Kazalniki zelene rasti Ljubljana, julij 2014 2 KAZALNIKI ZELENE RASTI Avtorja: mag. Mojca Žitnik in Martin Šteharnik Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311:502(0.034.2) ŽITNIK, Mojca, 1970- Kazalniki zelene rasti [Elektronski vir] / avtorja Mojca Žitnik in Martin Šteharnik. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2014. - (Zbirka Brošure) ISBN 978-961-239-307-6 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Šteharnik, Martin 274714880 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISBN 978-961-239-307-6 KAZALNIKI ZELENE RASTI 3 UVODNA BESEDA Pojem zelena rast opredeljuje spodbujanje gospodarske rasti, ki hkrati zagotavlja tudi trajnost naravnih dobrin, od katerih je odvisna naša blaginja. Nova spoznanja dokazujejo, da bruto domači proizvod kot edino merilo gospodarskega napredka ni zadosten, saj ne upošteva prispevka naravnih dobrin k blaginji. Neupoštevanje stopnje izkoriščenosti naravnih dobrin in drugih vplivov na okolje lahko povzroči nepopravljivo škodo. Gospodarski razvoj je tako treba načrtovati z mislijo na naravne dobrine – na to, da so naravne dobrine omejene. Za učinkovito spodbujanje zelene rasti je poleg nacionalnega potrebno tudi mednarodno sodelovanje. OECD je (na podlagi rezultatov konference v Riu pred dvajsetimi leti) razvil jasen in osredotočen program trajnostnega razvoja in mednarodno primerljive kazalnike zelene rasti, na podlagi katerih bo mogoče spremljati napredek na tem področju. Predstavljamo vam prvi poskus prikaza kazalnikov zelene rasti za Slovenijo; del teh kazalnikov smo izbrali iz seznama priporočenih OECD-jevih kazalnikov, te pa smo dopolnili še s kazalniki, ki dodatno opisujejo udejanjanje zelene rasti pri nas. Dodali smo kazalnike, ki nakazujejo, kako izkoriščamo domače naravne vire (v kolikšni meri se zavedamo njihove omejenosti), kako napredujemo pri ločenem zbiranju odpadkov, ali v zadostni meri zmanjšujemo onesnaženost pitne vode, ali namenjamo ekološki pridelavi dovolj veliko površino kmetijskih zemljišč. Prikazane kazalnike zelene rasti smo združili v štiri sklope oz. skupine: kazalniki produktivnosti pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov, kazalniki temeljnih naravnih dobrin, kazalniki okoljskih razsežnosti kakovosti življenja in kazalniki političnih odzivov in gospodarskih priložnosti. Opise posameznih kazalnikov zelene rasti v Sloveniji smo dopolnili z linijskimi grafikoni in infografikami. Kazalniki zelene rasti so tako zelo novi, da jih mednarodna javnost še ni dokončno interpretirala. Menimo pa, da je prav, da ste o njih čim prej obveščeni. Genovefa Ružić, generalna direktorica 4 KAZALNIKI ZELENE RASTI © SURS “Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli samo gledati. Biti moramo priče: sodelovati moramo in nositi odgovornost.” Antoine de Saint-Exupery KAZALNIKI ZELENE RASTI 5 KAZALO 1 KAJ JE ZELENA RAST? .................................................................................................. 7 2 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO ..................................................................... 11 2.1 KAZALNIKI PRODUKTIVNOSTI PRI UPORABI OKOLJSKIH SREDSTEV IN NARAVNIH VIROV ................................................................................................. 13 2.1.1. Emisijska produktivnost .............................................................................. 15 2.1.2 Energetska produktivnost ........................................................................... 16 2.1.3 Snovna produktivnost ................................................................................. 17 2.1.4 Vodna produktivnost .................................................................................. 18 2.1.5 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ....................... 19 2.2 KAZALNIKI TEMELJNIH NARAVNIH DOBRIN .......................................................... 21 2.2.1 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca ................................................. 23 2.2.2 Izkoriščanje domačih virov snovi na prebivalca ........................................... 24 2.2.3 Lesna zaloga ............................................................................................... 25 2.2.4 Delež kmetijskih zemljišč ............................................................................ 26 2.2.5 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji ............................................. 27 2.3 KAZALNIKI OKOLJSKIH RAZSEŽNOSTI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA ................................ 29 2.3.1 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM .................................... 31 10 2.3.2 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja ....................................................................... 32 2.3.3 Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov .............................................. 33 2.3.4 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli ............ 34 2.3.5 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ............................ 35 2.4 KAZALNIKI POLITIČNIH ODZIVOV IN GOSPODARSKIH PRILOŽNOSTI ...................... 37 2.4.1 Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost, namenjenih za okolje in energijo ............................................... 39 2.4.2 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč (državam v razvoju) ..................................................................................... 40 2.4.3 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki .... 41 2.4.4 Deleža davkov v ceni električne energije in zemeljskega plina za industrijo ... 42 3 ZAKLJUČKI IN POVZETKI............................................................................................... 43 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV .............................................................. 47 KRATICE ........................................................................................................................... 48 MERSKE ENOTE ................................................................................................................ 49 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................................... 50 6 KAZALNIKI ZELENE RASTI Vir: http://www.slideshare.net/.../gg-overviewforforum-webfriendly Vir: http://www.oecd.org/env/44077822.pdf KAZALNIKI ZELENE RASTI 7 © SURS 1 KAJ JE ZELENA RAST? Pomen pojma zelena rast Zelena rast pomeni spodbujanje gospodarske rasti in razvoja ter hkrati zagotavljanje ohranjanja naravnih bogastev, od katerih je odvisna naša blaginja. Za doseganje tega cilja je treba spodbujati naložbe in inovacije, ki podpirajo trajnostno rast in prinašajo nove gospodarske priložnosti. Prizadevanje za napredek, ki ne bo hkrati z razvojem in rastjo ogrozil človekove blaginje Nesmotrno in negospodarno ravnanje z naravnimi bogastvi (prevelika poraba pitne vode, onesnaževanje zraka in voda, potratna raba energije itd.) lahko povzroči nepopravljive posledice (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti itd.) in ustvari ovire za gospodarsko rast in razvoj, lahko pa ogrozi tudi človekovo blaginjo. Zato potrebujemo strategijo, ki bo predpisala smernice za doseganje »bolj zelene« rasti in merila za spremljanje napredka pri doseganju tega cilja. 8 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAJ JE ZELENA RAST? Namen strategije za zeleno rast Strategija za zeleno rast mora spodbujati »bolj zeleno« ved ênje podjetij in potrošnikov, omogočati gladko (tekoče, brez zapletov) in pravično prerazporeditev delovnih mest, kapitala in tehnologije na poti k bolj zelenim dejavnostim ter zagotavljati ustrezne spodbude in podporo za zelene inovacije. Zelena rast je del trajnostnega razvoja Bistvo strategije za zeleno rast je vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike. Zelena rast se tako primarno osredotoča predvsem na ekonomsko-okoljsko področje, manj pa upošteva socialni vidik. V tem se tudi razlikuje od trajnostnega razvoja, ki ob okoljskem in ekonomskem upošteva tudi socialni vidik. Zelena rast tako ni nadomestilo za trajnostni razvoj, ampak jo je treba razumeti kot njegov del. Spremljanje napredka in merjenje rezultatov zelene rasti Politike, ki spodbujajo zeleno rast, morajo temeljiti na dobrem razumevanju različnih dejavnikov, ki vplivajo na zeleno rast. Za spremljanje napredka in merjenje rezultatov zelene rasti so potrebne ustrezne informacije. Take informacije so kazalniki zelene rasti, pripravljeni na podlagi mednarodno primerljivih podatkov. Ti morajo biti vgrajeni v konceptualni okvir strategije zelene rasti in izbrani v skladu z dobro opredeljenimi merili. Izražati morajo jasna sporočila, ki bodo nagovarjala oblikovalce politik in splošno javnost. Deklaracija o zeleni rasti Junija 2009 so ministri iz tridesetih držav članic OECD in štirih držav kandidatk podpisali Deklaracijo o zeleni rasti, s katero naj bi okrepili prizadevanja za uveljavljanje strategije za zeleno rast kot del odzivov na krizo in v kateri so priznali, da sta »zeleno« in »rast« lahko tesno povezana. OECD so pooblastili za izdelavo Strategije zelene rasti, ki naj združuje gospodarske, okoljske, tehnološke in razvojne vidike v celovit okvir. Strategija za zeleno rast Strategija za zeleno rast vzajemno krepi vidike ekonomske in okoljske politike. Svoja prizadevanja usmerja na stroškovno učinkovite načine za zmanjšanje pritiskov na okolje in na prehod k novim vzorcem rasti gospodarstva, k takim, ki bodo v sinergiji z okoljem. Pri tem so ključne inovacije. Strategija obravnava orodja in priporočila za opredelitev politik za najučinkovitejši prehod v zeleno gospodarstvo. Nacionalne strategije za zeleno rast morajo spodbujati »bolj zeleno« ved ênje podjetij in potrošnikov ter zagotoviti ustrezne spodbude in podporo za zelene inovacije. Hkrati mora biti temelj vsake nacionalne strategije tudi dobra ekonomska politika. KAZALNIKI ZELENE RASTI 9 KAJ JE ZELENA RAST? Strategija, ki jo je pripravil OECD, je bila tudi del prispevka OECD za konferenco »Rio+20« v letu 2012. OECD je v Strategiji zelene rasti razvil konceptualni okvir in kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju zelene rasti. Ti kazalniki se delijo v štiri skupine – glede na področja, na katera se nanašajo spremembe, ki jih ti kazalniki spremljajo in opisujejo: • kazalniki produktivnosti uporabe okoljskih sredstev in naravnih virov, • kazalniki temeljnih naravnih dobrin, • kazalniki okoljskih razsežnosti kakovosti življenja, • kazalniki političnih odzivov in gospodarskih priložnosti. Shema 1: Merjenje rezultatov zelene rasti Vir: OECD © SURS 10 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAJ JE ZELENA RAST? Shema merjenja rezultatov zelene rasti prikazuje povezavo med posameznimi skupinami kazalnikov. Proizvodnja in gospodarska rast sta odvisni od okolja; na eni strani črpata iz njega naravne vire, kot so energija, voda, naravni materiali, na drugi strani pa vanj izpuščata odpadne snovi v obliki izpustov v vode, izpustov v zrak in v obliki odpadkov. Zato zelena rast posveča osrednjo pozornost okoljski učinkovitosti, torej možnostim za izboljšanje in racionalizacijo proizvodnih procesov. Meri pa tudi povezave med okoljskimi omejitvami in ekonomsko rastjo, saj je pomembno, da preprečimo dokončne izgube kakovosti naravnih bogastev. V interesu dolgotrajne ekonomske stabilnosti je, da se ohrani zdravo ravnovesje naravnih virov. Povezava med gospodarstvom in okoljem se kaže tudi v okoljsko-ekonomskih računih, ki so del rednega dela na statističnih uradih. Okoljsko-ekonomski računi se delijo na fizične račune (računi izpustov v zrak, računi snovnih tokov, energetski računi) in monetarne račune (računi davkov v zvezi z okoljem, računi sektorja okoljskega blaga in storitev, računi izdatkov za varstvo okolja). KAZALNIKI ZELENE RASTI 11 © SURS 2 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO OECD je kot del Strategije za zeleno rast predlagal 30 mednarodno primerljivih kazalnikov. Med temi smo jih za prikaz v tej publikaciji izbrali 14, in sicer tiste, ki jih je mogoče izračunati iz podatkov, ki so nam na voljo na SURS ali so dostopni na Eurostatu. Dodali smo še 5 kazalnikov (izkoriščanje domačih virov, ločeno zbrani odpadki, onesnaženost pitne vode, kmetijska zemljišča in kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo), ki so pomembni za naš nacionalni prostor in prikazujejo, v kolikšni meri se strategija zelene rasti uveljavlja v Sloveniji. Na naslednji strani so prikazani trendi gibanja kazalnikov zelene rasti za Slovenijo: rast vrednosti mirovanje zniževanje vrednosti 12 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO KAZALNIK Časovna vrsta TREND Emisijska produktivnost 1995–2012 Energetska produktivnost 2000–2013 Snovna produktivnost 2000–2012 Vodna produktivnost 2002–2012 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi 1992–2012 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca 1990–2011 Izkoriščanje domačih virov na prebivalca 2000–2012 Lesna zaloga 1953–2012 Delež kmetijskih zemljišč 2000–2013 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji 1990–2012 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM 2002–2011 10 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja 1998–2011 Delež ločeno zbranih odpadkov 2002–2012 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli 2004–2011 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo 2004–2012 Delež državnih proračunskih sredstev za RRD, namenjenih za okolje in energijo 2007–2012 Delež bruto nacionalnega dohodka, namenjenega za uradno razvojno pomoč 2004–2012 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki 2008–2011 Delež davkov v ceni električne energije in zemeljskega plina za industrijo 2007–2013 KAZALNIKI ZELENE RASTI 13 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO © SURS 2.1 KAZALNIKI PRODUKTIVNOSTI PRI UPORABI OKOLJSKIH SREDSTEV IN NARAVNIH VIROV 14 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO Učinkovita poraba vseh vrst sredstev in dobro razumevanje načel zelene rasti Bistveni element zelene rasti je učinkovitost pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov ter njen razvoj v času in prostoru ter v različnih sektorjih. Razumevanje tega razvoja in dejavnikov, ki vplivajo nanj, je ključno za razvoj politik zelene rasti. Večina teh kazalnikov temelji na povezavi okolja in gospodarstva, enako kot okoljsko-ekonomski računi, zato so lahko statistični podatki o okoljsko-ekonomskih računih podlaga za izdelavo teh kazalnikov. Ti nakazujejo razmerje med okoljskimi vsebinami in bruto domačim proizvodom. Spremljanje napredka zelene rasti Napredek gospodarstva po načelih zelene rasti je mogoče določati tako, da spremljamo uporabo okoljskih storitev v proizvodnji (uporabo naravnih virov in surovin, vključno z energijo, nastajanje onesnaževal in drugih ostankov) in jo primerjamo z ustvarjenim rezultatom. Glavne vsebine, na katere se nanaša ta skupina kazalnikov zelene rasti: • emisijska in energetska produktivnost • snovna in vodna produktivnost • bruto zaloga dušika. KAZALNIKI ZELENE RASTI 15 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1.1. Emisijska produktivnost Kazalnik emisijska produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. Izražen je v evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kilogram ekvivalenta ogljikovega dioksida. Grafikon 1: Emisijska produktivnost, Slovenija Vir: ARSO Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na blaginjo ljudi in na okolje kot celoto, so podnebne spremembe. Povzročajo jih predvsem izpusti toplogrednih plinov. Ti bi se morali v obdobju 2008–2012 po določilih iz Kjotskega protokola znižati za 8 % glede na izhodiščno leto. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je količina izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2008 povečevala, nato se je začela postopoma zmanjševati. V obdobju od leta 2008 do leta 2012 je bila tako povprečno za 3,2 % manjša kot v izhodiščnem letu. Slovenija bo za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola uveljavljala ponore, ki so posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči, in sicer v višini 1.320 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida (to je 6,5-odstotno zmanjšanje glede na količino izpustov v izhodiščnem letu); s tem bo obvezno zmanjšanje po Kjotskem protokolu celo presegla. Po letu 2008 se je začel zniževati tudi bruto domači proizvod; v obdobju 2008–2012 se je znižal za 8,5 %. Vrednost kazalnika emisijska produktivnost se je od leta 1995 počasi, a vztrajno zviševala in v letu 2012 je dosegla vrednost 1,26 EUR na kilogram ekvivalenta ogljikovega dioksida. Od leta 1995 se je zvišala za 55 %. 16 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1.2 Energetska produktivnost Kazalnik energetska produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in oskrbo z energijo. Izražen je v milijonih evrov, v stalnih cenah iz leta 2000, na 1.000 ton ekvivalenta nafte. Grafikon 2: Energetska produktivnost, Slovenija Vir: SURS Podatek o oskrbi z energijo pove, kolikšna količina energije vseh vrst oz. energetskih virov se porabi v državi: od trdnih goriv, naftnih proizvodov, zemeljskega plina in jedrske energije do obnovljivih virov energije. Kazalnik energetska produktivnost prikazuje, kolikšno gospodarsko proizvodnjo (ekonomsko produktivnost) omogoča določena količina energije. Oskrba z energijo in bruto domači proizvod v Sloveniji sta do leta 2008 naraščala, v letu 2009 pa sta se glede na leto 2008 oba zmanjšala za enak odstotek: za 8 %. Vrednost kazalnika energetska produktivnost se je od leta 2000 do leta 2005 počasi povečevala (skupaj se je povečala za 6 %). V letih 2006 in 2007 se je povečevala nekoliko hitreje, in v letu 2007 je bila za 13 % višja kot v letu 2005. Po letu 2007 je bila skoraj enakomerna in se je gibala okoli vrednosti 3,4 milijona evrov na kilotono ekvivalenta nafte. KAZALNIKI ZELENE RASTI 17 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1.3 Snovna produktivnost Kazalnik snovna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. Izražen je v evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kilogram snovi. Grafikon 3: Snovna produktivnost, Slovenija Vir: SURS Domača poraba snovi (DPS) meri celotno količino vseh snovi, neposredno uporabljenih v gospodarstvu, pri čemer se posredni tokovi ne upoštevajo. Te snovi so lahko trdne, tekoče in plinaste, črpamo pa jih iz nacionalnega okolja in iz neto uvoza (neto uvoz je količina celotnega uvoza snovi, od katere se odšteje količina celotnega izvoza snovi). Kazalnik snovna produktivnost zajema poleg domače porabe snovi še bruto domači proizvod (BDP), tj. vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ustvarjenih v državi v določenem obdobju. Snovna produktivnost nam tako pove, koliko snovi je potrebne za izdelavo ene enote bruto domačega proizvoda. Med letoma 2000 in 2007 se je vrednost kazalnika snovna produktivnost gibala med 0,50 in 0,60 evra na kilogram snovi. Najnižja je bila v letu 2007, ko je znašala 0,53 evra na kilogram snovi. Po letu 2007 se je začela strmo dvigati in v letu 2012 je dosegla že vrednost 0,93 evra na kilogram snovi. V letu 2012 je bila tako za 77 % višja kot v letu 2007 in za 12 % višja kot v letu 2011. Snovna produktivnost se je glede na prejšnje leto (leto 2007) najizraziteje povečala v letu 2008, kar za 18 %. 18 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1.4 Vodna produktivnost Kazalnik vodna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda (v kubičnih metrih). Izražen je v evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kubični meter vode. Grafikon 4: Vodna produktivnost, Slovenija Vir: SURS Večina vode, ki se porabi v gospodinjstvih, v poslovnih subjektih, za gašenje požarov in za čiščenje cest, se dobavi iz javnega vodovoda. Omrežje javnega vodovoda v Sloveniji je v letu 2012 obsegalo 21.565 kilometrov. Količina iz javnega vodovoda dobavljene vode se po upadu v letu 2003 skoraj ni spreminjala in je znašala okoli 170 milijonov kubičnih metrov. Bruto domači proizvod pa od leta 2008 upada. Skladno s tem se je gibala tudi vrednost kazalnika vodna produktivnost: od leta 2003 do leta 2008 je naraščala, in sicer se je zvišala s 108 na 153 evrov na kubični meter vode. Po letu 2008 je začela upadati in do leta 2012 je bila nižja skoraj za 9 %; znašala je 141 evrov na kubični meter vode. KAZALNIKI ZELENE RASTI 19 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1.5 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi Ta kazalnik predstavlja razliko med vnosom dušika v tla in odvzemom dušika iz tal kmetijskih zemljišč v uporabi. Izražen je v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Grafikon 5: Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, Slovenija Vir: KIS Presežki dušika v tleh slabo vplivajo na okolje in tudi na človeka. Dušikove snovi torej obremenjujejo vode, zrak in tla. Največji delež dušika se vnese v tla z mineralnimi gnojili, iz tal pa se ga odvzame največji delež s pobranimi pridelki. Kadar je pridelek zaradi suše manjši, se to pozna tudi v večjih presežkih dušika v tleh. Vrednost kazalnika bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih dvajsetih letih precej spreminjala. Najnižja je bila v letu 2005: le 45 kilogramov na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Tudi v letih 2008 in 2010 je znašala manj kot 50 kilogramov na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Precej višja pa je bila v letih 2000, 2001 in 2003. Tedaj je presegala 80 kilogramov na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2012 je bila vnesena v tla najnižja absolutna količina dušika v zadnjem dvajsetletnem obdobju (59 kilogramov na hektar). 20 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI 21 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO © SURS 2.2 KAZALNIKI TEMELJNIH NARAVNIH DOBRIN 22 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO Učinkovito upravljanje naravnih virov in njihova trajnostna raba – ključ do gospodarske rasti in okoljske kakovosti Naravni viri dobrin so pomemben temelj za izvajanje gospodarskih aktivnosti in blaginjo ljudi. Njihove zaloge so del naravnega kapitala in zagotavljajo surovine, energijo, vodo, zrak, zemljišča in prst. Pridobivanje in uporaba teh virov vplivata na kakovost življenja in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Učinkovito upravljanje naravnih virov in njihova trajnostna raba sta ključ do gospodarske rasti in okoljske kakovosti. Spremljanje napredka Napredek je mogoče meriti s spremljanjem zalog naravnih virov, skupaj s tokovi okoljskih storitev, in s pomočjo kazalnikov, ki odražajo raven, do katere se naravni viri vzdržujejo, kar zadeva količino, kakovost ali vrednost. Glavne vsebine, na katere se nanaša ta skupina kazalnikov zelene rasti: • razpoložljivost in kakovost zalog obnovljivih naravnih virov, vključno s sladkovodnimi ribami in gozdovi; • razpoložljivost in dostopnost zalog neobnovljivih naravnih virov, zlasti rudnih bogastev, vključno s kovinami, industrijskimi minerali in fosilnimi nosilci energije; • biotska raznovrstnost in ekosistemi, tudi raznolikost vrst in habitatov ter produktivnost zemljišč in prsti. KAZALNIKI ZELENE RASTI 23 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.2.1 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca Kazalnik razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca predstavlja vsoto notranjega pretoka in dejanskega zunanjega dotoka vode v državi. Izražen je v kubičnih metrih na prebivalca. Grafikon 6: Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca, Slovenija Vir: Eurostat Voda je obnovljiv naravni vir in je pogoj za življenje na Zemlji. Vpliva tako na raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst kakor tudi na življenje in blaginjo ljudi. Slovenija je bogata z vodami, vendar so nekatera njena območja (predvsem na Krasu) z vidika vodnih virov tudi zelo ranljiva. S povečanimi pritiski na okolje se povečujejo tudi pritiski na vodne vire. Iz grafikona je razvidno, da se količina razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca precej spreminja; v veliki meri je odvisna od sušnih obdobij. Najmanjša je bila v letu 1994: od 6.000 do 7.000 kubičnih metrov na prebivalca; pozneje je znašala od 11.000 do 18.000 kubičnih metrov na prebivalca. V letu 2011 se je glede na prejšnje leto (2010) znova znižala, in sicer za 35 % – do ravni iz let 2003 in 2006, ki veljata za sušni leti. 24 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.2.2 Izkoriščanje domačih virov snovi na prebivalca Kazalnik izkoriščanje domačih virov snovi na prebivalca predstavlja količino izkoriščenih domačih virov, preračunanih na prebivalca. Izražen je v tonah na prebivalca. Grafikon 7: Izkoriščanje domačih virov na prebivalca, Slovenija Vir: SURS Izkoriščeni domači viri (IDV) so viri snovi domačega izvora, tj. snovi, ki jih črpamo iz nacionalnega okolja, npr. mineralne surovine, energetske surovine, biomasa itd. Iz grafikona je razvidno, da se je količina izkoriščenih domačih virov do leta 2007, ko je dosegla najvišjo vrednost, 19 ton na prebivalca, postopoma zviševala. Po letu 2007 pa je začela strmo upadati in v letu 2012 je znašala manj kot 11 ton na prebivalca. Od leta 2007 do leta 2012 se je tako zmanjšala za 43 %. Najbolj se je glede na prejšnje leto (2008) zmanjšala v letu 2009, za 15 %. Izkoriščanje domačih virov še naprej upada, zlasti izkoriščanje gramoza in peska. KAZALNIKI ZELENE RASTI 25 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.2.3 Lesna zaloga Kazalnik lesna zaloga predstavlja prostornino živih dreves s skorjo in premerom, večjim od 10 cm, v prsni višini (ali nad nepravilnostmi oblike debla). Vključuje deblo nad tlemi ali višino panja do vrha ali do minimalnega premera 5 centimetrov; lahko vključuje veje, vendar te ne spadajo v lesno zalogo. Izražen je v kubičnih metrih na hektar. Grafikon 8: Lesna zaloga, Slovenija Vir: Zavod za gozdove Slovenije Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije (58,4 %), in po tej lastnosti se uvrščamo med najbolj gozdnate države v Evropi. Eden pomembnih kazalnikov stanja gozda je lesna zaloga. Podatek o količini lesne zaloge je pomembna informacija tudi za razumevanje spreminjanja in proizvodnih sposobnosti gozda in tudi za izdelavo strategije trajnostne rabe gozdnih virov. Naši gozdovi so dobro ohranjeni. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se lesna zaloga povečuje. V letu 2012 je znašala 285 kubičnih metrov na hektar površine. Od leta 1953, ko je znašala 112 kubičnih metrov na hektar, se je povečala za 2,5-krat. Od osamosvojitve Slovenije se je povečala za 47 %. 26 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.2.4 Delež kmetijskih zemljišč Kazalnik delež kmetijskih zemljišč predstavlja razmerje med kmetijskimi zemljišči v uporabi in celotno površino Slovenije. Izražen je v odstotkih. Grafikon 9: Delež kmetijskih zemljišč, Slovenija Vir: SURS Med kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) prištevamo njive in vrtove, travnike in pašnike, sadovnjake, oljčnike, vinograde, drevesnice ter trsnice in matičnjake, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva. Lastništvo kmetijskega zemljišča ni pomembno za izračun tega kazalnika. Kmetijska zemljišča sodijo med naravne dobrine, pomembne za pridelavo hrane. Zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja se njihova površina vztrajno zmanjšuje. V letu 2013 so pokrivala približno 24 % površine Slovenije, v letu 1991, ob osamosvojitvi, pa skoraj 28 %. V zadnjih dvajsetih letih se je torej zmanjšala za skoraj 4 odstotne točke. Najizraziteje se je zmanjšala v obdobju od leta 1991 do leta 1998, za 3 odstotne točke. Od leta 1998 do leta 2013 se je zmanjševala počasneje; zmanjšala se je za 1 odstotno točko. KAZALNIKI ZELENE RASTI 27 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.2.5 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji Kazalnik delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji predstavlja delež vzrejenih vodnih organizmov v celotni ribiški proizvodnji. Ribiško proizvodnjo sestavljata morski gospodarski ribolov (gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem morskih živali) in akvakultura. Izražen je v odstotkih. Grafikon 10: Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji, Slovenija Vir: SURS Akvakultura je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzrejo vodnih organizmov (v morju in tudi v kopenskih vodah). Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji v Sloveniji se je v zadnjih letih precej povečal: od leta 1990 do leta 2012 se je povzpel z 11 % (1990) na 78 % (2012), torej za 67 odstotnih točk. Takó drastično povečanje deleža akvakulture v celotni ribiški proizvodnji v omenjenem obdobju je bilo deloma relativno – posledica upada morskega ulova –, deloma absolutno – posledica povečanja vzreje vodnih organizmov: morski ulov je bil v letu 2012 za 94 % manjši kot v letu 1990, vodnih organizmov pa je bilo v letu 2012 vzrejenih za okoli 60 % več kot v letu 1990. Do leta 2004 se je delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji povečeval, v letu 2005 pa se je sorazmerno zmanjšal, ker se je povečal morski ulov. Naslednjič se je v opazovanem obdobju zmanjšal v letu 2010, ker je bilo vzrejenih manj vodnih organizmov. 28 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI 29 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO © SURS 2.3 KAZALNIKI OKOLJSKIH RAZSEŽNOSTI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA 30 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO Okoljski vplivi so bistvenega pomena Okoljski vplivi so pomemben dejavnik za zdravstveno stanje in blaginjo ljudi. Kažejo, da rast proizvodnje in dohodka ni nujno povezana z rastjo blaginje. Poslabšanje kakovosti okolja je lahko posledica ali vzrok netrajnostnih razvojnih vzorcev. Posledice se lahko kažejo na gospodarskem in družbenem področju: v zmanjšanju kmetijske proizvodnje, v oslabljenih funkcijah ekosistemov, v zdravstvenih stroških in v na splošno nižji kakovosti življenja. Stanje okolja vpliva na kakovost življenja Razmere v okolju vplivajo na kakovost življenja ljudi na različne načine. Na zdravje vplivajo neposredno in posredno: neposredno vplivata na naše zdravje onesnaženost zraka in vode ter izpostavljenost nevarnim snovem in hrupu, posredno pa vplivajo na nas učinki podnebnih sprememb, sprememb v vodnih ciklih, izgube biotske raznovrstnosti in naravne nesreče. Glavna vsebina, na katero se nanaša ta skupina kazalnikov zelene rasti: • izpostavljenost ljudi onesnaženosti okolja in okoljskim tveganjem. KAZALNIKI ZELENE RASTI 31 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.3.1 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM10 Kazalnik izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM predstavlja 10 koncentracijo delcev PM , ki ji je urbano prebivalstvo potencialno 10 izpostavljeno. Izražen je v mikrogramih na kubični meter zraka. Grafikon 11: Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM , Slovenija 10 Vir: Eurostat Delci PM (aerodinamični premer delca pod 10 µm) so zdravju zelo škodljivi, saj slabo vplivajo 10 na dihala, srce in ožilje. Slabo vplivajo tudi na okolje. Ti delci so lahko naravnega ali umetnega izvora; delci naravnega izvora so cvetni prah, prah, vulkanski pepel, dim gozdnih požarov itd., delci umetnega izvora pa so izpusti iz energetskih objektov, industrije, prometa, individualnih kurišč itd. Kazalnik prikazuje potencialno izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM v Sloveniji. 10 Vrednost tega kazalnika je v letu 2003 zaradi hude suše poskočila glede na prejšnje leto z 31 na 44 mikrogramov na kubični meter zraka, nato je do leta 2010 počasi upadala in v letu 2010 dosegla 28 mikrogramov na kubični meter. V letu 2011 se je znova nekoliko dvignila, in to za skoraj 11 %. Zniževanje vrednosti tega kazalnika po letu 2003 je bilo večinoma posledica dograditve čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa tudi ugodnih vremenskih razmer. Letna dovoljena (mejna) koncentracija delcev PM je 40 mikrogramov na kubični meter. 10 Podatki kažejo, da je bilo urbano prebivalstvo v Sloveniji v zadnjem desetletju potencialno izpostavljeno taki koncentraciji delcev PM le v letih 2003 in 2004, v preostalih letih pa je bila 10 koncentracija delcev PM precej nižja od dovoljene. 10 32 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.3.2 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja Kazalnik delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja, pove, kolikšen delež prebivalstva je priključen na čistilne naprave, v katerih se komunalna odpadna voda čisti vsaj po postopku sekundarnega čiščenja, lahko pa tudi po postopku terciarnega čiščenja. Izražen je v odstotkih. Grafikon 12: Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja, Slovenija Vir: ARSO Sekundarno čiščenje odstrani pretežni del organskega onesnaženja (to so večinoma ogljikove spojine), terciarno čiščenje pa poleg tega še pretežni del obremenitev s hranili (dušikove in fosforjeve spojine). V Sloveniji je na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja priključenega več kot 50 % prebivalstva. Od leta 1998, odkar so nam na voljo prvi podatki o tem, do leta 2012 se je ta delež povečal z 11 % na 55 % (2012). Posebej hitro je naraščal v obdobju 2000–2006, saj se je v tem času povečal kar za 36 odstotnih točk, potem je naraščal počasneje in se od leta 2006 do leta 2011 postopoma povečal še za 7 odstotnih točk. V tem obdobju se je povečal tudi delež prebivalcev, priključenih na čistilne naprave s terciarno stopnjo čiščenja. To pomeni, da se je izboljšala tudi kakovost čiščenja odpadnih voda. Pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih priključilo na čistilne naprave še več prebivalcev, saj se skrajni roki za dograditev komunalnih čistilnih naprav iztečejo šele konec leta 2017. KAZALNIKI ZELENE RASTI 33 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.3.3 Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov Kazalnik delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pove, v kakšnem razmerju sta si količina vseh nastalih komunalnih odpadkov in količina tistih komunalnih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v zbiralnicah odpadkov ali v zbirnih centrih – razen mešanih komunalnih odpadkov. Izražen je v odstotkih. Grafikon 13: Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov, Slovenija Vir: SURS Ločeno se zbirajo naslednji komunalni odpadki: papir in lepenka, steklo, plastika, kuhinjski odpadki, odpadki iz kovin, lesa, tekstila, zavržena oblačila, jedilna olja in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, detergenti, baterije in akumulatorji, električna in elektronska oprema ter kosovni odpadki. Večina ločeno zbranih odpadkov se reciklira prednostno. Od leta 2004 se delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečuje – deloma zato, ker se stopnjuje uvajanje ločenega zbiranja odpadkov, deloma zato, ker so prebivalci čedalje bolj ozaveščeni. Komunalni odpadki, ki se ne zberejo ločeno in se oddajajo kot mešani komunalni odpadek, morajo biti pred odlaganjem mehansko-biološko obdelani, ostanki te obdelave pa se odlagajo na odlagališčih. V zadnjem desetletju se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov povečal za skoraj 30 odstotnih točk, in sicer z 11 % (v letu 2004) na skoraj 40 % (v letu 2012). Vrednost tega kazalnika je najizraziteje poskočila v letu 2011, ko se je glede na prejšnje leto (2010) zvišala za 8 odstotnih točk, in v letu 2012, ko se je glede na prejšnje leto (2011) zvišala za 7 odstotnih točk. 34 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.3.4 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli Kazalnik delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli predstavlja delež neskladnih vzorcev (mikrobiološka onesnaženost pitne vode) glede na vse odvzete vzorce, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij. Izražen je v odstotkih. Grafikon 14: Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli, Slovenija Vir: NIJZ Pitna voda je zdravstveno ustrezna takrat, kadar ne vsebuje raznih mikroorganizmov, parazitov in drugih snovi v tolikšni meri, da bi lahko pomenila nevarnost za zdravje ljudi. V zvezi z onesnaženostjo pitne vode je velik problem predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, h kateri spada tudi onesnaženost z E.coli. Takšna onesnaženost je pogostejša predvsem v manjših oskrbovalnih območjih (v manjših sistemih). Delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi onesnaženosti z E.coli z leti upada. Od leta 2004 do leta 2011 se je v manjših oskrbovalnih območjih zmanjšal za 13 odstotnih točk, v srednje velikih za skoraj 6 odstotnih točk in v velikih za 2 odstotni točki. Delež neskladnih vzorcev se je v velikih oskrbovalnih območjih gibal med 1 in 3 %, v srednje velikih pa med 6 in 7 %, razen v letu 2011, ko se je znižal na 1 %. Največjo skrb vzbuja delež neskladnih vzorcev v manjših oskrbovalnih območjih; ta sicer tudi tam upada, vendar je v letu 2011 še vedno znašal 16 %. KAZALNIKI ZELENE RASTI 35 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.3.5 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo Kazalnik delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo prikazuje, v kakšnem razmerju sta si kmetijska površina v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi in celotna površina kmetijskih zemljišč v uporabi. Prikazuje se v odstotkih. Grafikon 15: Delež kmetijskih površin v uporabi z ekološko pridelavo, Slovenija Vir: MKO Med kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo uvrščamo kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v sistem kontrole ekološkega kmetovanja (imajo status ekološkega kmetijskega gospodarstva ali so v postopku preusmeritve). Na teh kmetijskih gospodarstvih se hrana in krma pridelujeta ekološko, tj. tako, da se ohranjajo naravni viri, biotska raznovrstnost, dobro počutje živali in hkrati zadovoljujejo zahteve potrošnikov glede zdrave hrane. Med kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo se poleg njiv in vrtov prištevajo še trajni travniki in pašniki, sadovnjaki, vinogradi in oljčniki. Največji del celotne površine teh zemljišč zajemajo trajni travniki in pašniki, 85 %. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo se sicer od leta 2005 povečuje – od leta 2005 do leta 2012 se je povečal s 4,5 % na 7,3 %, torej za 2,8 odstotne točke, vendar je še daleč od zastavljenega cilja; do leta 2015 naj bi se namreč ekološko obdelovalo 15 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. 36 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI 37 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO © SURS 2.4 KAZALNIKI POLITIČNIH ODZIVOV IN GOSPODARSKIH PRILOŽNOSTI 38 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO Na uveljavljanje strategije zelene rasti odločilno vplivajo vlada, podjetja in civilna družba Pri uveljavljanju strategije zelene rasti imajo pomembno vlogo vlade, saj lahko z različnimi ukrepi spodbujajo »bolj zeleno« proizvodnjo in potrošnjo. Sem sodijo gospodarski in drugi ukrepi, spodbujanje sodelovanja in izmenjave dobrih praks med podjetji, razvoj in promocija uporabe novih tehnologij in inovacij ter večja usklajenost med sektorskimi politikami. Glavni izziv je poiskati ravnotežje med okoljem – virom gospodarske rasti in mednarodne konkurenčnosti, trgovine ter zaposlovanja – in njegovim obremenjevanjem. Tudi podjetja imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju »bolj zelenih« načinov upravljanja, pri razvoju in uporabi novih tehnologij, pri izvajanju raziskav in pri spodbujanju inovacij. Vlade, podjetja in civilna družba imajo pomembno vlogo tudi pri obveščanju potrošnikov, pri njihovem odločanju za nakupe, ki zmanjšujejo vplive potrošnje na okolje. Glavne vsebine, na katere se nanaša ta skupina kazalnikov zelene rasti: • tehnološki razvoj in inovacije, pomembne za rast in produktivnost na splošno, še posebej za zeleno rast; • mednarodni finančni tokovi, ki so ključnega pomena za sprejemanje in širjenje tehnologij in znanja; • cene in finančni transferji, ki so pomembni signali za proizvajalce in potrošnike. KAZALNIKI ZELENE RASTI 39 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.4.1 Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost, namenjenih za okolje in energijo Kazalnik delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD), namenjenih za doseganje družbenoekonomskih ciljev, usmerjenih v okolje in energijo, prikazuje, v kakšnem razmerju so si državna proračunska sredstva za raziskave in razvoj, usmerjene v okolje in energijo, in vsa proračunska sredstva, namenjena za raziskovalno-razvojno dejavnost. Izražen je v odstotkih. Grafikon 16: Delež državnih proračunskih sredstev za RRD, namenjenih za okolje in energijo, Slovenija Vir: SURS Državna proračunska sredstva za RRD so vsa sredstva, ki jih državni proračun nameni za RRD ne glede na to, kje se ta sredstva porabijo (zajemajo torej tudi sredstva, ki se porabijo v tujini). Kazalnik prikazuje le delež državnih proračunskih sredstev, ki so bila namenjena za raziskave in razvoj, usmerjene v okolje in energijo. Državna proračunska sredstva za RRD, namenjena za raziskave in razvoj, usmerjene v okolje, precej nihajo: v letu 2007 so pomenila 1,4 % vseh sredstev za RRD; v letu 2008 so se precej dvignila, na 3,5 %, nato so v letu 2009 znova padla za 1,2 odstotne točke. V 2010 in 2011 so bila približno enaka (3,3 %), nato so se v letu 2012 znova znižala na 3 %. Najvišjo vrednost so torej dosegla v letu 2008. Državna proračunska sredstva za RRD, usmerjeno v energijo, pa so se do leta 2011 počasi dvigala: od leta 2007 do leta 2011 so se dvignila z 1,1 % na 3,6 %. V letu 2012 pa so se zmanjšala za 0,6 odstotne točke, na 2,8 %, in bila tako spet nižja od deleža sredstev za RRD, namenjenih za okolje. Za RRD na področju okolja in energije skupaj se torej namenja manj kot 7 % vseh državnih proračunskih sredstev za RRD. 40 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.4.2 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč (državam v razvoju) Kazalnik delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč pove, kolikšen delež bruto nacionalnega dohodka znašajo donacije ali posojila, ki jih nudijo uradne agencije (državne in lokalne oblasti ter izvršne agencije) kot pomoč pri zagotavljanju gospodarskega razvoja in blaginje v državah prejemnicah (državah v razvoju). Izražen je v odstotkih. Grafikon 17: Delež bruto nacionalnega dohodka, namenjen za uradno razvojno pomoč Vir: Eurostat Bruto nacionalni dohodek (BND) je vsota dohodkov, ki so jih ustvarili državljani Republike Slovenije. Ta kazalnik pa pove, kolikšen delež BND Slovenije se nameni za uradno razvojno pomoč državam v razvoju. Evropska unija se je namreč zavezala, da bo skupna uradna razvojna pomoč znašala do leta 2015 0,7 % BND, kot vmesni cilj do leta 2010 pa 0,56 % BND. Seznam držav, ki so upravičene do uradne razvojne pomoči, določi Odbor OECD za razvojno pomoč. V Sloveniji se delež BND za uradno razvojno pomoč giblje med 0,1 in 0,15 %. Do leta 2009 je počasi naraščal in se tako od leta 2004 dvignil za 0,05 odstotne točke. V letu 2010 se je znižal za 0,02 odstotne točke, na 0,13 %; to vrednost je ohranil do leta 2012 (na to leto se nanašajo zadnji razpoložljivi podatki). Tudi povprečje vrednosti tega kazalnika za celotno EU je po letu 2010 začelo upadati in je v letu 2012 znašalo 0,39 % bruto nacionalnega dohodka. KAZALNIKI ZELENE RASTI 41 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.4.3 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki Kazalnik delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki pove, kolikšen delež davkov od vseh davkov in socialnih prispevkov moramo plačati zaradi onesnaževanja okolja. Izražen je v odstotkih. Grafikon 18: Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki, Slovenija Vir: SURS Na SURS spremljamo okoljske davke kot del okoljsko-ekonomskih računov, in sicer od leta 2008 naprej. Med okoljske davke prištevamo davke na energijo (med temi so upoštevana tudi goriva), davke na promet (med temi goriva niso upoštevana), davke na onesnaževanje in davke na rabo naravnih virov. Okoljski davki predstavljajo manj kot 10 % vseh davkov v državi; v zadnjih letih se gibljejo med 8 % in 10 %. V letu 2008 so znašali 8,1 % vseh davkov, nato so se v letu 2009 povečali za 1,5 odstotne točke, na 9,6 %. V letu 2011 so se znova znižali, na 9,2 %. 42 KAZALNIKI ZELENE RASTI KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.4.4 Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo Kazalnik delež davkov v ceni električne energije za industrijo pove, kolikšen je delež davkov v celotni ceni električne energije za industrijo. Podatek se nanaša na drugo polletje tekočega leta (julij–december) za standardno porabniško skupino IC (500 do < 2.000 MWh). Kazalnik delež davkov v ceni zemeljskega plina za industrijo pove, kolikšen je delež davkov v celotni ceni zemeljskega plina za industrijo. Podatek se nanaša na drugo polletje tekočega leta (julij–december) za standardno porabniško skupino I3 (10.000 do 100.000 GJ). Izražena sta v odstotkih. Grafikon 19: Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo, Slovenija Vir: SURS Delež davkov v ceni električne energije za industrijo zajema dodatke k omrežnini, prispevke za obnovljive vire energije (OVE) in domače vire energije (DVE), trošarino in davek na dodano vrednost, od 1. 2. 2010 pa še prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije. Delež davkov v ceni zemeljskega plina pa zajema takso za ogljikov dioksid, trošarino in davek na dodano vrednost, od 1. 2. 2010 pa še prispevek za povečanje energetske učinkovitosti. Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo se je gibal med 20 in 30 %. Delež davkov v ceni električne energije se je načeloma od leta 2007 postopoma dvigal in je v letu 2013 znašal nekaj več kot 28 % ali za 8 odstotnih točk več kot v letu 2007. Delež davkov v ceni zemeljskega plina pa se od leta 2007 do leta 2013 skoraj ni spremenil. V letu 2007 je pomenil 24 %, v letu 2013 pa 26 % cene zemeljskega plina. KAZALNIKI ZELENE RASTI 43 3 ZAKLJUČKI IN POVZETKI Kazalnike zelene rasti za Slovenijo smo v tej publikaciji prikazali prvič, poskusno. Od 30 kazalnikov, ki jih je razvil in predlagal OECD, smo jih izbrali 14. Tem smo dodali še 5 kazalnikov, ki smo jih za prikaz izbrali na našem statističnem uradu; ti dodatno opisujejo in pojasnjujejo uveljavljanje zelene rasti v Sloveniji. Kazalniki zelene rasti so podmnožica kazalnikov trajnostnega razvoja, ki jih na SURS razvijamo in objavljamo že od leta 2010. Od kazalnikov trajnostnega razvoja se razlikujejo po tem, da se ti nanašajo vse tri vsebine (na okoljsko, ekonomsko in socialno), kazalniki zelene rasti pa le na okoljsko in ekonomsko vsebino. Kažejo in nakazujejo namreč, v kolikšni meri nam uspeva proizvesti čim več dobrin s čim manjšim negativnim vplivom na okolje in naravne dobrine, v kolikšni meri udejanjamo koncept zelene rasti v odnosu do okolja in v gospodarstvu in kako hitro se približujemo zastavljenim ciljem. Shema 2: Ključni okoljski izzivi zelene rasti Biološka raznovrstnost in ekosistemske storitve Klimatske Gospodarski Trajnostna raba spremembe razvoj virov Trajnostno upravljanje materialov Ločimo 4 skupine kazalnikov zelene rasti:: 1. Kazalniki produktivnosti pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov 2. Kazalniki temeljnih naravnih dobrin 3. Kazalniki okoljskih razsežnosti kakovosti življenja 4. Kazalniki političnih odzivov in gospodarskih priložnosti 44 KAZALNIKI ZELENE RASTI ZAKLJUČKI IN POVZETKI 1.1 Emisijska produktivnost Od leta 1995 se počasi, a vztrajno povečuje. Razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. 1.2 Energetska produktivnost Po letu 2007 je enakomerna in se ne spreminja. Izraženo je v evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kilogram ekvivalenta CO . 2 1.3 Snovna produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in oskrbo z energijo. V milijonih evrov, v stalnih Po letu 2007 se strmo povečuje. cenah iz leta 2000, na 1.000 ton ekvivalenta nafte. 1.4 Vodna produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. V evrih, v stalnih cenah Od leta 2008 upada. iz leta 2000, na kilogram. 1.5 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč Razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda. Se precej spreminja in je odvisna od sušnih obdobij. V evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kubični meter. 2.1 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca Se precej spreminjajo. Najnižji so bili v sušnih letih 2003, 2006 in 2011. Razlika med vnosom dušika v tla in odvzemom dušika iz tal kmetijskih zemljišč v uporabi. 2.2 Izkoriščanje domačih virov na prebivalca Od leta 2007 se postopoma znižuje. V kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. 2.3 Lesna zaloga Vsota notranjega pretoka in dejanskega zunanjega dotoka vode v državi. V kubičnih metrih V celotnem opazovanem obdobju (od 1953) se povečuje. na prebivalca. 2.4 Delež kmetijskih zemljišč V zadnjih 15 letih se skoraj ni spremenil. Količina izkoriščenih domačih virov, preračunana na prebivalca. V tonah na prebivalca. 2.5 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji Prostornina dreves s premerom, večjim kot 10 centimetrov. Vključuje deblo nad tlemi ali V zadnjih nekaj letih se je precej povečal. višino panja do vrha ali do minimalnega premera 5 centimetrov. V kubičnih metrih na hektar. 3.1 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM Razmerje med površino kmetijskih zemljišč v uporabi in celotno površino Slovenije. 10 Od leta 2004 upada in je pod mejnimi vrednostmi. V odstotkih. 3.2 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja Po letu 2006 se je trend dviganja umiril. Delež vzrejenih vodnih organizmov v celotni ribiški proizvodnji. V odstotkih. 3.3 Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov Koncentracija delcev PM , ki ji je potencialno izpostavljeno urbano prebivalstvo. 10 V zadnjih treh letih se je zvišal za 15 odstotnih točk. V mikrogramih na kubični meter. 3.4 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno, lahko pa tudi s Z leti upada. terciarno stopnjo čiščenja. V odstotkih. 3.5 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo Razmerje med celotno količino nastalih komunalnih odpadkov in količino ločeno zbranih Z leti se povečuje, a prepočasi. komunalnih odpadkov (razen mešanih komunalnih odpadkov). V odstotkih. 4.1 Delež državnih proračunskih sredstev za okolje in energijo iz sredstev za RRD Delež neskladnih vzorcev pitne vode glede na vse odvzete vzorce vode (po velikosti V letu 2012 se je znova zmanjšal. oskrbovalnih območij). V odstotkih. 4.2 Delež BND, namenjen za uradno razvojno pomoč Razmerje med površino kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi Od leta 2010 se ne spreminja in znaša 0,13 %. glede na celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi. V odstotkih. 4.3 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki Delež državnih proračunskih sredstev za RR, usmerjenih v okolje in energijo, od vseh državnih V zadnjih letih se gibljejo med 8 % in 10 %. proračunskih sredstev, namenjenih za RRD. V odstotkih. 4.4 Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo Kolikšen delež BND predstavljajo donacije ali posojila, ki jih nudijo uradne agencije, da V zadnjih letih znaša 20–30 % cene. zagotavljajo gospodarski razvoj in blaginjo v državah prejemnicah. V odstotkih. KAZALNIKI ZELENE RASTI 45 ZAKLJUČKI IN POVZETKI 1.1 Emisijska produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. Od leta 1995 se počasi, a vztrajno povečuje. Izraženo je v evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kilogram ekvivalenta CO . 2 1.2 Energetska produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in oskrbo z energijo. V milijonih evrov, v stalnih Po letu 2007 je enakomerna in se ne spreminja. cenah iz leta 2000, na 1.000 ton ekvivalenta nafte. 1.3 Snovna produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. V evrih, v stalnih cenah Po letu 2007 se strmo povečuje. iz leta 2000, na kilogram. 1.4 Vodna produktivnost Razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda. Od leta 2008 upada. V evrih, v stalnih cenah iz leta 2000, na kubični meter. 1.5 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč Razlika med vnosom dušika v tla in odvzemom dušika iz tal kmetijskih zemljišč v uporabi. Se precej spreminja in je odvisna od sušnih obdobij. V kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. 2.1 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca Vsota notranjega pretoka in dejanskega zunanjega dotoka vode v državi. V kubičnih metrih Se precej spreminjajo. Najnižji so bili v sušnih letih 2003, 2006 in 2011. na prebivalca. 2.2 Izkoriščanje domačih virov na prebivalca Od leta 2007 se postopoma znižuje. Količina izkoriščenih domačih virov, preračunana na prebivalca. V tonah na prebivalca. 2.3 Lesna zaloga Prostornina dreves s premerom, večjim kot 10 centimetrov. Vključuje deblo nad tlemi ali V celotnem opazovanem obdobju (od 1953) se povečuje. višino panja do vrha ali do minimalnega premera 5 centimetrov. V kubičnih metrih na hektar. 2.4 Delež kmetijskih zemljišč Razmerje med površino kmetijskih zemljišč v uporabi in celotno površino Slovenije. V zadnjih 15 letih se skoraj ni spremenil. V odstotkih. 2.5 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji V zadnjih nekaj letih se je precej povečal. Delež vzrejenih vodnih organizmov v celotni ribiški proizvodnji. V odstotkih. 3.1 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM Koncentracija delcev PM , ki ji je potencialno izpostavljeno urbano prebivalstvo. 10 10 Od leta 2004 upada in je pod mejnimi vrednostmi. V mikrogramih na kubični meter. 3.2 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno, lahko pa tudi s Po letu 2006 se je trend dviganja umiril. terciarno stopnjo čiščenja. V odstotkih. 3.3 Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov Razmerje med celotno količino nastalih komunalnih odpadkov in količino ločeno zbranih V zadnjih treh letih se je zvišal za 15 odstotnih točk. komunalnih odpadkov (razen mešanih komunalnih odpadkov). V odstotkih. 3.4 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli Delež neskladnih vzorcev pitne vode glede na vse odvzete vzorce vode (po velikosti Z leti upada. oskrbovalnih območij). V odstotkih. 3.5 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo Razmerje med površino kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi Z leti se povečuje, a prepočasi. glede na celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi. V odstotkih. 4.1 Delež državnih proračunskih sredstev za okolje in energijo iz sredstev za RRD Delež državnih proračunskih sredstev za RR, usmerjenih v okolje in energijo, od vseh državnih V letu 2012 se je znova zmanjšal. proračunskih sredstev, namenjenih za RRD. V odstotkih. 4.2 Delež BND, namenjen za uradno razvojno pomoč Kolikšen delež BND predstavljajo donacije ali posojila, ki jih nudijo uradne agencije, da Od leta 2010 se ne spreminja in znaša 0,13 %. zagotavljajo gospodarski razvoj in blaginjo v državah prejemnicah. V odstotkih. 4.3 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki Delež okoljskih davkov, tj. davkov, ki jih moramo plačati zaradi onesnaževanja okolja, od vseh V zadnjih letih se gibljejo med 8 % in 10 %. davkov. V odstotkih. 4.4 Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo Delež davkov v celotni ceni električne energije za industrijo in delež davkov v celotni ceni V zadnjih letih znaša 20–30 % cene. zemeljskega plina za industrijo. V odstotkih. 46 KAZALNIKI ZELENE RASTI © SURS “Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi; boj se le, da ne obstaneš.” Kitajski pregovor KAZALNIKI ZELENE RASTI 47 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Zelena rast je strategija rasti in razvoja, ki spodbuja gospodarsko rast in hkrati zagotavlja, da naravne dobrine še naprej zagotavljajo vire in okoljske storitve, od katerih je odvisna naša blaginja. Materiali ali materialna sredstva so uporabni materiali ali snovi (surovine, energije), proizvedeni iz naravnih virov. Uporabni materiali so nosilci energije (plin, nafta, premog), rude in kovine, gradbeni minerali in drugi minerali, zemlja in biomasa. Naravna bogastva (naravni kapital) so sredstva, ki se pojavljajo v naravi in omogočajo okoljske funkcije ali storitve. Obsegajo tri glavne kategorije: zaloge naravnih virov, zemljo in ekosisteme. Naravni viri so obnovljive in neobnovljive zaloge virov, ki jih najdemo v naravi (mineralni viri, energetski viri, rodovitna tla, vodni viri in biološki viri). Obnovljivi naravni viri so sredstva iz obnovljivih naravnih zalog, ki se po izkoriščanju lahko vrnejo na raven svojih prejšnjih vrednosti zalog z naravnimi procesi rasti ali dopolnitev (les, voda, sonce itd.). Neobnovljivi naravni viri so omejeni naravni viri, katerih naravne zaloge se po izkoriščanju ne morejo obnavljati ali pa se obnovijo v naravnih ciklih, ki tečejo sorazmerno počasi glede na življenjsko dobo človeka (kovine in druge rudnine, fosilna goriva itd.). Okoljska produktivnost meri ekonomsko proizvodnjo glede na vložek storitev. Snovna produktivnost meri proizvodnjo ali dodano vrednost na enoto snovi, ki se uporabi. Vključuje vse naravne vire in ekosistemske vložke, ki se uporabljajo kot sredstva proizvodnje v gospodarstvu. Produktivnost virov meri proizvodnjo ali dodano vrednost glede na enoto porabljenih naravnih virov. Vodna produktivnost je raven gospodarske proizvodnje (v fizičnem ali v monetarnem smislu), dosežena z eno prostorninsko enoto bruto vodnih dotokov ali pa za eno prostorninsko enoto odtokov odpadnih voda. Energetska produktivnost je raven gospodarske proizvodnje (v fizičnem ali v monetarnem smislu), dosežena iz ene enote porabljene energije. 48 KAZALNIKI ZELENE RASTI KRATICE ARSO Agencija za okolje RS BDP bruto domači proizvod BND bruto nacionalni dohodek DDV davek na dodano vrednost DPS domača poraba snovi DVE domači viri energije EU Evropska unija EUR evro E.coli Escherichia coli I3 porabniške skupine za industrijo – zemeljskii plin, interval letne porabe: 10.000 > 100.000 GJ IC porabniška skupina za industrijo – električna energija, interval letne porabe: 500 < 2.000 MWh MWh megavatna ura IDV izkoriščeni domači viri KIS Kmetijski inštitut Slovenije KZU kmetijska zemljišča v uporabi MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje OVE obnovljivi viri energije OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj PM primarni delci RRD raziskovalno-razvojna dejavnost SURS Statistični urad Republike Slovenije KAZALNIKI ZELENE RASTI 49 MERSKE ENOTE CO ogljikov dioksid 2 EUR evro EUR 2000 evrov v stalnih cenah iz leta 2000 EUR 2000/kg ekv. CO evrov, merjeno v stalnih cenah 2000 na kilogram ekvivalenta 2 ogljikovega dioksida EUR/kg evrov na kilogram EUR 2000/m3 evrov, merjeno v stalnih cenah 2000 na kubični meter mio. EUR 2000/ktoe milijon evrov, merjeno v stalnih cenah 2000 na kilotono ekvivalenta nafte GJ gigadžul km kilometer kt kilotona ktoe kilotona ekvivalenta nafte kg/ha kilogram na hektar m3 kubični meter m3/preb. kubični meter na prebivalca m3/ha kubični meter na hektar MWh megavatna ura tone/preb. tone na prebivalca % odstotek µg/m3 mikrogram na kubični meter PM prašni delci PM 10 10 µm mikrometer 50 KAZALNIKI ZELENE RASTI VIRI IN LITERATURA Green Growth Indicators. OECD. Pridobljeno 12. 5. 2014 s spletne strani: http://www.oecd.org/greengrowth/greengrowthindicators.htm Na poti k zeleni rasti, povzetek za Slovenijo. OECD. Pridobljeno 12. 5. 2014 s spletne strani: http://www.oecd.org/greengrowth/47986026.pdf Podatkovni portal SI-STAT. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 12. 5. 2014 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 Document Outline KAZALNIKI ZELENE RASTI 1. KAJ JE ZELENA RAST? 2. KAZALNIKI ZELENE RASTI ZA SLOVENIJO 2.1 KAZALNIKI PRODUKTIVNOSTI PRI UPORABI OKOLJSKIH SREDSTEV IN NARAVNIH VIROV 2.1.1. Emisijska produktivnost 2.1.2 Energetska produktivnost 2.1.3 Snovna produktivnost 2.1.4 Vodna produktivnost 2.1.5 Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi 2.2 KAZALNIKI TEMELJNIH NARAVNIH DOBRIN 2.2.2 Izkoriščanje domačih virov snovi na prebivalca 2.2.3 Lesna zaloga 2.2.1 Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca 2.2.4 Delež kmetijskih zemljišč 2.2.5 Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji 2.3 KAZALNIKI OKOLJSKIH RAZSEŽNOSTI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA 2.3.1 Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM10 2.3.2 Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja 2.3.3 Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov 2.3.4 Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli 2.3.5 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo 2.4 KAZALNIKI POLITIČNIH ODZIVOV IN GOSPODARSKIH PRILOŽNOSTI 2.4.1 Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost, namenjenih za okolje 2.4.2 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč (državam v razvoju) 2.4.3 Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki 2.4.4 Deleža davkov v ceni električne energije in zemeljskega plina za industrijo 3. ZAKLJUČKI IN POVZETKI DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV KRATICE MERSKE ENOTE VIRI IN LITERATURA KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? SEZNAM GRAFIKONOV Grafikon 1: Emisijska produktivnost, Sloveni Grafikon 2: Energetska produktivnost, Slovenija Grafikon 3: Snovna produktivnost, Slovenija Grafikon 4: Vodna produktivnost, Slovenija Grafikon 5: Bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, Slovenija Grafikon 6: Razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca, Slovenija Grafikon 7: Izkoriščanje domačih virov na prebivalca, Slovenija Grafikon 8: Lesna zaloga, Slovenija Grafikon 9: Delež kmetijskih zemljišč, Slovenija Grafikon 10: Delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji, Slovenija Grafikon 11: Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM10, Slovenija Grafikon 12: Delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja, Slovenija Grafikon 13: Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov, Slovenija Grafikon 14: Delež neskladnih vzorcev zaradi onesnaženosti pitne vode z E.coli, Slovenija Grafikon 15: Delež kmetijskih površin v uporabi z ekološko pridelavo, Slovenija Grafikon 16: Delež državnih proračunskih sredstev za RRD, namenjenih za okolje in energijo, Slovenija Grafikon 17: Delež bruto nacionalnega dohodka, namenjen za uradno razvojno pomoč Grafikon 18: Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki, Slovenija Grafikon 19: Delež davkov v cenah električne energije in zemeljskega plina za industrijo, Slovenija SEZNAM SHEM Shema 1: Merjenje rezultatov zelene rasti Shema 2: Ključni okoljski izzivi zelene ras