Rusko bojišče. Lansko leto so Rusi v sedan.|em času gospoda* rili v Karpatih, kjer so pozneje tudi izkrvaveli. Na tisoče ruskili vojakov spi v karpatskih šumaji veSno spanje. Karpati so bili pogin ruske armade. Daleč, več sto kilornetrov, so morali Rusi vsled svojih karpafskili porazov^ prcma.kniti svojo bojno črto nazaj na svoje ozemLe. Edino ozek pas gališk,e zemlje izliortno od reke Strypa in severno od Dnjestra še ima ruska armada v svoji oblasti. Celo jesen si Rpp, ni upal napkdati. Zbiral je na tiiiem sveže čete, fff$#j5$ in pošiljal proti naši meji. In sedaj, ko je napo6Ste na severnem bojišču ostra zima, se je ruski medved vzdramil in se skobacal iz svojega dobro zavarovanega brloga v Besarabiji in Voliniji ter je začel ob koncu mesca decembra 191S napadati naše postojaake ob besarabsko-bukovinski meji in zadnje dni tudi v izhodni Galiciji, ob Dnjestru in Strypi. Ob Novem letu so bili napadi Ruso*v ob Strypi izredno srditi, boji pa silno krvavi. Posebno pri m8stu Bučac (severoizhodno od Stanislava) ter pri Burkanovu (severno od Bučaca) napadago Rusi z veliko silo. Dosedaj so ostale te naše postojanke, kakor ludi one ob besarabski meji, kljub večdnevnim ruskim navalom v naših rokah. Rusi so si zaman i^azbijali svoje glave ob trdnih naših vrstah. ;Ve6 stotin Rusov je obležalo mrtvih pred našimi žičnatimi ograjami, 6ez 3000 pa so jih naši v zadnjem tednu ujeli. Nekatera porofiila pravijo, da je Rus zbral sedaj proti avstrijski bojni črti novo dvamilijonsko armado. Potemtakem bi bilo pričakovati na severu ŠO huflih bojev. Hudi boji v izhodni Galiciji, in ob besarabski meji. Poroiila i bojišia. D n e 30. decembra. Boji v izhodni Galiciji se razširjajo in postajajo hujši. Včeraj (29. dec.) sovražnik ni napadal samo besarabske fronte, marveč tudi naše postojanke izhodno od dolenje in srednje Strype. Njegovo prodiranje se je razbilo večinoma že v ognjn na^ih baterij. Kjer se to ni zgodilo, so se razbile ruske napadalae čete v našem infanterijskem ognju in v ognju strojnih pušk. Na najsevernejšem delu svojega včerajšnjega bojišča pred obmostjem v Burkanovu )e pustil sovnžnik 900 mrtvih in težko ranjenih. Tu so se udali 3 praporščaki in 870 mož. Skupno število 29. dec. v izhodni Galiciji ujetih je preko 1200 mož. Dne 31. decembra. Predozemlje naše frcnte ob Strvpi je bilo med Bučacem in Višnijovskim, tndi včeraj (30. dec.) pozorišče ponovnih z močnimi silami izvedenih roskih napadov. Zopet so se, kakor prejšnje dni, v ognju hladnokrvnih hrabrih če!: naše Pflanzer-Baltinove armade razbile vse sovražne naskakovalne čete. Ob dolnji Strypi ia na besarabski fronli je delovanje po zadnjih bojih raočno izčrpanega sovražnika začasno popustilo. Izgube, ki so jih imeli Rusi v preteklih dneh na izhodnogaliških bojiščih. presegajo povsod običajno mero. Včeraj, dne 30. deicembra je ležaio ob Strypi pred oisekom ene stotnije 161, pred nekim drugim 325 ruskih trupel. Ob dolnji Strypi, ob Ikvi in ob Putilovki ni bilo ncbenih posebnih dogodkov. Dne 1. januarja 1916. Bitka v izhodni Galiciji se nadaljuje z nezmanjšano silo. Težišča teh bojev se je včeraj dne 31. deeembra nahajalo ob srednjem in spodnjem toku reke Strype. Že v prvih popoldanskih urah seje pričelona ozemlju severno-izhodno od Bučaca živahno obstreljevanje mnogoštevilne ruske artilerije, ki je trajalo notri do večera. Nato je začel sovražnik napadali. Sovražne Cete so prodirale mestoma v gostih napadalnih vrstah štiri- do petkrat notri do na9ih žičnih ovir, toda bile so vsakokrat pod velikan skimi izgubami odbite. Po noči se je umaknil sovražnik, pustivši na bojišču na stotine mrtvih in težko ranjenib, nazaj v svoje 600 do 1000 korakov oddaljene postojank?. Istotako so bili odbiti vsi raski napadi pri Jaslovicah južno od Bučača ter pri Ušijakovu ob Dnjestru. Na besarabski bojni črti je bilo na Silvestrovo razmeroma mirno. Dne 2. januarja. Sovražnik je sedaj zopet pričel svojo ofenzi*o tudi proti besarabski bojni črti armade gentrala Pflanzer-Baltina. Ko je že v noči na novo leto dvakrat in na novega leta dan predpdldne i totako dvakrat brezuspeSno poskušal udredi v naše postojanke, je ob 1. uri popoldne zopet vnovič hudo ilapadal utrdbe pri Toporocu; napad je pa bil od hrabrih braniteljev v bojnem metežu odbit Dve uri pozneje je prodiralo na cmenjenem prostoru šest ruskih polkov, ki so pabili večinoma ioptt odbiti. Le na ozemlju enega bataljona še boj na Novega leta dan ni bil zaključen. I gube Soviažnika ob besarabski bojni črti so izvanredno velike. Našo bojno Črto ob StrVpi eeverno-izhodno od Bučaca je sovražaik na Novega leta zjutraj zopet napadel. Napad se je izjalovil ravnotako, fcakor ruski sunek proti nasipimi severno izhodrio o'd Burkanova. Število v zadDJem tednu ujetih Rusov v iz hodni Ga'lici,i znaša 3000 mož. D n e 3. j a n. Ttidi VČeraj dnie 2. januarja so se vršili cb besarabski bojni črfi celi dan srditi boji. Sovražnik je storil vse, da bi predrl naše črte na ozemlju Toporovca. Vse poskuse predreti je izjalovil hrabri odpor naSih iunaških čet. Število ujetih Ru^ov zna ša 3 častnike in 850 mož. Ob izlivu reke Seret, ob spodnji Stry-pi, ob potoku Kormin ter ob reki Styr so bili odbiti po samezni ruski sunki. Zakaj Rusi napadajo? Mnogi nepristranski vojni stroklotvnjald, ki dobro poznajo težavpn položaj ruske armade — veliko pomanjkanje Sastnikov in dobrega moštva — pravijo, da Rusi skoro gotovo nimajd namena začeti z novo yelikjo ofenzivo proti nam. K zadnjim napaidom na našo fronto so jih najbrž prisilili Angleži in Fra-ncozi in tudi Italijani, da bi vsleid ruskih napadov v Galiciji in Bukovini, bilo naše armadno vodstvo prisiljeno, Odtegniti nekaj svojih 6et iz balkanskega, in ltalijanskega bojišča, kjer našim sovražnikom precej slajba prede. Mi smo ob Strvpi, Dnjestru in sploh na celi ruski bojni Crti močno utrj|eni in se nam torej ruskib navalov ni treba posebno frati. Kako je bilo ob Dnjestru Slovenski vojak Ivan Zup(a,n, doma iz DobrovIja pri Marija Nazaretu, piSe svoji mamici, sestri m bratu: Dragi mi domači! Prosili ste me, naj vam opiŠ0m kakšen dogodek iz vojašlkega življenja. Opisal V'a,m bom nek dogodek, ki sem ga doživel ob Dnje-'¦ istru blizu besarabake meje. Bilo je neki večer, precej že po solnčnem zahodu. Jaz in trije drugi korenjaki smo bili odbrani za patruljo. Mislil sem si: salamenski ruski medved, če se srečava, se L"ova dala., da se bodo kar iskre kresale. Ta večer sem imel povsod smolo. Že ko smo prišli iz našega strelskega jarka do žične ograje in smo lezli tam> skozi, sem se jaz tako opraskaj po rokah, da sem nevoljen malo porentačil, a na to sem kmalu pozabil, ko- smo šli dalje. Koračil sem naprej, oni trije rkorenjaki pa za menoj. Nekaj feasa je šlo dobro. Toda kaj pa je to? Naenkrat mi je znianjkalo tal pod nogami. Na moje veliko začudenje sera se valil po grdzni strmini dol naravnost proti Dnjestru, ki tečo spodaj. Nekaj člasa ie bila glava navzdol, nekaj časa pa noge. Soveda sen' se kmalu najveličal te vožnje. Zagrabil sem so za grm, ki je bil k sreči na tistera kraju in sem so tako srečno ustavil. Ko bi ne bilo tistega grma, pa bi se bil peljal v Dnje&tr kopait, kar bi Pa ne bilo posebno prijetno, zakaj brila je mrzla Itfurja, pa tudi prav yarno bi ne bilo, kajti Dnjester je velikanska reka, kakor pet Savinj, Tovariši so se rai smejali na vso jnoč, ko sem po bregu prikobacal nazaj na vrh. In hajdi, pa smo koraiili dalje. Kar naenkrat smo naleteli na rusko patruljo. iMi smo je prej zapazili in smo začeli streljati, a tudi 'Mbskali nam niso ostali dolžni. Pa smo še dali! Drug idrugega smo spravIjali na drugi svet. Ostaii štirji© Rusi pa so jo urnih kraS pobrisali, mi korenjaki pa smo sie živi vrnili v strelski jarek. Tudi jaz sem poznoje parkrat tako bežal pred Mosikali, da so mi kar pete žMižgale, pa S€ro jim le ušel, detudi smo bili,' zelo bjizu skupaj. Rusi so sami velikokrat rekli, da Aystrijca ni mogoče ujeti, 6e ga že za tornistro drži, pa jo Rusu v roki pusti, sam pa uide. Jaz jim tudi fornistre nisein pustil. bi je bilo Škodte.. Ne dolgo po tem dogodku; smo se poslovili od Dnjestra, pa smo šli nad Lab©. Italijani streljajo kakor blazni, ali njih infamterija je pa plašljiva, kakor za:oi. Tri dni pozneje, ko smo se pripeljaJi na laš,ko bojišče, sem bil ranjen od italijanskega šrapnela v nogo. Bil j0 to grozon dan, kajkor v peklu. Najprej je priletela granata in me je tako zasula, da sem se komaj iz prsti izkopal in potem j© priletel šrapnel in se razpoftil ravno nad mojo glavo in me ranil v desno nogo. Sama Mati božja ,m© je varovala smrti'. In ttjga dneva ne pozabim nikoli., če 5e tudi živim slo let. Grobovi naših Junakov. Podlovec Martin Žabota, doma iz Slamnjaka pri Ljutomeru, piše svoji ž©ni: Ker nam Rusi ne dajo miru m po noči, ne po dnevh, smo jih tako zdelali, da leži pred na&imi postojankajni nekaj stotin mrtvih ruskih vojakov. Zdaj mirujejo, ker so sprevideli, da se s slovonskimi lovci ni dobro igrati. Kako hrabro se bori naš lqvski bataljon, je najboljši dokaz d©jstvo, da je bilo zadnji mesec zopet nad 40 hrabrostnih svetinj razdeljenih med slovenske.junakie, In z nami se je bojoval tudi junlaški bosensko-hercegovski pešpolk štev. .. Ne dalefi od nas in od naših postojank j© mesfo naših padlih junakov. Majhna in tiha dolinioa; ob robu veliki križ iz brezovegai lesa, Nai desno in levo se vrstiio grobovi junakov, osem po številu. Vsi ti grobovi so lepo urejeni, ob vsakem j©. nagrobni križ z le.iira napisom. Na vsakem grobu so povreznjeni piskri šrapnelov in v njih cvetlice. Zemlja okrog grobov je posuta z b©lim peskiom, pokopališfte je ograjeno z brezovim lesom. V koti\Vh so nasajen© smrečice. Bele stopnice vodijo k vratom, nfejd katerimi je pisano na levi strani: ,,Padli lovci", na desni pa napis: ,.Po6ivaUe v miru, junaki! Bili ste hrabri in zvesti do smrti!" Tako spijo naši padli junaki in bratje ve6ni pen. Smrt jih je pokosila v cvetju let, ko so vršili najvišjo domovinsko dolžnost. Lepa in častna je smrt junaka na bojišču! — Martin Zabota, podlovec.