Številka 340 TRST, v ponedeljek 14 decembra 1908 ■BT3I IZHAJA VSAKI DAN tvtfl «b nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Foeamlčne Štev. s© prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobak arn ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ittni, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 mt. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Tečaj XXXiil Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece «K;qim- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroralM m ■•Aeljsko laftaaj* „SDUI08TI" stan* : ••!»-—— letno X 5-20, pol l«ta 9 OO ■ ■ Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te »prejemajo la rokopisi to oo vraAaJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranllnitnl račun Si 841 652. TELEFON IL 11-57. BRZOJAVNE VESTI Nižjeavatrijski deželni zbor. DUNAJ 13. Nižjeavstrijski deželni zbor bo sklican še tekom tega meseca, bržkone dne 28. t. m., da reši proračun in povijanje občinskih doklad za posamične kmetske občine. Novi angleški pozl&nik pri baronu Aehrenthalu. DUNAJ 13. Novi angleški poslanik Mr. Cart\vight, ki je v četrtek nastopil svojo službo, je takoj ob svojem prihodu obiskal ministra za unanje stvari barona Aehrenthala. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da je poslanik obvestil ministra o angleškem umevanju položaja. Angleška baje želi, da pride do sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Francoske vojaške vaje leta 1909. PARIZ 13. »La France Militaire« poroča, da je francoski generalni štab določil, da se bodo jesenske vaje 1. 1909 vršile na jugo-vztoku države. Središče bo Aix, torej ob italijanski meji. 4 O tonelat dinamita eksplodiralo. Mnogo oseb ubitih. COLON 13. V Obispu ob panamskem šotori. Srbska *ojqk«, vštevši prvo io drogo reservo, šteje tjkuuuo 350 000 mož, število, ki je utegnejo pomnožiti ruski dobrovoljci. Ako je morda tudi neko število odločeno za Crnogoro, se vendar zdi čudno, da je Srbiia naročila toliko šotorom. Konečno vpraša „Vos». Zeitung", kje d* jemlje Srbija denar za tako ogromno naročile. ČRNAGORA. CETINJE 13. Uradni list je objavil odredbo finančnega ministerstva, ki nalaga carinskim oblastnijam, naj od jutri naprej na vse blago, prihajajoče iz dežel, s katerimi nima Crnagora nikake trgovinske pogodbe, uporabljajo maksimalni carinski tarif. TURČIJA. CARIGRAD 13. Današnji ministerski svet je sklenil ukreniti stroge odredbe, da se ne bodo carinski uradi udeleževali bojkota. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo pričela. CARIGRAD 13. Avstro-ogrski poslanik markiz Pallavicini je naznanil velikemu vezirju, da ga danes pred minister-skim svetom obišče in mu prijavi važne Gal o-Fran kom! stvari. kanalu je zletelo v zrak 40 tonelat dina-j CARIGRAD 13. Markiz Pallavicini mita. Ubitih je bilo baje nad 100 oseb. je danes obiskal velikega vezirja in mi-— Glasom najzadnjih vesti, je bilo ubitih nistra za unanje stvari. Pogajanja glede deset oseb, petdeset pa ranjenih. Veči-j sporazuma s Turčijo radi aneksije Bosne noma so to Španci. Vsled stresa je potem ' in Hercegovine so pričela, eksplodiralo še 27 tonelat. j SRBIJA. MOSKVA 13. V moskovskih trgovskih krogih se govori, da je srbska vlada j Kq je Vaš kralj Bren prihrumel v naročila pri ruskih tvornicah velike mno- tal|.Q -n premagal Riraijane, — ki so line orožja. Precejšnje odpošiljatve orožja bm y Qni dobi neznaten narod _ bilo je so že odšle v Srbijo. < ob tej prilikif ko so se raorali Rimljani BELIGRAD !3. Kralj Peter je po- odkl,piti proti dog0vorjeni množini zlata, delil ministru za unanje stvari Milovano- da je vrgel Bren na tehnico k batom ge viću za njegove zasluge za srbsko stvar svoj meč in izrekel Qne velepomerabne be. red belega orla. i sede: „Gorje premaganim !u BELIGRAD 13. »Pravda, je zvedela, VlogQ pa SQ menjali Rimljani, ko so da so bili vsi častniki, nahajajoči se v jeH osvajati svet. priC;li so tudi v VaSo inozemstvu, pozvani, naj se vrnejo v deželc)j namreč . Galijo transalcino, Vas Srbijo, da vstopijo v svoje četne zbore. podjarmili in Vam urinili svojo kulturo. Pri tem ste se seznanili tudi z njih vero Včeraj je bil po 20-dnevnih orožnih vajah odpuščen tretji oddelek rezervistov prve kategorije. 100 tisoč šotorov za Srbijo. in si izbrali mene, njih zaščitnika, svojim zaščitnikom. Hrumeli pa so, za čas narodnega preseljevanja divji n arodi v Italijo, BEROLIN 12. rVoss. Ztitung*4 poroča, vničili rimljansko cesarstvo i pri tem niso da je Srbija naročila v Nemčiji 100.000 prizanesli niti Vaši deželi, ampak prišli šotorov, ki morajo meseca februarja in so nad Vas Franki — germansko pleme marca biti izročeni v Belemgradu. — „Voss. — Vas podjarmili in deželo Vašo razdelili Zeitung toim;:či to vest nastopno : Težko je mej svoje velikaše. Imeli pa ste Vi večjo vimeti, kaj da hoče Srbija s temi 100.000 kulturo od njih, zato se je zgodil naraven PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana SjergjejeviČa Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. — Kako neki? — Bodiva prijatelja — lej kako! Zjinajida mi je dala poduhati rožo. — Poslušajte, sem pač mnogo starša od vas — mogla bi biti vaša teta, pravzaprav : no, ne teta, starša sestra. A vi... — Jaz sem za vas otrok, sera jo prekinil. — Xo da, otrok, toda ljub, dober, umen, ki ga zelo rada imam. Veste-li kaj ? Z današnjega dne vas imenujem svojim pažem : a vi ne zabite, da se paži ne smejo ločiti od svojih gospa. Evo vam znak vašega novega dostojanstva — je dostavila, dočira mi je utikala rožo v petljo mojega jopiča: — znak naše milosti j proti vam. — Prej sem prejemal od vas druge! ni 1 osti, sera zamrmral. A ! je spregovorila Zjinajida ter me pogledala od strani.., kak spomin ima ! No torej ? pripravljena sem tudi sedaj. In sklonivši se k meni mi je pritisnila na čelo čist, miren poljub. Pogledal sem jo bil le, a že seje obrnila proč, in rekla: stopajte za mano, moj paž — ter šla v prizidek. Podal sem se za njo — in se čudom čudil. -Je li zares — misli! sem sam pri sebi — ta krotka, pametna deklica — ravno ista Zjinajida, ki sera jo poznaval ? Tudi njena hoja se mi je zdela bolj mirna — in vsa njena postava bolj veličastna in vitka... in moj Bog! s kako novo silo je razplamtela v meni ljubezen. XVI. Po obedu so se gostje zopet zbrali v j prizidku — tudi knežnja je prišla ven k j njim. Vsa družba je bila v polnem številu na mestu, kakor onega prvega, za-me ne-j pozabnega večera: celo Njirraackij se je j privlekel tja: Majdanov je prišel takrat' prej nego vsi drugi — prinesel je novel stihe. Začela je zopet igra v zastave, toda brez prejšnjih čudnih burk, brez neumnosti in brez šuma — ciganski element je! izginil. Zjinajida je dala našemu sestanku novo smer. Sedel sem zraven nje po pravu: paža. Mej drugim je stavila predlog, da naj bi vsak, kogar zastava bi bila izvle-čena, pripovedoval svoje sanje; toda to ni ( vspelo. Sanje so bile bodisi nezanimive (Bjelavzorov je videl v sanjah, da je krmil pojav : vsprejeli so Vaš jezik in se utopili I v Vas. Neizmerno ste trpeli v oni dobi, ko i so Vam vladarji bili tujci, namreč : Mero-vingeri in Karolingeri. Takrat so Vam na eni strani pustošili deželo Normani in Saraceni, dočim se je na drugi strani prelivala kri radi prestola. Normane ste konečno pomirili s tem da ste jim odkazali Normandijo v bivališče, dočim ste Saracene slavno zmagali, ter jim odkazali Pi-reneje za mejo proti zapadu. In tako ste Vi, kakor pozneje Sobieski, rešili Evropo pred polumesecom. Stoprav, ko so prišli na prestol Ca-petingeri in njih postranska lineja Valois in Burboni, ki so dobro in srečno vladali, so pričeli za Vas boljši časi. Capetinger Ludvik IX. sveti je pokoril uporne plemiče, povzdignil mesta in kmetski stan, uredil legislaturo, davke, ustvaril urad-ništvo. Filip Lepi je znal vzbuditi naroden ponos tako, da je prisilil sv. Stolico, da se je preselila v Avignon ter jo tako napravil odvisno. Dolgotrajno vojno z Angleško, ki si je lastila francoski prestol, je končal Karol VII. s pomočjo navdušenih kmetov — na čelu jim Ivana d' Are — Ludvik XI. pa je raskosano deželo ujedinjal v celpto. — Velik, neizbrisen madež ostane za Vas umor pridnih Huge-notov. In ravno vojna ž njimi (Hugdnoti) je dovela državo na rob propada. — Ko je nastopil vlado Ludvik XIII, ter njegov kancelar Richelieu, je uvel stalno vojsko in s tem birokratizem in absolutizem. — Njegov naslednik Ludvik XIV. je v tem duhu dalje vladal, se vojskoval malo ne z vso Evropo in dovel sicer Francijo na vrhu'i»-o slave, ali ob enem tudi jo ugonobi. inaterijelno. V^led dolgotrajnih v ojen je r.avstal dolg 2000 mil. livrej ; pri tem je u a-l na dvor sjaj; verska nestrpnost je pr. gnala 400.000 sobratov protestantov; samuvoljstvo in izkoriščanje na roda do mozga, je bilo na dnevnem redu. Kaj čuda, da je v narodu konečno vskipelo in se je vprl temu brezmejnemu despotizmu ? ! Narod je prišel do spoznanja, da mu se godi v nebokrićeča krivica, spoznal je, da je prišla doba njegove polnoletnosti, da mu torej ni treba več varuhov in zdrobil je verige, ki so ga tako krvavo žulile ; prevzel je sam gospodarstvo v krepke roke in proglasil Ijudo-vlado. In ta narod, ki je tako odločno, posegel sam v svojo nemilo usodo in je odločil drugo smer, napravil je ravno v onih dneh, kakor bi bil pijan sreče in svobode, veliko neprevidnost, izroči vsi se v roke — sicer ženiialnemu, ali do skrajne meje častihlepnemu možu — Napoleonu I. Napoleon Vas je vodil, od zmage do zmage, kar Vas je tako navdušilo in za njega osvojilo, da niste niti najmanje čutili spon, ki Vam jih je on zopet nadel tako umetnim načinom. Po žalostnem odhodu iz Moskve in po^ grozni katastrofi pri \Ya-terloo je prišlo z Vami tako daleč, da so Vam druge velevlasti odkazale meje dežele in Vam usilile vladarja — monarha, Vaše blagajne so bile do dna izcrpljene,; Vaši najboljši sinovi so poginili na bojiščih : a po slabičih — nesposobnih za vojaštvo — ste duševno in telesno propadali, nazadovali. Leta 1848. ste zopet zdrobili spone, ponovno prevzeli gospodarstvo ; ali zopet ste je izročili v roke Napoleona III. Nezadovoljni z njegovo vlado ste se mu jeli upirati, a mej tem je pošiljal on Vaše najbolje rodoljube v Čajen. In da se vzdrži na prestolu, Vas je zaplel v usodno vojno z Nemčijo. Da, usodna je bila ta vojna za Vas, ki niste bili na njo pripravljeni ; ki niste imeli sposobnih vojskovodij; in tako je prišlo, da ste morali odtehtati naduti Nemčiji nje meče na tehtnici z 2 milijardami in ii ob enem odstopiti Se poldrugo deželo. Velik udarec je bil ta poraz za Vas, ponosen narod, toda na drugi strani ste pridobili ravno s tem ; naučili ste se ko-! nečno gospodariti sami v lastni hisi brez j varuhov. In tako ste ponovno strgali vezi, ki so Vas žulile ; uvedli demokratizem, kakor so ga poznali Vaši pradedje Gali, živeči po geslu : Enakost, bratstvo, svo-' boda. Bratska ljubav in svoboda, sta Vam pokazali pot, po kateri Vam je hoditi in ■ kako odpraviti krivice in predpravice, ter ; konečno Vam je prišlo spoznanje, da je človek srečen le tedaj, ko je svoboden, ! da sam s svojo glavo misli in sam go-jspodari v lastnem domu. Ruski car je sprožil misel o razoro-! ženju, toda na Vas je, miljenci moji, da 'to lepo misel oživotvorite! Kakor so bili nekoč Atenci luč svoje dobe in se ohra-' nili, dočim je bojevita Sparta izginila, tako ste tudi Vi danes luč, ki širi pro- sveto ; ste živ izgled, ki mika in vabi vse, Vam enako misleče. Vaše kolonije v.spe-vajo, ker širite v njih prosveto in ste tako za nje pravi blagoslov, dočim so Vaši sosedi le izsesevalci, demoralizatorji, z eno svojega konja s karasi*) in da je imel konj leseno glavo), bodisi so bile nenaravne, izmišljene. Majdanov nas je pogostil s celo povestjo. Tu so bili grobni svodi, angelji z lirami, govoreče cvetice in zvoki, ki so prihajali iz daljave. Zjinajida mu ni dala končati. Ako se je že prišlo na izmišljanja — je rekla — potem naj vsakdo pripoveduje kar koli naravnost izmišljenega. — Kakor prvi je moral pripovedovati Bjelavzorov sam. Mladi huzar je prišel v zadrego. — Ničesar se ne morem izmisliti! je vskliknil. — Kaki prazni izgovori! je odvrnila Zjinajida. — No, domišljajte si, naprimer, da ste oženjeni in povejte nam, kako bi vi prebili čas s svojo ženo. Bi jo li zaprli ? — Zaprl bi jo. — In vi sami bi sedeli žnjo? — Jaz sam bi seveda tudi sedel žnjo. — Izvrstno. No, ako bi se pa ona tega naveličala ter bi vam postala nezvesta ? — Ubil bi jo. — Ako bi pa utekla — Dohitel bi jo ter bi jo vseeno ubil. — Tako. No, denimo, da bi jaz bila vaša žena, kaj bi potem storili? lijelavzorov je umolknil. — Sebe bi ubil... ploska riba Zjinajida se je zasmejala. — Vidim, da je vaša pesem kratka. V drugo je bila izvlečena Zjinajidina zastava. Povzdignila je oči proti stropu in se zamislila. — Evo, poslušajte, začela je naposled, kaj sem izmislila. Predstavljajte si veličastno palačo, letno noč in d i ven ples. Ples prireja mlada kraljica. Povs-di zlato, mramor, kristal, svila, ognji, demanti, cvetje, vonjava, vsa poželjenja razkošja. — Ljubite-li razkošje ? jo je prekinil Lušin. Razkošje je lepo, je odvrnila ljubim vse, kar je lepo. — Bolj nego krasno"? je vprašal. — To je nekako dlakocepljenje, ne razumem. Ne motite me. — In taku je ples sijajen. Gostov vse polno, vsi mladi, lepi, hrabri, vsi blazno zaljubljeni v kraljico. — Ženskih ni mej gosti? je vprašal Maljevskij. — Ne — ali počakajte — so tudi ženske. — Vse grde ? — Dražestne. Toda možki so vsi zaljubljeni v kraljico. Una je visoka in vitka : nosi mal zlat diadem v črnih laseh. (Dalje). Stran II >EDINOST< šiv. 345 V Trgtn. dne 14. decembra 1908 Niste brez hib ; ali tudi te izg-inejo z večo ros veto in alco sme biti moj drug Perun ponosen na svoje Črnogorce, smem s polnim pravom biti tudi jaz na Vas ! Jupiter ej-bofj. besedo; pravo prokletstvo za kolonije. ; pomiriti razburjenih duhov. Nastal je še veči hrup, tako da je predsednik konečno moral razpustiti shod. Med hrupom so seveda Italijani pokazali svojo kulturo. Tako je n. pr. zadružnik Bertogna rekel, da je pač slabo, ako slovenski zadružnik Tomaž Sancin ne zna italijanski. Isti Bertogna je nekemu drugemu [slovenskemu zadružniku zalučal v obraz več italijanskih psovk, na kar mu je ta primerno odvrnil, češ: Tudi v Ljubljano ste nas pošiljali, ali mi smo tu in Še celo v večini. Na zborovanju sta bila navzoča tudi zadružni inštruktor dr. Blosig in vladni zastopnik Bavzon. Nadejamo se, da obvestita ta dva gospoda vlado o resničnem stanju v zadrugi. Ta občni zbor je četrti, ki se ni mogel vršiti radi slovenske obstrukcije. 9 DOGODKI NA BALKANU. Avstro-Ogrska in Srbija. (Simptomatičen nemški glas). Vsporedno s hladnejim presojanjem avstrijske balkanske politike, se oglašajo v nemškem novinstvu tudi glasovi, ki svare k treznejemu presojanju dogodkov v Srbiji in Crnogori. Takov glas, ki ojstro kontrastuje z dosedanjo taktiko zasramo-vanja in bagatelizovanja, je prinesla te dni graška >Tagespost«. Članek začenja z razpravo o obrambeni zvezi, ki sta jo sklenili Črnogora in Srbija in s kompenzacijami, ki jih zahtevata. Člankar odreka sicer tema balkanskima državama moč, da bi mogle izvesti ta svoj program. Ali potem zahteva, naj bi se v Avstri/i resneje in spretne j e bavili s srbskim vprašanjem. Priznava, da se sedanje srbsko kraljestvo nahaja v nesrečnem geografskem položaju, ki je dela nesposobnim za gospodarski razvoj. Zato pa gonilne sile v Srbiji niso v govorih prestolonaslednika, marveč leže globlje. Udruženje Srbov v narodno drž. tvorbo je vprašanje, podobno onemu ujedinjenja Italije. Da se ne odtezajo temu spoznanju, to je stvar daleko-glednih avstrijskih državnikov. Reko srbskega gibanja treba spraviti v pravo strugo. Nespametno bi bilo, ako bi hoteli to gibanje prezirati in je ingnorirati. Ne gre tu — pravi graški list — za Srbijo, ampak za Srbe, katerih razvoj spada v s t ero naših interesov. Srbsko vprašanje je tu, to se mora rešiti v avstrijskem smislu ! Kakor piše sedaj graški list, jeli so pisati ludi mnogi drugi nemški listi, a vse to zveni drugače, nego so pisali in — zasramovali (s »Simplicissimusom« na čelu), ko je bila proglašena aneksija, ki so jej sledili viharji v Srbiji. — S srbskim vprašanjem se treba resneje in spretne je baviti. To velja na adreso barona Aehrenthala in vse avstrijske diplomacije in zveni kakor: grešili smo ! Dnevne vesti. Rodoljubi pozor! Računski listki družbe sv. Cirila in Metoda se v zadnjem času prav malo uporabljajo, še manj pa naročajo. Ti listki bi lahko pripomogli družbi k prav izdatnim dohodkom, če bi se le povsod uvedli. Vse prijatelje naše družbe uljudno prosimo, da zahtevajo po vseh gostilnah kavarnah in trgovinah računske listke. Izredni občni zbor zadruge jestvinčarjev, ki se je vršil včeraj v zadružnih prostorih, je bil zelo viharen. O prvi točki dnevnega reda, pojasnila o ureditvi urnika, se je razpravljalo precej mirno. Pri točki odobritev lanskega računa in proračuna za leto 1908 in 1909 je pa nastal vihar. Ko je zadružnik Caldara predlagal, naj se odobri račun za leto 1907 in proračuna za 190- in 1909, se je oglasil za besedo naš starosta g. Ivan Prelog in v daljšem govoru pojasnil težavno stanje zadruge, Ki je je zakrivilo v prvi vrsti vodstvo zadruge in je konečno predlagal, naj se najprej razpravlja o računu za leto i9o~. Na to se je začelo glasovanje. Ker pa m bilo radi silnega hrupa možno konšta-tirati večine, so se morali privrženci Cal-darovega predloga, to je Italijani, umakniti v vodstveno sobo, in glej, predlog * aldara je ostal v manjšini, kajti za predlog je glasovalo 53, proti pa 58 glasovom. Nato je navstal velikanski hrup in vrišč in le uplivu g. Preloga se je zahvaliti, da so se polagoma duhovi nekoliko po mirili. Slovenci so zahtevali, naj se razpravlja tudi v slovenskem jeziku, česar pa predsednik ni dovolil, nakar so začeli Slovenci govoriti slovensko. Ker ni hotel hrup in vrišč ponehati, je predsednik pozval g. Preloga, ki da ima sukno in škarje v rokah, naj napravi mir. Ker pa ni hotel predsednik Robba dovoliti razprave tudi v slovenskem jeziku, je Prelog izjavil, da mu v tem slučaju ni možno Zaloga svetovnoznanega PIVA delniške tovarne v C. Budejovicah (izven dogovora) toliko v sodih kolikor v buteljkahv ul. Valdirivo štv. 32. Telegon štv. 2201. F- Fertot urar I. vrate Trst ul. Poste Huoue 9s Po občnem zboru je nabral Gregor Zidar ml. med trgovci, ki so se zbrali v restavraciji »Balkan« za moško podruž nico sv. Cirila in Metodija 34*80 kron. (Denar hrani uprava »Edinosti«.) K volitvam zavarovalnice zoper nezgode. Ker ni vselej jasno, v katero kategorijo spadajo razni obrati, ki volijo te dni v zavarovalnico zoper nezgode, našteti jih hočemo podrobno razdeljene po kategorijah. I. kategorija obseza promet in skladišča torej spadajo tja vsa podjetja vozni-nikov, pošte (telegrafi) tramvaji spedicij-ska podjetja, istotako tudi Lloydova skladišča (ramo spedizioni), zaloge lesa, oglja nakladanje in razkladanje ladij i t. d. II. kategorija sestoji iz tovarn, ladije-delnic, livarn, plavžev delavnic kovin, kovačij i t. d. VI. kategorija obseza : delavnice papirja, usnja, zamaškov, voščenih pokrival, dalje mizarske, sodarske, strugarske, obrate, tovarno linoleja, čistilnice riža, mline, žage. Ker je tedaj včasih dvomljivo kam spadajo nekateri obrati, pazite da napišete na glasovnico one naše kandidate, ki odgovarjajo dotični kategoriji. Pozor, podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ! Leto se bliža koncu in družbino knjigovodstvo prosi, da pošljejo podružnice vse prispevke za letošnje leto vsaj do 25. decembra t. 1. Prispevki, ki bi se vposlali januvarja meseca prihodnjega leta, se ne morejo izkazati kot dohodki v 1. 1908. Oskrbniki nabiralnikov družbe sv. Cirila in Metoda naj izpraznijo nabiralnike in pošljejo denar do 25. decembra, da se morejo izkazati te vrste dohodki v računih za letošnje leto. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročila tvrdka A. D. E. Skaberne v Ljubljani prispevek od prodanega platna 200 K, uplaćala pa je tudi 200 K pokroviteljnine. Trgovina Skaberne je s tem požrtvovalnim činom dejansko zasvedočiia svoje slovensko stališče, k čemur pripominjamo : Kdor potrebuje blaga, s kakoršnim trži A. D. E. Skaberne, naj se spomni najnovejšega pokrovitelja prepotrebne naše družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala iskrena \ G. Iv. Benedik, župnik v pokoju, je vposlal družbi sv. Cirila in Metoda 200 K in postal tako njen pokrovitelj. Živel ! Pokojninski zavod češkoslovanskega de-narstva v Pragi. Tukajšna podružnica Osrednje banke čeških hranilnic je z današnjim dnem pričela razpošiljati pravila in prijave goriomenjenega zavoda. Vse one gg. službodajalce. oz. korporacije, ki bi istih pomotoma ne dobili, se opozarja, da jih dobe brezplačno pri blagajni tu-kajšne podružnice Osrednje banke čeških hranilnic, Rdeči trg (Piazza del Ponte-rosso) 3. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani. V službo se sprejme: 2 knjigovodje in kcrespondenta, 1 poslovodja, 1 potnik, 2 kontori&ta, 13 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik mani fakturne stroke, 1 pomočnik železnarske stroke, ^kontoriatinji, 2 blagajni-čarke, 2 prodajalki, 4 učenci. Službe iščejo: 2 knjigovodje ia korespondeiiti, 2 poalo-vodji, 2 potnika, 2 kontorista, 19 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerij ske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 9 blagajničark, 7 prodajalk. o J2 v o -ac c 9» = o >v rs S SC k. M _3£ O E n M n 2, 01 m .2 -o £ rs o o. v a> E = S s KI "> O o JE > UJ >u/ ro HO « O * m = o o o «L> C« IM iS >0 K2 O 09 a> ca jesenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajalnici Maccari & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke. Trpežni bamno blago i1 bomba^iiig za delavca. SLOUENCII KUPUJTE Narodni kolek! Skladišče šivalnih strojev G, Trani TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dopvorne. Plačilo m ote. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev i vsakega zistema. Prodaja igel. olja in aparatov. ^Kupuje in prodaja že rabljene I šivalne stroje. Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst, ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazali od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in bnrgundec v steklenicah od 1 d « 10 kilogramov naprej .se priporoča konzumentom^ R. Gasperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon 1974 Prevozno podjetje ; c. kr. avstrijskih državnih železnic. : Sprejme razcarmanje kakoršnegasibodi blaga iz, _ _ _ mitnic, dostavljanje na dom, pošiljat ve, i /\N i O N oKlHL potega kovčegov. mehanik, zapriseženi lzvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. i I Zastopnik tovarne koles in mototoles Naj dogovoru ejše cen e. Direktni dovoz štajerskih kokoši h j Nape]tava ia ^ eiekiričnih tToaekoT hifl lB proaaJ. sif> Ql-0f»ila!i+0+3 * firiltltft ! mofonov, zocofotlov, in fonografov. Zalogu priprav ia ločiti piro «JC. Opecijalllcla . Ura5M /Uigiaraid. j J^gtna delale* za popravljanje iiv. »trojev, kolea. motokol*« lta Cene dogovorne. — Postrežba na dora j Velika zaloga pripadkov po tovar, canah Ulica Campa&tiSa ši. 15.; telefon fttev. its*. Tvornica za izdel. zaves in avtomatičnih zagrinjal vsake kakovosti in obsežnosti i5i aiUS. FFiREATA isi Tc varna: Trat, ulica Monfecucco 13. — Prodajainica: Corao 36. Izdelovanje avtomatičnih roulettes za prodajalnice, kavarne, restavracije, verande. okna in izložbena okna. Storer s posebnim aparatom. Kljuke vsake velikost. Izbera malih zaves lastnega izdelka iz posebnega angleškega platna v vsak. barvi, navadnih, v oljnatih barvah, in pisanih. Navadno platno, batist s čipkami, slama, jaluzija in nepremočljivo platno. - Aparat „Voltors" za trdne zavese. - Sprejme se vsako popravljanje, pranje in pohrana. Cene zmerne. Ceniki zaitonj Prvo primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in speBicijsko podjetje rudolf exner - trst Telefon it. 847. - ^ia đella Stazione Štv. 17. - Tolcfon it. 7 Fllllaike v PULI. CORICi,' REKI In GRADEŽU. Prevažanja pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v *aprt*h patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - {Pošiljal? preMof, C u »io u poturane ia sre?« Mm si rse pim> Sprejema §8 tudi pahlštvo iniđruge prsdmeto * shrambo v lastna zato pripravljena *una akltdl«6a. Edini tržaški xavod xa == VAOUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE P3EPK0G — O0F Točna postrežba, in nJMke cene 0 U o o R U !9IC e Tovarna pneomatIKov „Antiflerapant iz usnja, in gumija obloženih z jeklenimi _ žeblji patentovanega, zistema A. GARCONNET & R. VEZIEL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „Antiderpaut-ov pneomatikov" in sapnih trev vsake znamke. - Delo natančno in zajamčeno. - Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro št. 16. GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore. K O 0 1 n V Trstu, dne 14 decembra 1S08 > EDINOST* siv. 345 Stran III Posredovalnica posluje za delodajalce po- in junic in 13973 telet, skupaj torej 54638 polnoma brezplačno, za delojemalce proti mali glav. Do konca novembra naresal je izvoz odškodnini. do prilično 70.000 glav živine, katero šte- j vilo presega število vse goveje živine, kar T^^StSkcl lllčlicl krOnjkii se re<^ na ^or^ko-Gradiščanskem. To- _ . . t-. ^ _ , liko živine kakor letos se ni še nikoli iz Tatvina. Ravnatelj livarne Somek na T , , . 0 , , . j• , t^ , - vozilo v Italijo; pred letos je dosegel iz- Belvederju št. 40, terdinand Palano, je 1 . . ~ T ,?. ... , , : voz govedi iz Avstro-Ogrske v Italijo nai- pr:;avil včeraj na policiji, da je nekdo i & zmaknil tri broncene predmete, vredne 30 VeČJe Števil° leta Z 3'-«5* komadov, kron. Pozneje so te predmete našli pri.t0reJ še Polovico kar se l'e ^ lzPe' ulici Carducci ter jih j 06 polovice julija do konca novem- , bra le na dveh goriških mejnih mitnicah. neki starinarki zaplenili. Hote! zastonj jesti in piti. Aretiran je bil včeraj 3 2-letni težak Ferdinand Sper- j sof. ker se je v Jurinovi krčmi v ulici S. 1 Najžalostnejše pri vsem je pa dejstvo, da se izvažajo najlepše živali najboljših avstrijskih pasem, kakor pincgavske, Miesbach, »r • • -ji- -i * • v,m jKuhlander, Allgan in simentalske. Maurizio najedel in napil — računa je bilo »s 3 K 14 St. — a ni imel s čem plačati. j Želod dobra hrana za perutnino. Želod Izginil. — Štefanija Jederl, stanujoča j se mora na žerjavici spražiti, potem semleti v ulici Canova 9, je prijavila na policiji, jali Pa stolči v Prah- Ta se potem po poda je njen mož Franc od predčerajšnjem jtrebi primeša drugi hrani n. pr. kuhanemu izeinil z doma. J in zmečkanemu krompirju, in daje koko« jšim. Po takšnej hrani se kokoši baje dobro počutijo in izvrstno nesejo. Za is kokošij zadostuje tega prahu kot pridevka 4 do 5 žlic na dan. Noto pogrebno podjetja pisarna in prodajalna tiia Oincenzo 3ellmi št. 13. Telefon št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Manaimo D' Azeglio St. 1 3 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vr>te v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste ia lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da 8e ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo IIUNRIK STI3ELJ in drui- Koledar in vreme. Danes: Spiri-dion, .škof; jutri r lrenej, škof. Temperatura včeraj 2. uri popoludne -j- io° Cels. Vreme včeraj : lepo. VELIKA ZALOGA furlanskih jajc ■ _ vedno svežih. —— Najfineje alpsko Čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijaliteta rLIPTAUERu. Postrežba na dom Cene zmerne. — Prodaja na drobno in debelo. Rodoljo Contro, ulica delle ^cque 5. : Vinski cvet (špirit) . na debelo Bakof & Moller - Trst Trikrat rektiflclranl 95% y sodih vsake ko ličine. Denatnrlranl 90% 7 Izvornih sodili ===== Lastna tvornica sodov Tvrdka ustanovljena 1837. Vesti iz Goriške. Iz St. Andreža. Naša občina se je 1. m. popold. oblekla v praznično obleko, iz vsake hiše so plapolale zastave, slednje okno na cesto je bilo razsvetljeno, iz zvonika so odsevali raznobarvni bengali. Ob 7. uri so naznanjali streli topičev pričetek slavnosti. Ljudstva se je kar trlo okrog velikanskega kresa, ki je naznanjal tja daleč črez državno mejo, da slavimo 6o-letnico svojega vladarja. Na posebnem prostoru so se zbrali tamburaši in pevci, prvi so vdarili cesarsko pesem, drugi pa za peli slavnostno kantato. Na to je bila po vasi bakljada. katere se je vdeležilo mnogo ljudstva. Sokoli so nosili lampijone, pevci pa peli razne domoljubne pesmi. Dne 2. t. m. je bila slovesna sv. maša :*a:ere se je vdeležilo starešinstvo Šol. mladina, »Bralno-pevsko društvo« in »Sokol«. O poludne je bil slavnostni obed starešinstva, pri katerem se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metodija 27 K 35 h. Ob 4. uri popoldne bila je šolska veselica v dvorani g. Petra Lutmana ob mnogoštevilni vdeležbi. Ljudstvo se je naravnost divilo mladim pevkam, deklamovalcu in igralcem. Po vsej občini gre le en glas : tako krasne veselice ni še videl Št. Andrež. Slavnostni govor je imel nadućitelj g. L. Furlani, ki je v jedrnatih potezah očrtal blagodejne naprave in življenje cesarja Franca Jožefa i. Ljudstvo mu je za lep govor priredilo nav-dušeno ovacijo. Po dovršeni veselici je županstvo obdarilo vse otroke s kolači pomarančami in knjigami »Naš cesar«. Posebna hvala za to prireditev gre za .-se lobro in lepo vnetemu županu g. An-drežu Lutmanu. x Pomanjkanje vode. Gorica trpi na pomanjkanju vode, ako suša le malo pri- j tisne, letos pa je skoraj že pol leta na suhem. Izpraznili so se taki vodnjaki, ki jim n: -e nikdar manjkalo vode, tako na južnem kolodvoru, v Uršulinskem samostanu, tix Gradu, v škofiji in v tvornici žveplenk. Kronberškemu vodovodu tudi primanjkuje vode in sicer daja na dan manje 3150 hektolitrov tekočine. Vsled tega je voda skoraj po vseh .hišah zaprta, le v onih, katerih lastniki so v dobrih odnošaji z 1 ,ro>podo na municipiju, so vodovodi odprti : drugi morajo vsi pošiljati po vodo na javne vodnjaki, kjer morajo dekle po ure čakati, predenj natočijo škaf tega dragocenega življenskega eleksira. Denarji, ki so se potrošili za vodne študije in komisija, bi bili zadostovali za napravo vodovoda iz Trente. No • kapelnik mestne godbe goriške. — Mestni svet goriški je kapelnikom mestne ^odbe imenoval nekega Vitaliano Bianchi z Rimini v Italiji. Gospodarsto. Nasledniki letošnje suše in vsled nje pomanjkanje krme s poznavajo se najbolje pri izvozu goveje živine iz Avstrije. Na razpolago so mi le nekateri podatki izvoza v Italijo, in sicer za čas od sredi julija do konec oktobra. V tej dobi je šlo le na Goriškim pri mitnicah v S. Giovanni di Manzano in Palminovi v Italijo 2271 volov. 157 bikov, . G. MACHNICH, Trst, Ul. s. Giovanni 10. DEŽNI PLASCI LINOLEUM ZA GOSPE, GOSPODE IN OTROKE.-- ZA POPOLNE SOBE, POD MIZAMI, PRED UMIVALNIKOM, V VEŽAH, PREDSOBAH itd. 11 !'S! i i f :. ■ ';! PLATNENE PODLOGE - ZGOTOVLJENE Z OBROKOM KAK08 TUDI NA METER. v bogati izberi in po jako zmernih cenah pri £eopoldu }(aas Trst, Corso 2 »on 19-71. Btrar. IV EDINOST c 5t. 345 V Trstu, dne 14. deccmbin 1M-8 Hermanoild Trocca liarriera rccchia št. S ima veliko zalogo mrt^askila. prsdmetof zh otroke in odraščene. Venci 'r9m o~ porcelana in biserov vezanih * me-ot-no žico, oi umetnih cvetlio s tra kovi in napisi. 5like na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. A' ......... Sprejme se takoj SŽaffT^ŽS2C co jestvin v Barkovljah pri Trstu kot učenca. Na- fti loflo nnono udova, ki ?ovori italijan-miCtUd yU9|Jd f inteligentna, skromna, prid-' in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika- »51%I Ca na, za pohišno delo in šivanje uporabljiva, keg"a opravila, išče elužfco pri častiti, mali slovenski družini v Trstu, J -r» . , , .. ... ali okolici. Ljubi otroke. Ponudbe na Imeratni od-! }o naj si dobro zapomnijo oni, ki na- j delek Edinoati pod „RIEKA 20". 1957 j roČajo oglase v našem listu in žele, da ' bodo isti točno uvrščeni. — — — — __1813 j--- pisarniškega praktikanta i?Če mladenič, dober slovenski korespondent, v kakoršoi- j koli večji pisarni. Pod ugodnimi pcgoji za 3 leta. i Naslov pove „Edinost". 1958 . V ulici Commerciale štev. 7 odprla se je lIKliralpr *D P°Pravljate'j glasovirjev, harmo-UUIl aiCLr nijev in orgelj se priporoča slavnemu slavnemu občinstvu. A n d r e]a Pečar — Trst, ulica Dante Alighieri št. 3, II nadstr. 1981 llppHpn za trgovino z mešanim blagom sprejme UOGlItsu se takoj ; prosta brana, stanovanje in obleke. Naslov pove Inser. odd Edinosti. 1973 Moške obleke nova blago za ženske obltke debele rute, zavese, pokrivala. Rvilrate šarpe, dežniki, slike, ogledala, ure: Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Via Madonnina 43, I. Edini za dogovorne cene. čevljarnica Priporoča svojo delavnico za naročila po meri po nnjzmernejši cenah. Tudi poprave se izvršujejo natančno. J08IP ŽAGAR. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarini Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla citta di Londra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši n.tdi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. xxxxxxxxxxxxxxxxi Pozor na naslov! Siuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Glacomo In Honte 6 prvo podjetje za navadna in fina teracerarska deia ■ obstoječe od leta 1852 za novoletna voičila ! Prosimo vse naše cenj. inscrente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se oglasijo pravočasno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inaeratni odd. Edinoatl. w~ Zaščitna mamia: „SIDRO" ^LINIHENT.CAPSICIComp.! nadomestek za Anker - Pain - Expeller je sploSno priznano kakor najizvrstneje boln-blažujoČe mazilo pri prehlajenju itd. — Cena 80 stot, K 140 in K 2; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v žkatljah z naSo zaSČitno znamko: „SIDRO", potem je kupo-ralec roiT o prejel originalni izdelek. — — Dr Richter a lekarna pri Zlatem levu v PRAGI m EI.IZABET12sA UL7CA «t«T 5 (nora) H Dnevno razpoftiljenje. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) .55 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula Direktn voz I. in II. razreda) 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana* Dunaj j. ž.) 8.50 0 Herpelje—Pula (Direktni voz I in II. raz. 4.20 0 Herpelje—(Kantanar-Rovinj)—Pula < Divača Gorica-Dunaj j. ž (Direktni voz I. in II. raz.) 8.10 0 Herpelje (potem brzovlak) Pma i Direktni voz _I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dtiuaj i ž. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih . 2.15 0 Ricmanje—BorSt—Draga—Herpelje Trst—Buje—Poreč, fi.10 M Koper—Buje—Poreč in meHpostaj, 3.10 M Koper—Buje—Poreč in med postaj. AlO M Koper in medpostaje (le do Buj). 9.20 M Koper— Ižola—Portorose—Buje. Trat—Gorica—Jesenice—Celovec —Du-aJ— Drazdžne Berlin— Monakovo 5 50 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina). 7 45 B Gorica (Prvačina—A Ido Jesenic?. Be ljak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec, Dunaj j ž. (Dirk. voz I. in II. raz > Unec, Praga ^Direktni voz I , II in ITT. razreda) Draždane, Beroliu. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak— j-an-zenefeste—Bolcan—Gries—Inomost — .Monakovo— Celovec—Solnograd—I)una; zahodni kol.) 0 Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3.50 0 Gorica—Jesenice--Ljubljana—Beljak—Fran-zensfe9te—Bolcan — Gries—Inomost—Mona kovo—Celovec—Liaec—Dunaj (čez Ljubno; 5.00 B Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljae, Celovec Linec, Praga (dirk. voz I in II. rair.t Da-naj—Mona kovo—Draždane—Berolin. 7 25 0 Gorica (in medpoataje). •I.IKJ 0 Gorica—Jesenice (čez Podrožnico v Leljak (Dirk. voz I. in II. raz. > Inomost—M^uftiovc Veliko skladište in posoda glasovirjev, - ~ pianinov in harmonijev, prvih tu- in inozemskih tovarn. giasovirji Bosendorfer Uglašenja in poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo in po zmernih cenah. starodavna tvrdka LUIGI ZANNONI TRST, Fiazza S. Glacomo 2, CORSO. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 Gorica (in medpoBtaje). Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trst. 9 47 0 iz Pule (direktni voz I. in II. razr.) Rovinja —Herpelje (Jesenic in Gorice), 1 40 0 iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Dira s— Herpelj in medpostaj. ><•0 0 iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—J.jub ljane—Divače—Herpelj in medpOBtaj. 0.'25 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja! z zve/.om "'""" brzovlat iz Dunaja—Ljubljane j. /.. Divače — Heipelj. Sprejme me tudi popravljanja. ■ r.cjališču t Miroiilnici Sizzan (S. Glacomo) S- Jato- xxxxxxxxxxx*xxxx Nova prodajalnica z veliko Izbero hišnih in ^ kuhinjskih predmetov po iiajzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Motori BERNHARDT - a plinove motorne napeljave za zrnati premog, koks, rjavi koks in druga cena kuriva. Najceneja gonilna moč sedanjosti. Gonilo brez dima, duha in nevarnosti. Za tovarne, mline, električne centrale in vsako drugo obrt. — Stroški za : kurivo 0*8-2 konjske moči na uro. C. kr. priv. Tovarna motorov in strojev za poljed. in obrtna podjetja G. Bernhardt's Sdhne - Dunaj XII./2. Schdnbrunnerstrasse 173/E Zastopnik: LEOPOLD WE!SS, Trst, ul. delle Acque 5. petrolin (benzin), špirit in plin ter lokomobili izdelkov - prve vrste. - Zaba\na vlaka ob nedeljah in praznikih 9.28 0 iz Herpelj in medpoBtaj. Poreč—Buje—Trst. 9.08 0 Iz Ulj, Kopra in medpoHtaj. l2.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj ■#.4f> M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj Veliko izbero oblek» mo'skeina«kc Specijaliteta : Površniki, paletot, jopiči, hlače in j oblečice. — Perilo za moške, Ignacij Potocnig - Trst ulica Riborgo — vogal ul. Beccherle Podružnica ulica Ghega štev. 4 - i hiša ex Luna) —— | hmfrurij ovniioic in !»ga za ino*ke obleke. Sprejmejo ae naročila po meri .TAKO ZMERNE CENE. Ulica f rata št 1, lik gostilne ,,yill' palica Ussaro" l/elika zaloga zeofouljenib oblek za jesensko in zimsko sezono. Novi dohodi oblek, jop, paletot, toliko za moške kakor tudi za dečke, vee iz tu -in inozemskega blaga in po cenah, da se ni bati konkurence. Vrhu tega je prodajalnica založena s črnimi oblekami kakor tudi blagom za naročila po meri. Udani Vittorio Piscur. Uiftoa Arcata itv. 1. Dr. A. Barkanović specijalist zrn notranje in živčne bolezni ima SVOJ ambulatorij v Trsta v alici S&nita Štev. 8 OKDINUJE: vsiat dan od 10.*;, do 12.' nre zjotrsj in 4 —S. popo*. Tvrdka vstanovljena leta 1S77. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Nicolo Machiavelli št. 32. Skladišća: ulica Gioachino Rossini. Naslov 7R bnzojavte: .Universum" —Trst. Telefona: urad; št. 14-09. — Skladišče: št. 61. FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vin® lastni pr-.'i-- ek r Jesenicah pri Onii^ti ^ uliol Valdirlvo it. 17 (TelefOD 140 5) T »ateri prodaja ca malo in veiiko. — Nadalje jnr oroča slav. občinstvu sroje gostilne ,AIi*Adli» Klic« Nuora m. il in MA1 !rateil dmmati,, nitel Zaiitcche ćt. v katejih toči svoja vina I. vrst! Prodajajo po zmernih cenah s Sesaijke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Covi vsake vrste za napeljavo vode. puna in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje In oskrblienje vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- Mtoakevo— Praga— Celovec — Jesenice— Gorica—Trs 5.45 0 iz Dunaja — Solnograda—Celovca—Mona-kova (direk voz I. in II. razr.) Inom -:a Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Je^eur Gorice. 7 85 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpoataj. 8.00 0 iz Dunajb—Ljubljane—Divače—Herpe , 11.20 B iz Berolina—Dražian—Prage—Linea — l' j::^-ja—Celovca—Beljaka —.lesenio—Gorice ( Ajdovščine). 2-05 0 iz Celovca —Trbiža — Ljubljane — Gorice — (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Pra^e — Dunaja. B.45 0 iz Celovca—Monakova—InomoRta—B «1 anf — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic — Gorice. 8 00 B iz Berolina, Draždan. Prage, (direk ^: v;>z L, II. in III. razr.J Linca, Dunaja j. ž. !irst. voz I in II razr.) Celovca, Inomo*ia. Be Ijtka, JeBenic, Gorice drz. žel. Ajdov: iUf 10.50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice in rnejpoeiaj Proga Tržič—Ćervinjan. Smer Trilć—Ćervinjan. 5.45 iz Trata j. ž. (B št 701) iz Gorice j. ■/. " 47 iz Tržiča 6.4K, prihod v Ćervinjan 7.13, v Be netke 9.45 a zvezo na Padovo, Vero no, "-Iilan Bolonjo, Florenco, Rim (spalni vozovi D..na j. ž. —Benetke). i+.OO iz Trsta j. ž. ( ) ;t. 711), iz Gorice j. ? iz Tržič* 10.4."», v Ćervinjan 11.30. 12.15 iz TrtJta j. ž. (U 5t. 713), iz T rži r a 1.13. pri hod v Ćervinjan 2.05, v Benetke 5.20, s /ve/, za Padovo. Verono in Milan. ti.50 iz Trsta j. ž. (B St. 703), iz Gorice j. /. 5 33, iz Tržiča 7.47, prihod v t ervinjsn 8 3 p'»-hod v Benetke 10.35, a zvezo na Pad v<>, Verono, Milan, Bolonjo, Florenco, Ki"'-9.10 iz TrBta j. ž. (O it 717), .iz Gor « e j J-iz Tržit a 10 10, prihod v Cervuija" 10 4 ^ Smer Ćervinjan—Tržič. 5.:i5 iz Ćervinjana (O 5tev. 71-'), prihod v Tr/.i«- 6.25, v Trat j. ž. 7.42, v Gonco j. z. , Ah 6 20 iz Benetk .. 7.10. v <> . ico j. ž. 6 21, s zvezo iz Florence, Bolouje. Mi.ana Verone, Padove, (apalni voz Benetke—1 .:uhi j. ž.). 6 50 iz Henetk (B ;t 704), i/. Tervinjana 9.22 r -hod v Tržič 9.47, v Trat j ž. 10.oO, v . j ž. 10.47. h zvezo iz Kima. Florence, lic! e Milana, Padove. Direktni vozovi I., II. in 111 razre-ln -vlakih štev. 701, 702, 70i, 704, 7.:;, 71 u.Vd Trstom j. ž. —Benetkami in nnzaj. P.S. Podčrtane številke znai-ijo popoludn- — 0 osebni vlak. — B brzi vlak. — M ine^ane« Odda se meblirana soba. Ulica < 'ominc alf 548, III. nad. Razgled ca t rani vaško cesto. — Villa Zaninovie. 1^79