original scientific article	UDC 811.163.6'28
received: 2014-04-08
GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283) (PO GRADIVU ZA SLA)
Januška GOSTENČNIK
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Dialektološka sekcija, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
januska.gostencnik@zrc-sazu.si
IZVLEČEK
V tem prispevku je predstavljen govor kraja Banja Loka, ki sinhrono gledano spada v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine. Govor je vključen v mrežo krajev Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T283). Namen prispevka je predvsem narediti urejen pregled gradiva, ki ga je leta 1983 zbrala in zapisala Milojka Glavič-Štampfl, v obliki fo-nološkega opisa in predstaviti nekatere problematične vidike omenjenega govora, in sicer predvsem različna refleksa za stalnodolgi in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu ter refleks stalnodolgega o.
Ključne besede: Banja Loka, kostelsko narečje, dolenjska narečna skupina, Slovenski lingvistični atlas;
LA PARLATA DEL LUOGO DI BANJA LOKA (SLA T283) (SECONDO IL MATERIALE PER LO SLA)
SINTESI
Il presente contributo tratta della parlata del luogo di Banja Loka, che dal punto di vista della linguistica sincro-nica appartiene al dialetto di Kostel che fa parte del gruppo dialettale della regione Dolenjska. La parlata di Banja Loka e inserita nella rete dei luoghi dell'Atlas linguistico sloveno (SLA P283). Lo scopo di quest'articolo e soprattutto revisionare il materiale, che e stato raccolto e scritto nel 1983 da Milojka Glavič-Štampfl, nonche presentare alcune problematiche della parlata, soprattutto i differenti riflessi della jat lunga stabile e della jat corta ascendente nella sillaba non finale.
Parole chiave: Banja Loka, dialetto di Kostel, gruppo dialettale della regione Dolenjska, Slovenski lingvistični atlas
(Atlante linguistico sloveno)
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
1 UVOD1
Banja Loka je naselje, ki leži ob cesti Kočevje-Petri-na v občini Kostel, do leta 1998 pa je bila del Občine Kočevje.
Govor Banje Loke se sinhrono uvršča v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine. Diahrono gledano spada kostelsko narečje v dolenjsko narečno ploskev, ki je del južnih slovenskih narečij.
V obravnavanem krajevnem govoru Banje Loke je problematično dvoje:
-	dosledno ločevanje refleksov za stalnodolgi jat in za kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu, kar je za govor dolenjske skupine nepričakovano;
-	pričakovana monoftongizacija dol. *ü < J sln. *ou < issln. *5 se težko aplicira na obravnavan krajevni govor, na kar opozarja že Matej Šekli (2013).
1.1 Dosedanje obravnave in klasifikacija
Govor Banje Loke so obravnavali Fran Ramovš, Jakob Rigler in Tine Logar, vendar nikoli kot posamični krajevni govor, temveč vedno le znotraj splošne obravnave kostelskih govorov oz. narečja.
Fran Ramovš je v svoji Dialektološki karti slovenskega jezika (1931) govor Banje Loke v okviru kostelskih govorov prištel h govorom belokranjskega narečja kot dela dolenjske narečne osnove, na karti pa jih je narisal tudi na desni breg Kolpe (s precej naselji v okolici Delnic in Cabra).2 Na severu je vključil tudi Lazec, severovzhodna meja pa je bila Kočevska (po Toporišiču kasneje poimenovani »mešani kočevski govori«).
Uvrstitev k belokranjskim govorom je Ramovš utemeljeval s stopnjo srbohrvaškega vpliva, ki naj bi bil močan tudi v kostelskih govorih oz. »ker je ta govor po svojem postanku, razvoju in po svojem bistvu takšen kot belokra-jinski, ga štejem kar k njim.« (Ramovš, 1935, 136). Glede na količino srbohrvaških primesi je ločeval šokarski govor, osrednji belokranjski, južni belokranjski in kostelski govor, z najmanjšo stopnjo te primesi - sem, po karti sodeč, spada tudi govor Banje Loke - (Ramovš, 1931, 33).3 Prvi obširnejši pregled jezikovnih značilnosti kostelskega govora je podal Ramovš v Dialektih (1935, 142), nato pa še v Kratki zgodovini slovenskega jezika (1995, 136).4
Jakob Rigler je v svojem komentarju Toporišičevega poimenovanja »mešani kočevski govori« leta 1965 predlagal združitev v posebno skupino govorov kočevskega območja in govorov ob Kolpi ter v južni Beli krajini. Nekateri izmed teh govorov namreč izstopajo iz dolenjske narečne skupine, vsi pa da imajo drugačen akustični vtis. Po njegovem mnenju bi v to skupino lahko spadalo območje, ki ga je na svoji skici diahrone razvrstitve slovenskih narečij označil z B. Rigler je namreč na svoji karti izpustil območje kostelskega narečja kot nejasno. Prvotno naj bi v to skupino spadala tudi nekatera področja z današnje hrvaške strani (Rigler, 2001, 297).5
Tine Logar je obravnaval kostelsko narečje v sklopu t. i. belokranjsko-obkolpskih govorov, ki jih je definiral kot »bolj ali manj mešane slovensko-hrvaško-srbske govore med Gorjanci in kočevskimi gozdovi ter Kolpo in Cabranko od Starega trga ob Kolpi do Osilnice in od tod naprej do Babnega Polja« (ES I, 1987, 222).
Prvi podroben zapis krajevnega govora Banje Loke je nastal leta 1983 za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (dalje SLA), ko je zapis za T283 naredila Milojka Štampfl-Glavič6 v okviru svojega diplomskega dela.7 Iz tega gradiva izhajamo tudi v tem prispevku.
1.2 Umestitev govora Banje Loke
Obravnavani krajevni govor sinhrono gledano spada v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine. S severozahodne strani ga objema notranjsko narečje, s severa dolenjsko narečje, z zahodne strani mešani kočevski govori, z jugovzhodne strani pa južnobelokranjsko narečje.
Diahrono gledano spada kostelsko narečje v dolenjsko narečno ploskev, ki je del južnih slovenskih narečij. Jakob Rigler (2001, 32) je območje kostelskega narečja na svoji karti diahrone razvrstitve slovenskih narečij (označi ga s črko B) izpustil kot nejasno. Matej Šekli (2009, 307) pa ga izvaja iz dolenjske narečne ploskve.8 Dolenjsko narečno ploskev definirajo naslednji starejši jezikovni pojavi: zgodnje daljšanje issln. kratkih akutiranih nezadnjih besednih zlogov, vzporedni razvoj issln. stalnodolgega jata in stalnodolgega o (issln. *š in *5 > J sln. *ei in *ou > dol. *ei in *ü9); sovpad refleksov stalno dolgega e, novoakutiranega e in e-jevskega nos-nika kot posledica zgodnje podaljšave kratkonaglašenih
Besedilo je bilo v celoti pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss.
Ramovš pravi (1931, 59): »Tudi onstran Kolpe, v gorskem Kotaru, razmere niso bile nič drugačne; zato pa je toliko skupnosti med kos-
telskim dialektom in govorico v Delnicah in Lokvah.«
Predvideva se, da je Ramovš poznal samo JV del kostelskih govorov.
Prva izdaja iz leta 1 936.
Prva izdaja tega Riglerjevega prispevka je iz leta 1975. Danes Milojka Mansoor.
Sprva Tine Logar ni zaupal slušnemu vtisu študentke, saj ni bila govorka krajevnega govora Banje Loke. Izkazalo pa se je prav nasprotno, in sicer da je bila Milojka Mansoor izvrstna zapisovalka tega govora.
Iz te predpostavke izhajamo tudi v tem prispevku.
Na položajni izostanek monoftongizacije *ou (< issln. * 5) v nekaterih obrobnih govorih (Vipava in okolica notranjskega narečja) je opozorjeno v Šekli, 2009, 306.
nezadnjih besednih zlogov (issln. *e/*e- =	> *e >
dol. *ie); sovpad refleksov novoakutiranega o in o-jev-skega nosnika kot posledica zgodnje podaljšave krat-konaglašenih nezadnjih besednih zlogov (issln. *d- = *q/*q- > *5 > dol. *uo); vokalizacija polglasnika v smeri proti a (issln. *§/*h- = issln. *ä/*ä- > dol. *a).
V svojem inventarju nenaglašenega vokalizma pozna govor Banje Loke tako kratke nenaglašene samoglasnike kot tudi dolge nenaglašene samoglasnike.10 Pojavov moderne vokalne redukcije ne izkazuje. Dolgi nenaglašeni samoglasnik se vedno nahaja v ponaglasnem položaju in je rezultat poznejših nesplošnoslovenskih naglasnih umikov (umik s končnega dolgega zaprtega in odprtega zloga, umik s končnega zaprtega kratkega zloga).
1.3 Problematika jatovskih refleksov
Območje kostelskega narečja lahko v grobem ločimo na njegov SZ del in JV del. Mejo bi lahko postavili nekoliko južneje od Bosljive Loke. SZ del (z izjemo govora Čabra in delno Drage) ima diftonške reflekse za nekdanji jat (e:i < issln. *e/*e-), medtem ko ima JV del monoftonške (e: oz. e: < issln. *6/*e-). Izvajanje kostelskega narečja iz dolenjske narečne ploskve predvideva sovpad refleksov za stalno-dolgi jat in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu, kar kostelski govori (večinoma) tudi izkazujejo. Izjema je krajevni govor Banje Loke, ki, sodeč po gradivu za SLA, dosledno ločuje reflekse za stalnodolgi jat (e:) in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu (e:). Primerjaj: g're:x, prid. m. 'be:u, 'le:s, 'me:x, s'me:x, 'le:p, 'ce:p, s'le:p, ko'se:nca; 'le:šnek, k'le:šče, 're:tka; m'le:ko, 'de:te, z've:zda, s've:ča, s'te:na, g'ne:zdo, d'le:to; im. mn. 'le:ta, im. mn. 'me:sta, be'se:da, č're:šna, 'me:sac, 've:ter; b're:za, 'ce:sta, ne've:sta, st're:xa, 'pe:na, 'le:to, 'me:sto, ko'le:no, 're:zat, po've:dat, 'se:me.
Fran Ramovš je najprej v Dialektih (1935, 142) nato pa še v Kratki zgodovini slovenskega jezika (1995, 136)11 prvi podal obširnejši pregled jezikovnih značilnosti kostel-
skega govora. Za issln. *e/*e- Ramovš navaja diftong ie.12 Vendar tega refleksa ne najdemo v govoru Banje Loke, tako kot tudi ne v sosednjih kostelskih govorih.13
Tine Logar je v svojem poročilu s terena (z dne 26. januarja 1957)14 v Vasi - Fari pri Kostelu med drugim podal reflekse vseh vokalov. Za issln. *š/*e- je zapisal dva refleksa, in sicer e: in e:. Glede te dvojničnosti pripomni, »da kljub spraševanju ne morem reči, kdaj govore e in kdaj J«.15 Logar se sklicuje na Ramovša, ki je za kostelski govor za jat navedel refleks ie (1935, 142), kar naj bi po Logarjevem mnenju predstavljalo starejše stanje,16 in svoje dvojnične reflekse razlaga s tem, da je tako šele v zadnjih desetletjih prišlo do asimilacije ie > e/J.17
Tako je bilo Logarjevo mnenje, preden je poznal govor Osilnice, ki leži severno od Bosljive Loke. V svojem poročilu (z dne 7. februarja 1957)18 s terena v Osilnici je zapisal: »V diftongu ei je diftongični i že slabo slišen. Zato sem mnenja, da se tu vrši proces monoftongizaci-je, ki je v Kostelu že dosežen. S tem popravljam svoje mnenje o kostelskem e/J, ki sem ga napisal v prejšnjem poročilu« (2. stran tipkopisa). S tem Logar torej zavrne razlago, zapisano v poročilu iz Vasi oz. Fare pri Kostelu, in dalje o »Ramovševem« kostelskem refleksu ie ne piše več. Logar s tem izpeljuje refleksa e: in e: v Vasi iz *ei.
Vendar pa po poročilih s terena sodeč Logar ni bil seznanjen z govorom Banje Loke,19 tako tudi ni mogel vedeti za tamkajšnje različne reflekse jata.
Sonja Horvat (Horvat, 1994, 309) v svojem povzetku dolgega vokalizma predstavljenih kostelskih govorov prav tako opozarja, da imajo vsi trije sistemi »e kot poseben fonem južnokostelski govor20 e, to je izjemno ozki e. Neizkušen zapisovalec ga težko loči od manj ozkega e, ki zastopa druge e-jevske foneme (razen e v tipu 'že:na). Tako je npr. v zapisu Banje Loke 1983, kjer nista z gotovostjo ločeni e-jevski in o-jevski ožini.« Vendar pa se z zadnjim delom tega zapisa težko strinjamo, saj je v celotnem zapisu za SLA za Banjo Loko dosledno ločevanje manjše in večje ožine pri jatu glede na praslovanski tonem.
10	Tako tudi sosednji krajevni govor Delača.
11	Prva izdaja iz leta 1 936.
1 2 Za issln. *q/*q- in *5 podaja Ramovš refleks uo.
13	Med narečji dolenjske narečne ploskve poznata danes refleks ie severnobelokranjski govor Starega trga ob Kolpi in rižansko podnarečje istrskega narečja.
14	Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
15	Tine Logar v rokopisu zapisa za SLA za Vas na prvi strani zapiše, da eden izmed informatorjev izgovarja jat ožje »kot ga običajno govore v Vasi«. To razlaga s tem, da je informatorjeva mati po rodu iz Osilnice. Zaključuje, da je »navadni refleks za e torej tu e, čeprav tudi e ni izključen.«
16	Drugače Tijmen Pronk (Pronk, 2010, 117), ki prav tako izhaja iz Ramovševega gradiva, meni, da je kostelski ie sekundarno diftongiran monoftong *e, ta pa naj bi bil še ohranjen v današnjih govorih Vasi in Banje Loke. Tako tudi Šekli (2009).
17	Tijmen Pronk (Pronk, 2010, 125, op. 50) v zvezi s kostelskim diftongom ie navaja nemški imeni za toponima Kočevska Reka (SV od Kostela) Rieg in Friesach za Staro Brezje (to ime pa so lahko s seboj prinesli tudi koroški priseljenci, kjer se prav tako nahaja kraj Friesach (Breže).
18	Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
19	Banja Loka je omenjena samo enkrat, in sicer na prvi strani tipkopisa poročila s terena v Vasi: »V smeri proti Kočevju v Moravi že govore drugače, medtem ko imajo vasi Vrh, Čolnarji, Kostel, Nova Sela, Banja Loka in drugi manjši zaselki v okolici Fare in Kostela enako govorico.« Nikjer v poročilu pa gradivo Banje Loke ni navedeno, niti ni nikjer omenjeno, da bi bil to eden izmed okoliških krajev, kjer je Logar preverjal reflekse.
20	Tako so pri Horvatovi poimenovani govori med Srobotnikom in Grgljem.
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
Horvatova prav tako ugotavlja (Horvat, 1994, 311, op. 14), da Jurkovičevo gradivo, ki ga v Dialektih navaja Ramovš, ne spada v nobenega od navedenih samoglas-niški sestavov in da manjka vzporednost razvoja *e in *5, na podlagi česar je Ramovš razumljivo sklepal, da gre za mešani govor.
Do dvojničnih refleksov v Banji Loki je najverjetneje prišlo nekoliko drugače. Kaže, da je inovacija zgodnjega podaljševanja kratkoakutiranih nezadnjih besednih zlogov, do katere je prišlo okoli 14. stoletja, izostala v delu teh obrobnih govorov, vendar pa je bila še vedno relativno zgodnja. Posledično sta se oba jata določen čas razvijala različno. Predvidevam, da je kasneje prišlo do diftongizacije tudi v nekdaj akutiranem jatu, vendar se je ta novi diftong razlikoval od »starega« diftonga iz stalno dolgega jata, diferenciacija je torej obstajala. Razvoj naj bi šel tako: issln. *e > JV *ei > J sln. *ei > dol. *ei > kost. *e > Banja Loka e:; issln. *e- > JV *e > del J sln. *e > del dol. *ei > kost. *i > Banja Loka e:. S tem je morda mogoče razložiti dvojne reflekse v Banji Loki.
1.4 Refleks issln. *5
Refleksi stalnodolgega o so v kostelskem narečju bodisi u-jevske bodisi o-jevske barve. Govori SZ dela izkazujejo u-jevski refleks (u(:) < issln. *5), razlike so le v kvantiteti (govor Drage in okolice ima o-jevski refleks), govori na JV delu pa imajo na tem mestu ozek o-jevski refleks (o: oz. o: < issln. *5). Tako tudi govor Banje Loke, ki ima refleks o:.
Ramovš (1935, 142) za kostelske govore za issln. *5 (in issln. *e/*e-) podaja refleks uo. Tak diftonški refleks ima danes le govor Babnega Polja (M:a).21
To omenja tudi Tine Logar v svojem poročilu s terena (z dne 26. januarja 1957)22 v Vasi Fari pri Kostelu. Logar ima za refleks issln. *5 dolgi ozki o (o:) in ožjo različico o:. Kot pri jatu tudi tu domneva, da so Ramovševi primeri z inovacijskim uo prikaz starejšega stanja, da je torej prišlo do monoftongizacije uo > o:/ö:. V dveh primerih pa je Logar zabeležil celo u: in zapisal: »Ramovš tudi v tem primeru navaja za kostelščino uo, o čigar nekdanji eksistenci prav zaradi današnjega o in zaradi -u v tipu mesu ne dvomim« (3. stran tipkopisa). Zadnji omenjeni primer (tip 'mesu) dalje povezuje s končniškim (v rod. ed. in im./tož. mn.) pri terciarno naglašenih
samostalnikih ženske a-sklanjatve, katerega refleks je -i (v nasprotju z refleksom -e < pri samostalnikih, pri katerih ni prišlo do terciarnega premika cirkumfleksa). Prav tu prepoznava paralelni razvoj izglasnih *-5 in (6. stran tipkopisa). Vendar pa govor Banje Loke23 ne pozna razvoja izglasnega > -i pri terciarno naglašenih samostalnikih ženskega spola, saj je na tem mestu ponaglasna dolžina.
Umestitev govora Banje Loke v dolenjsko narečno ploskev predvideva sledeči razvoj: o: < dol. *ü < J sln. *ou < issln. *5. Vendar pa se kot problematična kaže izpeljava monoftonga o: iz dol. *ü. Šekli (2013, 39) ni prepričan, da je v teh govorih prišlo do dolenjske u-jev-ske monoftongizacije, temveč predvideva, da ti govori na obrobju dolenjske narečne ploskve predstavljajo narečni otok z izostankom dolenjske monoftongizacije.24
Prav tako govor Banje Loke pri terciarno naglašenih samostalnikih izkazuje različne barve ponaglasnih vokalov glede na odprtost zloga. Refleks ponaglasnega vokala s ponaglasno dolžino v zadnjem odprtem zlogu se razlikuje od refleksa v zadnjem zaprtem zlogu, npr.: Banja Loka25 'kulu:, 'nebu:, 'uku:, 'lipu, 'telu: 'koko:š, 'gospo:t.^6 Te različne reflekse je težko zadovoljivo razložiti z neposredno izpeljavo iz dol. *ü.
Posredi je skoraj zagotovo moral biti diftong. Morda je bil to diftong uo, kot predvideva Logar, ki pa se zanaša predvsem (samo?) na Ramovševo gradivo.
Morda lahko razvoj stalno dolgega o povežemo z hipotetično odsotnostjo zgodnje diftongizacije kratkoa-kutiranega jata v nezadnjih besednih zlogih. Predvidevati je, da tako kot ni prišlo do inovacije zgodnjega podaljšanja nezadnjih kratkoakutiranih zlogov, tako tudi ni prišlo do monoftongizacije oz. inovacije J sln. *ou > dol. *ü.27 Obe inovaciji se namreč datira nekako v 14. stoletje. Vzhodni del obravnavanih govorov bi tako predstavljal obrobni del v dolenjski skupini, kjer do omenjenih inovacij ni prišlo.28 S tem je predviden tudi vzporedni razvoj issln. *5 in *§.
Logar morda pravilno povezuje paralelni razvoj iz-
glasnih
-5 in
pri terciarno naglašenih leksemih, a
nekdanji diftong bi bil lahko tudi dol. *ou, ki v tipu meso naglasi svoj drugi del, izglasni diftong dol. *-ie (< *-§) pa prav tako svoj drugi del. Paralelnost, ki jo predvideva Logar, je tako ohranjena (Logar, 1996, 320).
V zvezi z že prej omenjenimi terciarno naglašenimi
21	Tudi govor Delnic v Republiki Hrvaški.
22	Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
23	Tako tudi sosednji govor Delača.
24	V Šekli 201 3: 39 je napačno podan refleks za govor Banje Loke za o-jevski nosnik, kjer piše, da ni prišlo do sovpada o-jevskih glasov. Refleksi za o-jevske glasove v Banji Loki so enaki ('ko:ža = 'zo:p, 'go:ba).
25	Tako tudi govor Delača: kulu:, 'uku:, 'lipu:, 'sixu: 'kokö:s.
26	Tako tudi issln. *q: 'mesu: 'golo:p.l
27	Položajni izostanek monoftongizacije izkazujejo tudi npr. obrobni govori dolenjske narečne ploskve (notranjski govori Vipave in okolice), ki so definirani kot narečni otoki (Šekli, 2010, 306).
28	Pronk (2010, 121) je mnenja, da v dolenjskih in t. i. zahodnih goranskih govorih ni prišlo do diftongizacije *ö v *ou, ampak da je prišlo neposredno do razvoja v *ü. Dalje razlaga refleks o: v govoru Prezida (poleg Babnega Polja) kot drugotno razvit iz *ü zaradi pritiska samoglasnika *ü, ko je le-ta začel izgubljati svojo preglašenost in se začel vračati v *u.
*
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
samostalniki predvidevam, da je kronološko najprej prišlo do umika cirkumfleksa s končnega odprtega zloga, kjer je prevladal prvi del diftonga uo (ali drugi del dif-tonga ou). Kronološko kasneje je prišlo do umika cirk-umfleksa v zadnjem zaprtem zlogu. To tipologijo umika cirkumfleksa najdemo tudi v govoru Žirovske kotline v poljanski dolini (Beguš, 2011, 30) in v nekaterih južno-belokranjskih govorih, kjer je izveden terciarni umik pri tipu oko, ne pa tudi pri tipu golob (Logar, 1996, 84).29 Nasploh tipologijo umika naglasa na predhodni zlog morda posredno potrjuje edini primer iz Banje Loke 'paku: 'pekel', kjer ohranjena ponaglasna dolžina verjetno priča o tem, da je v zadnjem zaprtem zlogu kasneje prišlo do umika na prednaglasno nadkračino kot v odprtem zlogu (prim. Banja Loka 'magla, s'taza).
2 FONOLOŠKI OPIS GOVORA KRAJA BANJA LOKA 2.1 Inventar 2.1.1 Vokalizem
2.1.1.1 Dolgi naglašeni
i:	ü	u:
e:	o:
e: o: a
2.1.1.2 Kratki naglašeni
O
eo e	o
a
2.1.1.3 Dolgi nenaglašeni
i:	ü:	u:
e:
e:	o:
a:
e:
r
2.1.1.4 Kratki nenaglašeni
eo a
r
2.1.2 Konzonantizem
2.1.2.1 Zvočniki
v	m
U l r n
J
P t c č k
I
b d
g
n
2.1.1.2 Nezvočniki
f
s š x
z ž
2.1.3 Prozodija
Govor pozna kvantitetne opozicije v naglašenih in nenaglašenih zlogih. Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('V, 'V) ter nenaglašeno kračino in ponaglasno dolžino (V, V).
2.2 Distribucija 2.2.1 Vokalizem
Dolgi naglašeni vokali nastopajo samo v nezadnjem zlogu. Dolgi nenaglašeni vokali nastopajo samo v zadnjem zaprtem ali odprtem zlogu. Kratki vokali nastopajo samo v zadnjem oz. edinem zlogu, v nezadnjem zlogu vedno le kot posledica mlajšega naglasnega umika z zadnjega zloga in praviloma s ponaglasno dolžino.
Fonem i nikoli ne nastopa v nenaglašenem položaju.
Fonem u ni mogoč v vzglasju zaradi protetičnega v, ki nastopa pred njim.
29 Da je pri tipu oko res prišlo najprej do pomika nato pa do umika, Logar dokazuje z akutom na prvem zlogu, v nasprotju s cirkumfleksom v tipu golob (Logar, 2006, 84).
u
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
2.2.2 Konzonatizem
2.2.2.1 Zvočniki
Zvočnik /v/ v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki ni mogoč, ker se tu premenjuje s fonemom f ('b/f, 'o:fca).
2.2.3 Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v položaju pred pavzo premenjujejo v nezveneče ne-zvočnike ('otko:t, 'mo:š, 'ro:p, 'so:t, d'ro:k, 'vo:s).
2.2.4 Prozodija
Naglas ne nastopa na zadnjem zlogu. Dolgi voka-li so bodisi naglašeni bodisi nenaglašeni. Govor pozna ponaglasno dolžino, ki je vedno posledica (mlajšega) naglasnega umika.
2.3 Izvor
2.3.1 Vokalizem
2.3.1.1 Dolgi naglašeni
i:
issln.
< *T
< *i-
< *-i
< *i
e:
< *e
< *e-
v zadnjem zaprtem/edinem zlogu v položaju ob r po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga v primeru v položaju pred r v primeru
gradivo
'ži:r, š'či:; prid. m. 'ni:zak; 'vi:no, 'li:ce, 'zi:ma, b'li:ze; b'ri:ne 'brinje', 1. os. ed. sed. 'vi:den 'videti', 1. os. ed. sed. 'pi:šen;
'li:pa, 'ni:va, 'ri:ba, 'xi:ša, 'ži:la, s'li:va, ž'li:ca, še'ni:ca, pra'si:ca, 'ši:lo, ko'pi:to, ko'ri:to, le'si:ca, se'ki:ra, rod. ed. 'bi:ka; 'si:r, 'ri:t;
a:gan;
smi:ron 'zmerom, vedno';
b're:za, 'ce:sta, ne've:sta, st're:xa, 'pe:na, 'le'.to, 'me:sto, ko'ie:no, 're:zat, po've:dat, 'se:me;
e: <
<	*e-
<	*e-
<
v položaju pred r v položaju za r
<
<	*e
<	*e-
< *e-
v položaju pred ž30
e: < umično nagl. e
< redko
< *a
po asimila-ciji31
g're:x, 'be:u, 'le:s, 'me:x, s'me:x, 'ce:p, prid. m.: 'le:p, s'le:p, ko'se:nca 'gosenica'; 'le:šnek, k'le:šče, 're:tka; m'le:ko, 'de:te, z've:zda, s've:ča, s'te:na, g'ne:zdo, d'le:to; im. mn. 'le:ta, im. mn. 'me:sta, be'se:da, č're:šna, 'me:sac, 've:ter;
'me:ra, 've:ra;
ž're:lo, v're:me;
'pe:t, 'pe:st, spe: 'spet', s'pe:ke 'spet'; 'pe:tak, 'peiden, 1. os. ed. sed.: 've:žen 'vezati', p're:den 'presti', g're:n 'iti', 3. os. ed. sed. 'ze:be; 1. os. ed. sed. g'le:dan; de'te:la, s're:ča, pok'le:knt; 'le:t, 'me:t, 'pe:č, č're:va, rod. ed. i'me:na; 'ze:le, s'te:la, 'je:uša 'jelša', 'že:nska, 'že:nex 'ženin', 'pe:rje, rod. ed. k'me:ta, rod. ed. pog're:ba, im. mn. 're:bra, 'se:dan 'sedem', t're:tje, 1. os. ed. sed. 'me:čen 'metati', 'me:/en 'mleti', del. na -l m. 'ne:so, del. na -l m. 're:ko 'reči', del. na -l m. 'pe:ko 'peči'; 've:ža;
'že:na, 'se:stra, 'te:ta, s'te:gno, 'če:lo, 'se:lo, 'ze:mla, 'se:dlo, 'že:lot, 'če:sen, prid. m. 'de:beu, 1. os. ed. sed. 'ne:sen, 1. os. ed. sed. 're:čen, del. na -l ž. 're:kla, del. na -l ž. s'pe:kla, o'že:nt se;
g're:da, 'pe:ta, 'je:zek, prid. ž.: 'me:xka, 'te:ška, del. na -l m. k'le:čau 'klečati';
'de:leč 'daleč';
30	Snoj v Be IV, 309.
31	Rigler, 1963, 76.
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
ai < *a
< *a-
< *ä < *a-
o: < umično nagl. o
o: < *Q
<	*e-
<	*ö
< *d-
g'rait, p'raix, v'rait, s'laip, 'ka:u 'kal', pais, d'lain, 'ga:s 'gaz', d'vai; k'rail, x'raist, 'jaipno 'apno'; t'raiva, g'laiva, b'raida; o'taiva, 'paiuc, 'zaiic, x'laipac, o'paiilak 'pajek', prid. dol. obl. m. s'taire;
'jaivor, g'raiber 'gaber', k'raiva, m'laika, 'pailca, 'maite, s'laima, 'jaigoda, rod. ed. b'raita, prid. nedol. obl. ž. s'taira;
'dain, 'maix, 'taist, 'čaist, 'laiš 'laž', 'lain, 'pain;
'maiša, 'taišča, 'saine 'sanje', 3. os. ed. sed. po'saixne, pre'maikne, 'gaine 'ganiti';
'koitou 'kotel', 'koisa, 'koiza, 'noiga, 'oisa, 'poigrep, 'goira, 'soiva: 'oivas 'boižič, 'koinc, 'toirak, 'loinc;
<	*o po umiku
naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga v primeru
<	redko *q-
'oibet 'obed';
Ö:
< *o v položaju ob r
'voigo 'vogal', 'roika;
'zoip, 'moiš, d'roik 'drog' 'roip, 'soit, k'loip; 'poit, 'goiska, 'roipček; primer. 'oižje 'ozek', p'roitje; 'poipak, 'goibac;
'doiga, 'goiba, 'toiča;
'noič, 'nois, 'moič, 'vois, 'roik, 'noift, 'boik, 'koist, g'noii, 'moist, 'loii 'loj', 'voisak, p'loit, 'poile;
'voila 'volja', 'koiža, 'xoija, 'noišna, s'koida, 'doita, 'koira 'skorja', 1. os. ed. sed.: 'noisen, p'roisen;
se roita;
u: < */ < */-
< *-/ <
ü: < *ü
< *ü-
<	*_e +	V
<	_u +	V
<	*_u + V
<	_e + V
v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu v primeru
'vuik, 'duik, 'žuina, 'puin, 1. os. ed. sed. 'kuinem 'kleti', 1. os. ed. sed.: 'duiban 'dolbsti', 'puinem 'polniti, 'tuičen 'tolči'; 'vuina, im. mn. 'puixe 'polh', 'duiga, 'puina; 'tuič 'tolč';
'muidar;
'lÜIČ, 'vüis, 'süix, g'lüix; k'lÜIČ, 'düisa, 'süisa, p'lÜIČa, 1. os. ed. sed. 'lüipen 'lupiti'; 'vüista; 'lüikna, x'rüiska, o'lüipak; 'müixa, kHüika, rod. ed. 'küipa, rod. ed. k'rüixa;
2.3.1.2 Kratki naglašeni
issln.
1 < *-i
<	redko *i
<	_1 +
V
< _1 +
V
< _1
v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu
gradivo
'miš, 'nič, 'sit, 'bik;
'sin, 'zit;
pod terc. nagl. 'imei, 'živaiu;
po umiku novega akuta
po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga
'zidair;
prid. m. 'visok;
pod terc. nagl. 'sinui, 'lipui, 'cidiit 'cediti';
pod terc. nagl. 'sixui, 'šišiit 'sušiti', 'dišiit, im. mn. 'višii 'uš', im. mn. 'lidii 'ljudje';
po umiku novega akuta
3. os. ed. sed. 'šišii;
pod terc. nagl. 'vičeir; v položaju za v
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
e < *-u v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu
<	*u po umiku
novega akuta
<	*u po nagl.
umiku
<	*-e v zadnjem
zaprtem/ edinem zlogu v primeru
<	*e pod terc. nagl. + V
<	*Q po umiku
naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga
e < *-e v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu
<	*e +	pod terc. nagl.
(V)
<	*e +	po umiku (V)	novega akuta
<	v zadnjem zaprtem/ edinem zlogu
<	pod terc. + V nagl.
<	*e v položaju
ob r
<	*e + pod terc. nagl.
(V)
<	*e po umiku no-+ V vega akuta
<	*i + po umiku na-V glasa z zadnj.
kratk. zaprt. zloga v položaju pred r
k'rex, skep, kep, 'te, 'čet 'čut';
zepan župan ; s'tede:nc 'studenec'; kratki nedol. p'let 'plet';
s'neže:n, 'sedeit; d'lebok 'globok';
k'met, 1. os. ed. sed. ž'ren 'žreti', 'nest 'nest', p'lest 'plest';
'pepe:u, 'nebu:, 'peru, rod. ed. 'meda:;
3. os. ed. sed. 'leži: 'ležati';
'zet;
'mesu:, rod. ed., im. mn. 'pesti:;
z'ver;
'testu, 'telu:;
mexu:r;
prid. m. 'šero:k;
< *-ä	v zadnjem	b'rat, 'gat, 'fant, 'las 'laz',
	zaprtem/	g'rax, prid. m. zd'raf, tož.
	edinem zlogu	'nas 'mi';
< *a	pod terc.	m'ravi:nc, 'tako:;
+ V	nagl.	
	po umiku	m'lati:č, 'zače:t 'začet',
	naglasa z	'zape:t 'zapet';
	zadnj. kratk.	
	zaprt. zloga	
	po umiku	'pasti:r, 'paida:š;
	novega akuta	
< *a-		prid. m.: 'vaške prid. m.
		'pasje 'pasji', 3. os. ed.
		sed. 'paxne 'pahniti';
< *-a	v zadnjem	'pas, 'vas, 'tašč, 'bat, 'daš;
	zaprtem/	
	edinem zlogu	
< umično nagl. a		'magla, s'taza, 'paku:;
< *e	po umiku no-	'anaist;
	vega akuta	
< *-d	v zadnjem	s'kof, 'koš, 'kon, d'no, g'rop,
	zaprtem/	st'rop, 'pot;
	edinem zlogu	
< *o	pod terc.	'golo:p, 'koko:š, prid. m.
+ V	nagl.	'bola:n;
	po umiku	'kova:č, 'koma:r-;
	novega akuta	
	po umiku	'modra:s;
	naglasa	
	z zadnj.	
	kratk.	
	zaprt. zloga	
< *-d	v zadnjem	'pot, št'rok, k!rop;
	zaprtem/	
	edinem	
	zlogu	
< *o	pod terc.	'komo:uc, rod. ed. 'voza:,
+ V	nagl.	tož. mn. 'noge:;
	po umiku	'koša:r, gos'poda:r;
	novega	
	akuta	
< redko		'moške:;
<	pod terc.	im. mn. 'zobi:;
+ V	nagl.	
<	v zadnjem	'son 'sem';
	zaprtem/	
	edinem	
	zlogu	
< *o	pod terc.nagl.	rod. ed. 'kosti:, 'golo:p,
+ V		'gospo:t;
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
<	redko */
<	*-/
< */
< *_o + V
v zadnjem	'pux, 'duk;
zaprtem/
edinem zlogu
po umiku	1. os. ed. sed. 'muči:n
novega akuta	'mučiti';
pod terc.	'uku:, im. mn. 'uči:, 'kulu:
nagl.	rod. ed. 'suli:;
po umiku	1. os. ed. sed. 'buji:n se
novega akuta	'bati se', 3. os. ed. sed. 'kusi: 'kositi';
ü < _ü- v položaju ob j
jütro;
e: < _e po terc. umiku 'srce:, s'neže:n, 'sede:t;
< po terc. umiku 'ime:; v končnici rod. ed./ im./tož. mn. ž.: g'lave:, 'b'rade:;
e: < _e po terc. umiku 'viče:r;
< _e po nagl. umiku s'tede:nc 'studenec';
< po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga
'zače:t 'začet', 'zape:t 'zapet';
r < _r
< _r + pod terc. ^ nagl.
prst, im. mn. prste, smrt, 'trt, 'krst, 'vrx, 'krma, 'črn;
'srce:;
po umiku 3. os. ed. sed. 'grmi: novega akuta 'grmeti';
2.3.1.3 Dolgi nenaglašeni issln.	gradivo
i: < _i po terc. umiku 'mazi:nc, m'ravi:nc, 'cidi:t
'cediti', 'šiši:t 'sušiti'; 3. os. ed. 'šiši:, 'diši:t; rod. ed. 'suli:, rod. ed. d'lani:, im. mn. 'uči:, rod. ed., im. mn.: 'pesti:, 'viši: 'uš';
po umiku	'pasti:r, 1. os. ed. sed.:
novega akuta 'buji:n se 'bati se', 'muči:n 'molčim', 3. os. ed. sed.: 'kusi: 'kositi', 'leži:;
a: < _a po terc. umiku 'živa:u, rod. ed. 'voza:,
'meda:, prid. m. 'bola:n;
po umiku	'čuda:k, 'zida:r, 'kova:č,
novega akuta 'koša:r, 'paida:š, gos'poda:r;
< _a po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga
o: < _o po umiku naglasa z
'modra:s;
prid. m. 'šero:k;
zadnj. kratk. zaprt. zloga
<	_o po terc. umiku 'tako:, 'koko:š, 'gospo:t,
'komo:uc, or. ed. s 'krvjo:
<	_Q po terc. umiku 'golo:p 'golob';
po umiku naglasa z zadnj. kratk. zaprt. zloga
m'lati:č:
u: < _-o po terc. umiku 'sinu:, 'lipu:, 'sixu:, 'nebu:,
'peru, 'uku:, 'kulu:, 'telu:;
< _-Je po terc. umiku im. mn. 'lidi: 'ljudje';
ü: < _u po umiku	'mexü:r;
novega akuta
u
Januška GOSTENCNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
issln.
<	*Ve
<	*iY
<	*Vi
2.3.1.4 Kratki nenaglašeni gradivo
< *-i
<	*mV
<	*Vu
<	*-u
<	*-e/*-i/*-u32
<	*-e/*-i33
< sekundarni a po redukciji
e < *V§
<
<	*eV
<	*eV
<	*Ve
<	*-e
'o:rex, Soiset; leSica;
peilen, g'raibet, 'vüisenca, za' tiilnek, 1. os. ed. sed. Xoiden 'hoditi', 3. os. ed. sed. Xoide, del. na -l ž.: 'tü:^ela 'tuliti', 'kü:pela 'kupiti';
'ma:te, ne'be:ške, člo've:ške; v končnici im. mn. m.: o'reixe, s'vaite, b'raite; v končnici or. mn. z 'že:name, z no'gaime; 3. os. ed. sed. 'lo:ve 'loviti', 'žiive 'živeti', m'laite; vel. 'paxne 'pahniti', 'no:se; del. na -l mn. 'na:šle, 'žiivele; le'piina; 'pazdexa; b'liize;
v končnici daj./mest. ed. m./sr.: b'raite, 'sine, 'lete; v končnici daj./mest. ed. ž.: 'maitere, 'žeine, 'noige, 'miize;
klü'čaIvenca;
paimet, jaistrep;
'teile, 'deite, 'fainte, v'reime, 'seime; rod. ed./im./tož. mn. ž.: 'žene, 'miize;
le'noiba, les'niika, le'viica, res'niica, prid. m. le'sein;
prid. sr. ze'leino, prid. ž. ve'seila, be'seida, rod. ed. te'leita, se'kiira;
1. os. ed. sed. 'neisen, 1. os. mn. sed. 'neisemo;
'moirje, 'peirje, 'kamene; 3. os. ed. sed.: 'neise, 'teiče, 'peiče;
<	*Va	'žaigat, 'deilat;
<	*-a 'jaigoda, g'laiva, x'rüiska,
k'raiva, s'vaira 'sora', s'taza;
<	*oV34	pan'de-Aak, sa'boita;
<	a v priponah *-3c, -ak x'laipac, x'leibac, 'koisac,
'ceipac, ž'reibac, 'peisak, 'toirak, 'peitak;
o'lüipak; 'jaigoda;
'leito, 'meisto, ko'leino; ko'seinca 'gosenica'; 'žeilot;
tož. ed. ž.: 'miizo, 'liipo; 'jaiboko;
klü'čaIvenca;
dr'žiina 'družina', čr'pÜIna 'črepinja', pt'giišče, del. na -l ž. pr'naisala;
o < *oV
<	*Vo
<	*-o
<	*eV
<	*Vq
<	*-e
<	*V/
ü < redko *uV
f < *r + e/i/u/V
2.3.1.5 Onemitev samoglasnikov Vi v priponi *-ica
Va v priponi *-3c
'pailca, klü'čaIvenca, ko'seinca 'gosenica';
s'tedeinc 'studenec', 'kozouc;
V? v priponi *-^c	'zaiic;
2.3.2 Konzonatizem
Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošno-slovenskih soglasnikov, poleg tega pa še:
izvor
f < *v pred
gradivo
'oifca, 'brf, 'črf, zd'raf, p'raf nezvenečimi 'prav', rod. mn. 'mišef; nezvočniki in v izglasju
u < *l v priponi *-ac	'kozouc, 'komoiuc, 'paiuc,
ka'zaiuc;
< *-l < skupina *dl/*tl del. na -l m.: 'jeiu 'jesti', 'pau 'pasti', 'boiu 'bosti',
p'reu 'presti', c'vau 'cvesti', p'leu 'plesti';
32	Za daj./mest. ednine samostalnikov moškega in srednjega spola se ne da nedvoumno določiti izvora končniškega morfema.
33	Za daj./mest. ednine samostalnikov ženskega spola a-sklanjatve se ne da nedvoumno določiti izvora končniškega morfema.
34	Akanje je redko in nedosledno.
a
e
v < kot proteza pred *u- 'vü:zda 'uzda', 'vü:na
'ujna', 'vü:jac 'ujec';
j < kot proteza pred *a- 'ja:pno 'apno';
< skupaj z l < *j
o'pa:ilak 'pajek';
l < */ na začetku besede
k'lü:č, p'lü:ča; a tudi: k'tü:ka;
< *l < skupina *dl/*tl del. na -lž.: 'pa:la 'pasti', 'bo:la 'bosti', p're:la 'presti', 'je:la 'jesti', p'le:la 'plesti', c'vala 'cvesti';
I < */ na koncu besede < - j- < *-lbj-
n < *-m
s'te:la, 'ze:mla, rod. ed. k'ra:la;
'ze:le, 'o:gale, 'o:le;
or. ed. s 'pe:ron 'pero', s st'ri:con, s 'ko:nen; mest. ed. nedol. obl. prid. m. par 'laxken, or. ed. nedol. obl. prid. m. z 'laxken; 'ka:n; 1. os. ed. sed.: 'buji:n se, g're:n 'iti', 'ži:ven, 'ku:nen 'kleti', 'na:iden, 'pi:šen, 1. os. ed. prih. 'bo:n 'biti';
n	<	*n	na vzglasju	'ni:va, or. ed. š 'nin;
	<	*n	za	'lü:kna; a tudi og'ni:šče;
			soglasnikom	
	<	*n	za	s 'ko:nen, 'pa:n, s'ke:den]
			samoglasnik.	tudi 'o:gen;
	<	*n <	*-nbj-	'kamene, z'na:mene,
				b'ri:ne;
i	<	*t	verjetno	im. mn. s'vate 'svat';
			položajno v	
			primeru	
d	<	*d	verjetno	s'ke:den;
			položajno v	
			primeru	
			2.3.2.1 Izguba glasov	
	vd-	^ d-	do'vi:ca 'vdova';	
	vs-	^ s-	'se:, 'sak;	
	vz-	^ z-	1. os. ed.	sed. 'za:men,
			3. os. ed.	z'di:gne;
	pš-	^ š-	še'ni:ca;	
	pt-	^ t-	'ti:ca 'ptica';	
2.3.2.2 Ostali pojavi 2.3.2.2.1 Asimilacija gl ^ dl	d'lebok;
čb ^ žb z'bü:la 'čebula', ž'be:la 'čebela' xč ^ -šč 'ni:šče, š'či:; xt ^ ft	'no:ft;
tj ^ cj	c'ja:, c'ja:kei 'tjakaj'
(vendar: 'tre:tje, naprh!le:tje); t ^ k	s'pe:ke 'spet';35
s-š ^ š-š 'šiši:t;
2.3.2.2.2 Diferenciacija
tl ^ kl	'na kla;
tn ^ kn	k'na:lo;
um—> xm-	xm're:t 'umret', x'mit 'umit';
ub—> xb-	x'bit 'ubiti';
2.3.3 Prozodija
Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe, od nesplošnoslovenskih pa naslednje: t. i. umik na prednaglasno kračino (s'te:gno, 'če:lo, 'go:ra, 'so:va), umik na prednaglasno nadkračino ('magla, s'taza), terciarni premik cirkumfleksa (m'ravi:nc, 'srce:, 'živa:u, 'ko-ko:š), umik dolgega akuta z zadnjega zaprtega zloga na predhodni (dolgi ali kratki) zlog ('mexü:r, 'zida:r, 'kova:č, 3. os. ed. sed. 'leži:) in umik naglasa s končnega kratkega zaprtega zloga na predhodni zlog (m'lati:č, 'zape:t, 'modra:s).
3 SKLEP
Obravnava govora Banje Loke na fonološki ravnini je pokazala, da kljub nekaterim nepričakovanim razvojem - nevzporeden razvoj stalno dolgega jata in krat-koakutiranega jata v nezadnjih zlogih ter refleks stalno dolgega o - še vedno lahko izpeljujemo ta krajevni govor iz dolenjske narečne ploskve, če ga obravnavamo kot narečni otok, na katerem ni prišlo do dveh inovacij, ki ju datiramo v 14. stoletje.
To pa ni osamljen pojav. Za govora krajev Dovje in Mojstrana, ki ju diahrono uvrščamo v gorenjsko narečno ploskev, se predvideva, da do monoftongizacije Jsln. *ei in Jsln. *ou ni prišlo. Diftonga v tej obliki namreč poznata govora še danes. Prvotno se je domnevalo, da gre za vpliv dolenjskih priseljencev, danes pa velja prepričanje, da ta dva krajevna govora predstavljata narečni otok, na katerem do inovacije v 14. stoletju ni prišlo, in izkazujeta arhaična refleksa (Škofic, 2013, 19, Logar, 1962/63, 309, Greenberg, 2002, 135).
35 V tem primeru gre najverjetneje za prehod t -žaju pred i (npr. proti ^ proki).
■ k. O tem sicer piše tudi Ramovš (1924, 227), vendar omenja zgolj prehod t ^ k v polo-
Januška GOSTENČNIK: GOVOR KRAJA BANJA LOKA (SLA T283), 343-355
Del Karte slovenskih narečij, 1986 (avtorja Tine Logar, Jakob Rigler).
THE SPEECH OF THE TOWN OF BANJA LOKA (SLA T283) (BASED ON MATERIAL FOR THE SLA)
Januška GOSTENČNIK
Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, Dialectological
section, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenia januska.gostencnik@zrc-sazu.si
SUMMARY
The aim of this paper is to present the local speech of the town of Banja Loka in the form of a phonological description which offers a synoptic insight into the material which was gathered by Milojka Glavič-Štampfl in the year 1983. The speech is included in the Slovenian linguistical atlas (SLA T283) from which Volume one - Človek (telo, bolezni, družina) - was published in the year 2011 and volume two - Materialna in kulturna dediščina v slovenskih
narečjih - is being prepared. Phonological descriptions of speeches included in the SLA can contribute to a better knowledge of the Slovene dialects and help to an easier understanding of the dialectal material.
The speech of Banja Loka is classified as a part of the Kostel dialect within the Lower Carniolan dialect group. Characteristic of it is a significant Lower Carniolian vocal development and all stress movements which are typical for the Kostel dialect were consistently carried out.
Key words: Banja Loka, Kostel dialect, Lower Carniolan dialect group, Slovenski lingvistični atlas;
VIRI IN LITERATURA
SLA zapis za Banjo Loko (SLA T283), Milojka Gla-vič-Štampfl, 1983.
Beguš, G. (2011): Relativna kronologija naglasnih pojavov govora Žirovske kotline poljanskega narečja. Slovenski jezik Slovene linguistic studies, 8. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Lawrence, University of Kansas, Department of Slavic Languages and Literatures, 1933.
Bezlaj, F., Snoj., M., Furlan, M. (1976): Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A-J. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Bezlaj, F., Snoj., M., Furlan, M. (1982): Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga.
Bezlaj, F., Snoj., M., Furlan, M. (1995): Etimološki slovar slovenskega jezika. Tretja knjiga. P-S. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Bezlaj, F., Snoj., M., Furlan, M. (2005): Etimološki slovar slovenskega jezika. Cetrta knjiga. Š-Ž. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gostenčnik, J. (2013): Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja : doktorska disertacija (mentorica: red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular, somentorica: izr. prof. dr. Jožica Škofic). Ljubljana.
Greenberg, M. (2002): Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor, Aristej.
Horvat, S. (1994): Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora. Slavistična revija, 42, 2/3. Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 305312.
K-O. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Logar, T. (1963/63): Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije. Jezik in slovstvo, 8. Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 16, 307312.
Logar, T. (1996): Dialektološke in jezikovnozgodo-vinske razprave. Uredila Karmen Kenda-Jež. Ljubljana, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Logar, T. (26. 1. 1957): Poročilo s terena v Vasi Fari pri Kostelu. Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Logar, T. (7. 2. 1957): Poročilo s terena v Osilnici. Tipkopis hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Pronk, T. (2010): Rani razvoj goranskih govora. Ra-sprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 36/1. Zagreb, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 97133.
Ramovš, F. (1924): Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem. Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Ramovš, F. (1931): Dialektološka karta slovenskega jezika. Ljubljana, Rektorat Univerze kralja Aleksandra.
Ramovš, F. (1935): Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Ramovš, F. (1995): Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana.
Rigler, J. (2001): Zbrani spisi. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, M. (2009): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Modrijan.
Šekli, M. (2009): Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Obdobja, 26. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 291318.
Šekli, M. (2013): Zemljepisnojezikovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik Slovene linguistic studies, 9. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Lawrence, University of Kansas, Department of Slavic Languages and Literatures, 353.
Škofic, J. (2013): Fonološki opis govora Dovjega. Slavia Centralis, 1. Maribor, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1837.