te prostore poslu« šat edino zveličavni nauk črnožoltega učitelja? Od kje so bili viri za razne Miklavže in Kriskindelne? O blagor njim, ki so dobili povsod tako radodarne roke! Dobro bi bilo, ko bi vprašali danes pri vodstvu meščanske in osnovne šole, ali se dobijo za šolo, v katero hodi — 90% — delavskih otrok
—	tudi kake podpore od onih, ki bi jih lahko dali.
Ali ne bi hotel informacijski biro (k. k. mjr. i. R.) poročati celjskim grofom, da sta na Jesenicah dve šoli, z gotovo, nad tisoč delavskimi otroci, za katere bi bila potrebna večja podpora v tej ali
oni obliki, na mesto, da isti biro sprašuje in voha po cestah in trgovinah po čem je blago za ženske plašče, po čem to in ono, kaj delavci jedo in kaj atek iz tovarne prinese itd. itd. In ali ne bi bilo na mestu, da bi biro poročal o nujni potrebi obrtne šole za vzgojo delavskega naraščaja. — Mislimo, da deset in deset milijonsko podjetje ne bo zaradi tega propadlo. No in tudi dividenda bo kljub temu ob koncu leta še vseeno prav čedna.
Kot zaključek: Apeliramo in pričakujemo, da bo vodstvo K. I. D. vzelo resno v pretres vprašaš nje delavskega naraščaja ter nekoliko bolj premišs Ijeno odgovarjalo na resolucije delavskih organis zacij. Jesenice so obmejno in industrijsko mesto, zato hočemo, da je vse delo v naših rokah in da na tej važni postojanki Jugoslavije stoji močna in zanesljiva straža.
Vrhnika
Ga ima v želodcu. Namreč naš »Pohod«. Je to neki mladič, ki mu je komaj pognal puh. Baje se je celo izrazil: »Tudi k nam so poslali »Pohod«, pa smo ga jim kar lepo nazaj poslali«. Naj se kar potolaži, da je Avstrija pri nas umrla za vedno. Pa še doma naj to pove! Sicer pa mu svetujemo, da sploh molči o teh vprašanjih, ker imajo tudi stene svoja ušesa.
Žalosten pojav, kakršnih je mnogo v naši mili domovini, je, da dajo starši svoje odrasle otroke v avstrijske šole. Še bolj žalostno pa je to, da se dogajajo take stvari v Cankarjevem rojstnem kraju. Premalo razumevanja in narodne zaved« nosti manjka takim staršem, ki se štejejo, mimo« grede povedano, za napredne družine in celo So« kole. Kdor se hoče učiti nemščine, se je lahko doma. Sicer pa bi taki starši zaslužili, da bi jih objavili s polnim imenom, kar sicer za enkrat ne bomo storili. Ako se isto dogodi prihodnje leto, pridemo brezobzirno na dan z imeni!
Dokler bo tako, bomo še hlapci. Pride k meni neki gospod in mi pravi: »Evo nacionalizem!« in mi pokaže neko pismo. Bil je do pike nemški dopis iz Beograda. Tvrdka Markovič & Co. je poslala prospekt za prodajo srečk drž. loterije v nem« škem jeziku. Takim ljudem naj se odvzame kon« cesija za prodajo srečk državne loterije.
Litija
Prihajamo z imenom! Menite, da je kaj za« leglo naše svarilo v »Pohodu«. Nasprotno! Osten« tativno izziva Elsner Walter s hrastovimi peresi. Silno se je v šmarskem konzumu razburjal nad predrznostjo Litijčanov, češ, kaj mi pa morejo, suknja je moja, hrast je tudi znak moje nacional« nosti, Litijčani so tudi moji kupovalci, kaj mi pa morejo. Pa ni tako, g. Elsner! Jamčimo Vam, d.i pri nas hrastovega peresa ne boste več nosili in dobro si bomo ogledali vse one Vaše prijatelje in znance, ki občudujejo Vašo suknjo in se topijo v sreči, da Vam smejo nositi jugoslovanske di« nar je. Pa ne mislite, da piše to eden Vaših kon« kurentov. Še daleč ne! Smo neizprosni nasprot« niki vsega, kar onečašča naša jugoslovanska tla, hočemo in to absolutno, da oni, ki je kruh naših žuljev, spoštuje te žulje, pa prav sveto spoštuje, zapomnite si to, g. Elsner, pa če ste stokrat Walter in dvestokrat Elsner, zapomnite si to dobro.
Budno oko bomo držali tudi na onih narodnih možeh in »zaslužnih« narodnih damah, ki tako krepko podpirajo Vašo »nacionalnost«. I udi ti pridejo imensko na vrsto, če se ta škandal ne neha. — Slavospevi se bodo nehali, pričeli smo s čiščenjem.
Prevalje
Dobrodošel »Pohod«! — Malo nas je še, ki smo zvedeli zate in ki poslušamo tvoj močni glas, beremo tvoje vrstice. Dovolj pa nas je, ki se ti bomo pridružili v mislih in dejanjih in delali ter grajali, kjer bo to potrebno.
Tudi pri nas, v naših vrstah, v najbližji in širši okolici je žal premnogo gnilega, nepravičnega in narodno nezavednega življenja. Baš tu ob naši severni meji se tako zelo mnogo greši v pogledu nacionalizma, socialne pravičnosti ter ljubezni do bližnjega, ljubezni do tistega malega človeka, ki svoj kruh s solzami je, ki je bil in je tlačan drugače misleče struje, one tuje, mračne, ki ji po« meni naš človek, naša kri le navadno, preprosto sredstvo — namen za dosego svojega cilja: bo» gastva, duševne in kulturne nadvlade. Tih, a ne«
izprosen boj in koliko je žalitev in poniževanj, ki jih mora in more pretrpeti naš človek!?
Mora in more jih! in če jih noče?
Dolgo vrsto let je delal, skrbel in garal. Vsta« jai je z zoro, legel- pa & trdno nočjo. In tako je šlo dan za dnem, mesec za mesecem, vrstila se je pomlad in poletje, jesen in zima in minula so leta. Nihče ni pomislil, da moli istega Boga, nihče se spomnil, da ga hrani ista zemlja, tista zemlja, ki je njegova, a jo drugi izžemajo izkoriščajo do skrajnosti in zaničujejo z odkritim prepričanjem. Upogiba se mu že hrbet, roke se tresejo, peša mu luč očes in lasje so osiveli med delom in skrbmi, da tega sam ni opazil.
Opazilo pa je vse to bistro, pohlepno tujčevo oko in čemu bi si nakopal breme, ko zadostuje besedica, ali dve?
Pa je hlapec malo poprosil za milost, tako, kakor zna to le naš človek. Končno pa je le odšel, truden in zapuščen, brez pravice, pa tudi brez solza ... kakor to pač zna le naš človek ... Go« spodar pa išče drugega hlapca ...
In to se podeduje, gre iz roda v rod, tako na boljši, kakor slabi strani, tako pri gospodarju kakor pri hlapcu.
Premnogi gospodarji pa gledajo tako silno hrepeneče čez mejno črtq z najrazličnejšimi ob« čutki in tihimi željami in le malo se brigajo za tisti košček zemlje, bogate in darežljive, ki jih vendar tako potrpežljivo hrani in za katerega imajo vendar le zaničevanje in ... zlobno obre« kovanje!
Tu, »Pohod«, se gradi tvoja pot... sem usmeri trdni korak in združi malega človeka in... čisti, čisti ... !	Nacionalist.
Prlekija
Meceni. Pa imamo pri nas tudi ljudi, ki ni« majo ravno praznih blagajn. In je to kaj vredno, ker so dobrega srca in pa — radodarni. »
Zlasti se postavijo, če se jim nudi prilika da« rovati za kako nacionalno ustanovo. Če vam takle »mecen« nakloni taki ustanovi v letu n. pr. 4 ali celo 5 Din, je vsekakor storil svojo narodno dolž« nost in pri tem niti ne zardi. Vest mu je, kajpada, mirna!
Kaj mu mar, da ječi okrog milijon njegovih bratov in sester po krvi in po jeziku v strašnem suženjstvu! Pa je to oprostljivo, ko je pa »revež«
— »mecen« tudi sam — suženj svoje lakomnosti, sebičnosti in pa svojega strahu pred zamero.
S periferije. Tam, skoraj tik ob državni meji je znano letovišče, ki se ponaša s slovesom kislih vrelcev. Uprava tega letovišča ima čedno restav« racijo. Pravijo, da je obisk letovišča in seveda tudi restavracije od leta do leta večji. Zlasti pri« hajajo semkaj v zadnjih letih tudi bratje z juga.
Bil sem prijetno iznenaden, ko sem stopil čez prag te letoviške restavracije v lepi naši jugoslo« venski zemlji: restavrater«najemnik govori s svojo hčerko seveda — nemško. Razgledam se po sobi: na mizi ležita »Grazcr Tagespost« in pa »Mari« borer Zeitung«. Da«li imajo gospod restavrater naročen tudi kak primeren list z onkraj naše za« padne meje, nisem mogel ugotoviti. Vsekakor bilo bi priporočljivo!
Dolnja Lendava
Občevalni jezik na ulici Dolnje Lendave, če
človek, ki ne pozna prebivalcev Dol. Lendave, sto« pi ob času skromne promenade na ulico, si bo pač mislil, da je Lendava kako internacionalno leto* višče. Srečavaš ljudi, ki prav na glas čebljajo nam tako priljubljeno nemščino, drugi zopet madžar« ščino. Prav redko slišiš naš državni jezik.
Saj nimamo nič proti ljudem, ki so nikakor ne morejo vsled neznanja peslužiti državnega jezika
— ali boli nas, da so to po veliki večini ljudje, ki prav dobro razumejo in govorijo bodisi slovenski ali pa srbohrvatski. To med pogovorom tudi dokumentirajo z raznimi opombami v slovenščini in srbohrvaščini.
Malo več narodnega ponosa in zavednosti — in tudi zunanjost Lendave mora pokazati, da spo« štujemo vse jezike, svoj državni jezik pa ljubimo.
Ljudem pa, ki se še niso v 14 letih mogli pri« učiti državnega jezika in jih živi kruh naše zemlje
— priporočamo, da se malo potrudijo s priučenjem državnega jezika, da se bomo vsi razumeli!
Klub jugoslov. primorskih akademikov. V
ponedeljek ob 20. uri redni sestanek v društvenih prostorih, Gledališka ulica 8/1. — Predavanje o Rapallu. Zato vsi in vse točno!
Štev. 10.
»POHOD«
Stran 5.
Brezje
Letošnje poletje je obiskala našo vas skupina nemških študentov. Neki gospodje so jim priredili zelo svečan sprejem. 2e na kolodvoru v Otočah jih je čakala deputacija. Ni imela sicer časti po« zdraviti gg. dijakov, pač pa njihovega voditelja, ki dobro razume in govori slovenski. Med drugimi ga je v kratkem govoru pozdravila tudi gdč. Mia« ka Finžgar jeva, in sicer v nemškem jeziku. — Po* sebno slovesno so bili izletniki sprejeti pred pri* hodom v vas. Tu jih je nagovorila, seveda tudi v nemščini, gdč. Anica Kocjančičeva. Obe gospodični sta bili oblečeni v slovensko narodno nošo. Kako lepo je zvenela nemščina iz ust slovenskih deklet in kako sijajno se jima je ob tej priliki prilegala slovenska narodna ndša, so se očividci, ki imajo količkaj pojma o naciji in o nemškem jeziku, lahko sami prepričali. Na bolj izrazit kontrast težko nas letiš. Pa ne samo to! Nemške fante je nagradilo večje število deklet v slovenskih narodnih nošah z rdečimi nageljni itd. — Ali je že kateri s 1 o s venski romar doživel na Brezjah tako lep spreš jem? Zastonj ne imenujejo našo božjo pot Nems ške Brezje! — Prireditelji, vsa čast!! — Hajl? Bog živi?
Dajte Bogu, kar je božjega in...
—Sv. pismo.
Lansko zimo je začel gospod katehet s pouče« 'vanjem nemčine pri šoloobvezni mladini. O tem ni bila obveščena merodajna šolska oblast, ki ima edina pravico odrejati o pouku mladine, seveda dokler spada pod njeno kompetenco. Na opozorilo je šolsko upraviteljstvo v Mošnjah po predpisih prepovedalo z okrožnico, ki jo je tudi g. katehet podpisal, mladini posečanje nemškega pouka. Ven« dar to ni zadostovalo! Otroci svojih predstojnikom niso ubogali — na čigavo pobudo, je dobro znano
—	in pouk v samostanski dvorani (za katero je frančiškanski provincijalat v Ljubljani odredil z odlokom meseca januarja 1931, da se sme uporabs ljati le v strogo verske namene!?), se je nemoteno nadaljeval. Kako blagodejno je to vplivalo na vzgojo otrok! — Niti prepoved sreskega načelstva v Radovljici ni zalegla. Šele najvišja instanca je imela toliko avtoritete. Pouk je prenehal. Večjih posledic ni bilo. — Kaj bi se bilo zgodilo ali se nas vadno zgodi, če si usodi kaj podobnega kaka druga učna moč. S tem se vendar ruši avtoriteta oblasti •n se mladini vceplja anarhični duh. Kaj pravi k
Z naravnost perverzno naslado se širijo nos vice v kavarnah, slišiš jo na cestah in je predmet razgovora, kjerkoli se sestane družba. Iz mesta se širi na deželo in narod jo registrira točno kot je bila ovoj tej pošiljki.
»Dinar pada! Plačila državne obveznosti v inozemstvu so v zastoju!« In roka teh kreatur namigava krivca. Zakaj ravno pri teh ljudeh nas enkrat toliko živahnost in veselost!
»Gospodarska propast države je edino upanje za uresničenje naišh političnih načrtov, pripravimo jo torej z vsemi sredstvi«, to je jedro njihove mi* selnosti in njihovih dejanj.
Zastonj izgleda vsak opomin oblasti, zaman vsa pojasnila zaupnikom naroda, pouk denarnih zavodov ter ves trud in dokazovanje zavednih ljudi v zasebnih družbah. Trenotno utihnejo razs širjevalci teh vesti, potuhnejo se kot črvi v lesu, če jih motiš pri njih delu, a kmalu se zopet oglase: ^inar pada ...!
Dinar pada! To je njihova uteha, dinar pada, je njihova nada!
Pri uveljavljanju političnih ciljev se more iz •"oralnega vidika marsikdaj zatisniti oko in oceniti ®redstvo z ozirom na cilj. Politična dejanja obis 'ajno niso zgrajena na etičnih in moralnih zakonih, t°da osnova jim mora biti vedno brezkompromisno državna. Vsak način uveljavljanja političnih ciljev s sredstvi, ki ogražajo temelje države, je zločins sko, veleizdajalsko početje, ki ga mora država ln posamezni državljan zatirati kot v silobranu.
Težko je pričakovati od gotovega dela naše 'nteligence pozitivnega nacionalnega ustvarjanja, bi bilo v skladu z interesi naše bodočnosti. Njis h°va miselnost nam je tuja, ker oni so duhovni Produkt interesov tuje države, ki pa so bili vedno y diametralnem nasprotstvu z našimi. Priznavamo Jim to in jim niti ne štejemo v zlo.
Tega se pa morajo zavedati tudi oni v polni jneri, predvsem v tem smislu, da je to koncesija, ’ jim jo daje narod iz humanih razlogov, da pa
temu oblast? Omenjeni gospod je še vedno na svojem mestu! Menda so zginili razni privilegiji, saj čl. 4. Ustave kralj. Jugoslavije pravi tako.
Hrastnik
Narodni poslanec g. Pavlič grozi. Dne 26. sept. je izjavil g. Pavlič na tukajšnji postaji dvema železniškima uradnikoma, naj opozorita g. Kus šarja, ki je po njegovem mnenju dopisnik »Pos hoda«, da pusti g. Abela (lastnik steklarne), g. Žabarja, kaplana, in usmiljene sestre pri miru, ker bo drugače poskrbel, da bo prestavljen v Bis tolj. Dejal je, da če komu ni kaj prav, potem naj pove njemu, v »Pohod« pa naj se ne piše, ker je to samo nadaljevanje »Orjune«, bande pretes pačev.
Ne vemo, s kako pravico more g. narodni pos slanec groziti na slepo g. Kušarju, ko itak ne ve, kdo je dopisnik. Ali naj se naše nacionaliste še nadalje prestavlja na korist drugih samo radi tega, ker ljubijo svojo državo in svoj narod, za kates rega so bili in so še vedno pripravljeni žrtvovati vse in tudi življenje.
Ali nastopajo zopet časi partizanstva, ko si smel biti vse drugo, samo ne nacionalist.
Prekmurje
Članek pod gornjim naslovom v Vašem cenj. »Pohodu« št. 8 z dne 29. X. t. 1. moramo izpopols niti kakor sledi:
Žalostno dejstvo je tudi to, da je pri maši za> dušnici za pok. avstro s madžarskim državnikom orgljal in pel	naš	jg.	državni	uradnik, poklicni
prosvetitelj - in	povrhu	še član	raznih nacionalnih
društev, kakor: Sokola in dr. Pa pravijo, da smo Slovenci puntarji! Kaj še?! Za denar prav radi kaj napravimo, pa makar je ta denar — judovski! —
Beltinci. Na vseh Svetih dan smo pohiteli na pokopališče, ki	je	bilo	lepo okinčano. Na stotine
lučk je gorelo	na	grobovih in	nas spominjalo —
minljivosti. Pregledali smo grobove umrlih v zads njih letih, med katerimi se nahajajo tudi pokojni člani našega Sokola. Toda zaman smo iskali vence s trakovi fn napisi: Bratu — sestri, zadnji Zdravo! Zakaj?!
Nekdo je postavil skromen križ z napisom: »V. Gortanu in Bazoviškim žrtvam«. Okrasil je zapuščeni grob s cvetjem in par svečkami, ki so se potem množile in gorele kasno v noč ...
so te koncesije tudi maksimum, ki jim ga more dati in ki jih smejo od njega pričakovati, a to le če mirujejo. Kakor hitro pa se skušajo uves Ijaviti v javnem življenju, morajo sprejeti načela nove države, preoblikovati svoj miselni ustroj, Si mora bti usmerjen v našo bodočnost in ne v njis hovo pretekost. Skratka — za nje mogoče najbolj razumljivo — postati morajo vsaj tako dobri Jugoslovani, kot so bili svoj čas dobri Avs strijci, postati jim morajo sveti in nedotakljivi vsi temelji naše države. In eden glavnih temeljev naše države je reprezentant njenega gospodarstva in blagostanja — naš dinar.
Da pa oni niso tega mnenja, je dokaz njihovo razdiralno delo, ki ga vrše sedaj v času svojih pos litičnih duhovnih vaj. Oni uničujejo domači dinar prav tako z naslado, kot so uničevali z falsifieis ranjem madžarski fanatiki francoski frank, dokaz, da je njim naš dinar prav tako tuja valuta kot je bil njim francoski frank.
Svetovno gospodarstvo bije gigantsko borbo. Priznajmo! V tej borbi morejo propasti valute razs nih držav, ako ne pride prej do izhoda iz te zmešs njave. V največji nevarnosti pa so valute onih držav, kjer se ruši zaupanje v lastno gospodarsko silo doma. Naš dinar se drži z vsemi sredstvi, zas maje se in zopet uravnovesi. Naši vodilni možje ne štedijo z naporom skrajnih sil, da vzdrže v tej borbi. Njim ni zadostoval klic kot Francozom — »frank je v nevarnosti«, da se je zbral ves narod in pomagal z vsemi sredstvi vzdržati in dvigniti svoj frank. Naš narod v velikih množicah ni toliko zrel, da bi pogledal sam od sebe v bodočnost, stisa nil zobe in dal iz sebe vse, da prepreči svoj ruin. Zato pa je dolžnost inteligence, dvigniti mu glavo iz peska, kamor jo je zaril v prvem strahu, odpreti mu oči in pokazati pravo pot. Dolžnost vseh, od katerih se more pričakovati, da se morejo zavedati katastrofalnih posledic dinarja, je, da primejo za delo in pomagajo preprečiti materielno zasužnjenje cele generacije.
Jasno pa je, po njihovem obratnem delu, da skušajo gotovi ljudje doseči baš nasprotno, polom dinarja, polom celotnega narodnega gospodarstva.
Poglejmo si v oči, gospoda! Vi pričakujete od tega, da se bo v tem slučaju vsa jeza naroda obrs nila proti onim, ki so v tej dobi vedrili in oblačili. Vi pričakujete kot neizbežno posledico absolutno nemoč onih, ki odločujejo, kapitulacijo vsega obs stoječega, izročitev države v vaše roke na milost in nemilost, najsi bo v kakršnem koli stanju. Vi upate na absolutno gospodarstvo nad narodom, ras čunajoč pri tem, da se da iztisniti večino, tudi iz največje bede dovolj za rejo poedincev. Ker v svo* jih kalkulacijah niso omejeni niti na obstoječe dr> žavne meje, je seveda vaša bilanca raztegljiva kot elastika.
Toda gospoda, v vašem proračunu vam manjka postavke, s katero bi morali računati. Pozabili ste, da je v letih svobode zrastel nov rod nas cionalistov, ki ne bo gledal z vašimi očali in ni zaslepljen z duhovnim suš ženjstvom preteklosti, kateremu ste u d a n i vi. Podpirani po krizi, ki pretresa temelje svetovnemu blagostanju se vam mogoče posreči preprečiti napore onih, ki branijo, da ne pride pos šasten gospodarski polom na nas. V tem slučaju bo prišlo do marsičesa, kar je v vaših načrtih, toda do konca jih ne boste izpeljali. Vi, ki boste temu krivi, ki že danes premišljeno delate z vsemi sreds stvi na tem, vam v tem slučaju sodba ne uide. Ne pozabite, da je narod brezobziren krvnik, kadar vzkipi in zavedajte se, da bomo mi nacionalisti v tej kipeči masi dovolj močno in organizirano jedro, da bomo mogli usmeriti gnjev mase proti vam. Vi žoflite ponovitev poloma iz leta 1918. Prav! MI BOMO PA POSKRBELI, DA NE BO KONČAL TAKO SENTIMENTALNO KOT JE LE«TA. TAKRAT PA BOSTE PLAČALI ZA DOBO PRED LETOM 1918 IN PO NJEJ. Na vas pa pade tudi odgovornost, če bo morala država tako drago plačati to ciklonizacijo narodnega mrčesa.
Strelske Mjm družine
—st Loška dolina. Strelska družina je na sves čan način otvorila svoje strelišče pretekli mesec. Svečanost je povečala povorka z godbo iz mesta Loža. Po otvoritvenih besedah tov. podpredsednika se je vršilo streljanje v spominsko tarčo, nakar se je razvilo streljanje na tekmovalnih tarčah. Prireditev je počastil tudi tov. komandir 49. pos gran. čete, ki mu družina izreka za njegovo naklo« njenost bratsko zahvalo. Družina je prejela tudi pohvalno priznanje od Uprave strelj. okruga. Gtes de na članke po dnevnikih opozarjamo, da priznaš mo samo one dopise o naši družini kot avtentične, ki jih priobči »Pohod«.
st Prevalje. Na ustanovnemu občnem zboru dne 10. oktobra t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik br. dr. Flis, podpredsednik art. poročs nik Ivanovič, tajnik Spetič Franjo, blagajnik Vrč. Za odbornike br. Vezjak, Aberšek, Langeršek in Pernuš. Pregledovalci računov: Dr. Tekavčič, Braz in Ulbing. — Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval delegat streljačkog okruga Celje peh. poročnik Ristič. — Članov je dosedaj sprejetih okrog 60, upamo pa zvišati to število na 100 in še več. — Pripravlja se šaloigra »Davek na sam« ce«, da se dohodki družine povišajo in da si zas moremo postaviti »prihodnjo pomlad primerno strelišče. — V zimskem času se bo vršil teoretičen pouk o streljanju in sobno streljanje.	•
Narodna odbrana. V ponedeljek 14. nov. ob 8. uri zvečer obvezen članski sestanek v dvorani Kazine, 'II. nadstropje. Pogovor o sestavi kandidatne liste za bodoči občni zbor.
TISKOVNI SKLAD,
Neimenovani Din 3000-—, N. L. 1000 dinarjev, neimenovani Din 4000‘—, Jakob Hrovat Din 160-—, Iv. Uč. Mk 5'02, neimenovani Šil. 1'76. — Skupaj Din 7160-—, Mk 5-02, Šil. 176.
Naš opomin!
t
Primorci — begunci
(K anketi.)
Izredno važno inicijativo je dal g. dr. Josip Cepuder v št. 7. »Pohoda« od 22. pr. m. pod na* slovom »Primorci — begunci!« O tem vprašanju hočem izraziti svobodno svoje osebno mnenje, to* da samo v načelnih točkah, ker bi bilo nemogoče odgovoriti v enem članku na vsa načeta vprašanja in vse trditve. Tudi se ne sme teh izvajanj sma* trati za kak odgovor gospodu pobudniku ankete, kateremu moramo biti hvaležni, da je sprožil to vprašanje v interesu stvari same, ampak naj ve* ljajo vsem, ki jim je odkritosrčno na tem, da se razčistijo enkrat pojmi.
Kakor kak siten nergač se lotim najprej bese* de begunec. Ta beseda je vojniški pojem dvojne* ga pomena. Najprej pomeni dezerterja, potem osebo, ki je morala vsled vojnih operacij zapustiti svoje redno bivališče. V našem primeru ne gre za take begunce, četudi bi kdo mogel primerjati iz* vestne prilike z vojnimi. Boljše je govoriti o pri* seljencih, katere zopet lahko razdelimo v izseljen* ce in naseljence. Poslednji so taki, ki so se naselili z namenom, da tu stalno ostanejo, ker imajo tu svoje družinske in gospodarske interese; izseljenci pa so taki, ki so po subjektivnem prepričanju tu samo začasno. To bi bila torej ista razlika, kakor v laški pravni terminologiji med rezidenco in do* micilom. Seveda so lahko te definicije nepopolne, vendar rabim jaz te besede v omenjenem smislu.
Zelo mnogo globokih vzrokov je za priselje* vanje Jugoslovanov iz inozemstva. Smelo je, apo* diktično trditi, kaj je v interesu našega naroda in naše države, ali omejiti do skrajnosti priscljeva* nje, ali pustiti stvari svoboden, naraven potek. Predvsem pride tu v poštev naravni nagon člove* ka po svobodi, želja izživeti se narodno, vzgojiti svoje naslednike v narodnem duhu, preskrbeti se* bi in svojim vsakdanjega kruha, pomnožiti vrste delovnih jugoslovanskih ljudi, sploh biti koristen član človeške družbe in predvsem svoje narodne države. Omejiti naseljevanje z izjemo višje sile, ki postane lahko zelo elastičen in egoističen po* jem, bi moglo bridko' prizadeti mogoče naše naj* boljše ljudi. In čemu? Primorci naj bi do zadnje* ga ostajali na onem mestu, kamor spadajo po svo* jem rojstvu in po svoji krvi, dočim naj bi se po ostali Sloveniji smeli še nadalje priseljevati Hrvati, Srbi, Nemci, Čehi, Rusi i. t. d. Navesti bi mogli mnogo več razlogov proti taki omejitvi kakor za njo. Za svobodno priseljevanje Jugoslovanov govori predvsem narodni interes Ju* goslavije, ker človeški material je najdragocenejši material in nam Jugoslovanom tega materiala zelo primanjkuje. Jugoslavija je po svojem ozemlju skoraj prav tako velika kot Italija, katera pa ima trikrat toliko prebivalcev kot naša država. Tudi ni mogoče omejiti priseljevanje samo za italijan* ske državljane, ampak bi se ta omejitev morala nanašati na vse inozemce, kar bi pomenilo obdati se s kitajskim zidom. Zato jc ta omejitev neiz* vedljival
Najvažnejše vprašanje je pa po mojem mne* nju razmerje med jugoslovanskimi priseljenci in
—	recimo — domačim prebivalstvom. Tega vpra* šanja pa ne smemo motriti po zasebnih interesih in raz vidika posameznih strank, struj in klik, am* pak s širokogrudnega, ohčenarodnega interesa.
Priseljenci imajo prav gotovo tudi svojo poli* tično misijo, svoje posebne interese, posebna čuv* stva in so tudi po svoji naravi, če lahko verjame* mo delitvi v tri tipe slovenskega naroda, ki se ka* že v čuvstvovanju, umetnosti, folklori in v živ* Ijenjskem načinu, poseben tip. Torej te posebnosti je treba upoštevati in zato ni nič čudnega, če se priseljenci samostojno organizirajo, da lahko za* dostijo tem svojim posebnostim. Brž ko se pa do* taknejo tukajšnjega življenja, morajo s tem življe* njem pošteno in realno računati. Obe plati vpra* šanja* sta za priseljence enako važni in tudi za razumne domačine obe enako vpoštevanja vredni.
Delovanje samo v izključno priseljeniških or* ganizacijah bi bilo preozko. Znalo bi sicer koristiti priseljencem, toda jugoslovanska splošnost bi od tega premalo imela. Zato je dolžnost priseljencev, da se tudi aktivno udeležujejo vsega javnega udej« stvovanja v novi domovini. Priseljenci so zelo in* teresirani na napredku Jugoslavije in sicer na vsa*
gli kmalu priti preko tega poudarjanja in mnogo bo v narodnem pogledu zamujenega.
Iz teh razlogov ne smemo postaviti alternative, ali so priseljenci tu doma, ali samo prehodno telo zase, ampak ustvariti sintezo: oboje! To se pravi, naJ gojijo svoje posebnosti dostojno in pošteno ter naj se istočasno udeležujejo vsega domačega življenja na političnem, gospodarskem in kultur* nem polju. Oboje je prav lepo združljivo. Mogo* če je, da kakega organizatorja priseljencev popol* noma okupira delovanje za priseljence, toda to ne bo veljalo za pretežno večino teh poslednjih, ka* terim bo ostalo še mnogo časa in še mnogo ener* gij na razpolago za jugoslovansko celokupnost. V resnici se udeležuje pretežna večina priseljene in* teligence tudi javnega »domačega« življenja. Pri tem udejstvovanju pa je treba pustiti v svobodni in demokratični državi kot je naša posamezniku tudi svobodno izbero.
To je načelno vprašanje. Kakšno pa je de* jansko razmerje med »Primorci« in »domačini«? Res je, kar trdi gospod pobudnik ankete, da se je prvotno iskreno razmerje med njimi danes ohladilo in da se čujejo pritožbe. Čudno je to, da padejo pri nas tako težko na tehtnico k večjemu štirje odstotki priseljencev pri 1,100.000 prebival* cev dravske banovine! Odstotek priseljencev z ozirom na celokupno prebivalstvo v državi je pa tako malenkosten, Ja ne pride v poštev. Razum* ljivo pa je, da se odstotek v Ljubljani sami zviša, vendar ne tako, da bi Ljubljana že zadobila pri* morsko lice. Razmerje med domačo in priseljeno inteligenco v Ljubljani, bo pa manjše kot 100 : 4, to je odstotek, ki bi moral ostati brez vsakega vpliva. V resnici ga tudi nima. In če bi ga imel, ali bi se svet podrl?
Kako pa so prišli Primorci na sedanja svoja službena mesta? Ali res po kaki protekciji? Kje so tisti, ki favorizirajo Primorce? In če je to res in nikomur ne škedi, ali je to naroden greh. Oglej* mo si to vprašanje malo bolj od blizu!
Po polomu podonavske monarhije je ostalo v Sloveniji mnogo službenih mest prostih. Sposobne« ga uradništva ni bilo dovolj, posebno ne organi* zatorjev nove uprave. Zato je ono malo število uradništva, ki je ostalo še na svojih mestih, na* ravnost prosilo inteligenco iz Primorske, da prev* zame službe. Potreba je bila tako velika, da so celo časopisi prinašali take razpise. Povsod jc bilo treba uradništva. V Primcrju smo že imeli spo* sobne slovenske policijske in upravne uradnike, železničarje, davkarje, carinike, financarje, poštar* je in druge, katere je takratna vlada Slovenije sama prevažala sem v celih vlakih, ker so Nemci zapuščali službe v naših krajih. Med njimi so bili seveda tudi drugi Slovenci, ki so se pa sma* trali že za Primorce, ker so se tam doli vsi prav dobro počutili. Bilo pa je med temi, ki so se vra* čali s svojim škofom na čelu v svojo staro domo* vino, mnogo pristnih Primorcev, kateri so zasedli takrat izpraznjena uradniška mesta. Začeli so z malo plačo in s trdim delom, povsod so organizi* rali in zidali. Tiho in potrpežljivo iz ljubezni do svoje nove domovine! Niso zahtevali ne hvale in ne odmere vsega njihovega truda.
Kje pa so bili takrat domačini? Ali niso mogli tudi oni zasesti teh izpraznjenih mest? Kakor danes vidimo, so vsi domačini, ki so takrat v svoji skromnosti zasedli uradniška mesta, napra* vili vsi že lepo karijero. Vsakemu pa ni prijalo, da bi bil navaden uradnik in garač. Denarja je bilo takrat ko črepinj. Zato se je marsikdo raiše vrgel na trgovino, industrijo in razna dobičkanos* na podjetja, ali pa je hotel biti, četudi se ni niti pečal s politiko, vsaj minister. Bila je pač taka konjunktura.
Oni skromni Primorci so pa po 14 letih po* stali strokovnjaki v svojih službah in nenadome* stljivi. Če so bili dobri v času sile in potrebe ter nujnega organiziranja, jc prav, da zavzamejo da* nes boljša mesta. Z onimi gospodi pa, ki se takrat niso zanimali za prosta uradniška mesta, se ie zgodilo, kakor se je moralo zgoditi, ko jc kunjunk* tura prenehala.
Tudi nolitika je /anoslila takrat mnogo do* mačinov, katerim je bilo najvažnejše vprašanje liberalca in klerikalca. Strankarski boj je bil v navadi, in ker je navada železna srajca, je še da* nes marsikomu najbrže dolgčas po onih lepih časih. Tega boja se pa Primorci po pretežni večini niso udeleževali in zato ni bil še noben Primorec
minister ter se za kaj takega še niti potegoval ni. Tudi danes se nihče za taka uplivna mesta ne po* teguje. Če je pa kdo slučajno prišel na vplivnejše mesto, gotovo ni to krivda Primorcev. Zato se ne sme tu delati nikomur očitkov! Tudi Poincare in Venizelos sta »Primorca«, pa jima Francozi in Grki še nikdar niso očitali njihovega slučajnega roj* stnega kraja. To so osebe, katerim je brezdvomno salus rei publieae suprema lex. In kočno ne gre za osebe, temveč za stvar!
Kdo pa favorizira Primorce? G. pobudnik ankete sam ugotavlja, da se slišijo pritožbe in zabavljice proti Primorcem. Kdor se torej prito* žuje in kdor zabavlja čez Primorce, ta logično jih ne favorizira. Primorcem tudi ni nič znanega, da bi jih kdo favoriziral, nasprotno vedo, kako se jih povsod postrani gleda in kako jim je težko dobiti tu med brati kruha. Če pa dobi kdo zaradi utemeljenih razlogov kako delo ali nameščenje, bi moralo to vsakega veseliti. Kruha je za vse spo* sebne dovolj, ki niso delomržni in ki si dela po* iščejo. Tisti pa, ki imajo boljša mesta, niso od včeraj tukaj.
Nastane še vprašanje, ali res obstoji kak emi* grantski problem s stališča države? Kakor rečeno je priseljencev v Jugoslaviji zelo malo z ozirom na število celokupnega prebivalstva, da ne morejo pasti na' tehtnico. Naša država ima še mnogo zemlje in je redko obljudena. Možnosti pridobit« nega udejstvovanja je zelo mnogo. Delavcev in organizatorjev manjka povsod. Pravi patriot bo dobro razumel, koliko žrtvujejo oni primorski na* seljenci, ki orjejo ledino v Makedoniji. Državna uprava zna tudi ceniti narodno delo naših nase* ljencev v obmejnih krajih. To so naši najboljši vojaki, skromni v svojih zahtevah. Priseljenci bo* do znali tudi nuditi državi neprecenljive usluge, ko bo sila velika. Za državo ni nikakega emigrant« skega problema, ki bi motil notranjo upravo. Zato bi se o tem sploh ne smelo niti govoriti. Toda mi Slovenci imamo in moramo še vedno imeti po* sebne zadevščine, zaradi česar imajo Hrvati in Srbi o nas večkrat kaj posebno mnenje.
Že devetdeset let se borimo za to, da bi od* stranili meje »pravno*historičnih individualitet«, da bi ne poznali več Kranjcev, Štajercev, Primor* cev in Korošcev, toda niti leto 1918. nas ni moglo spametovati, in še vedno poznamo te štiri pojme namesto samo enega. Krivda je v tem, da smo ne samo najmanjši kulturni narod na svetu, ampak tudi najmalenkostnejši. Naletimo celo še danes na nekaj inteligence, ki nima pravega pojma, kaj je naša državljanska dolžnost, kaj je bistveno in kaj postranska stvar. Pojme Primorcev, Kranjcev, Sta* jercev in Korošcev ne ustvarja naš priprost člo* vek, ki ne pozna te razlike, ampak inteligenca. Če bi inteligenca dosledno v časopisju in v jav» nosti te pojme odklanjala in ljudstvo podučevala, bi Slovenci govorili danes samo še o Slovencih od Drave do Soče, kakor to delajo Hrvati in Srbi. Mi pa ustvarjamo partikularizem in lokalizem med seboj kljub svoji malenkosti še dalje.
V	interesu Slovencev, Jugoslovanov in države je da izločimo z nepristranskim informiranjem in pomirjevanjem vse malenkostne prepirčke, ker ho* čemo, da ostane Ljubljana naše vseslovensko sre« dišče.
Ljubljana, 1. novembra 1932.
Dr. Ražem Joahim.
Film naše zemlje
PREIMENOVANJE LJUBLJANSKIH ULIC
Ljubljanski »Slovenec« z dne 29. preteklega meseca se zopet zaganja v preimenovanje ljub* ljanskih ulic, predvsem v Tyrševo ccsto, ki jo je preimenoval ljubljanski občinski svet na svoji seji dne 30. junija t. 1. v počastitev stoletnice rojstva ustanovitelja Sokolstva. Razumemo dične gospode okoli »Slovenca«, da jim ne ugaja Tyrševa cesta, ker v svojih poročilih še vedno dosledno imenu* jejo Dunajsko cesto. Nam nacionalistom je vse* eno, kako imenujejo gospodje okoli »Slovenca« bivšo Dunajsko cesto, fakt pa je, da je v Ljubljani Tyršcva cesta, ki jo ne bodo prezrli vsi zavedni nacionalisti in Sokoli.
kem napredku. Ali naj stojijo na strani in samo poudarjajo svoje sposobnosti? Potem ne bodo mo*
Odgovorni urednik	-	U*	-	‘