Vsebina / Contents Podobe orgel obmocja škofije Murska Sobotamed leti 1991 in 1993 [3] Andrej Ferdinand Malahovski -novi podatki v letu 2020 [23] Orglarska rodbina Jäger inbarocna orglarska delavnica v Ormožu [45] Naslovnica / Cover: Bogojina,Angster, 1943 (foto M. Rola, 1992). ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi SloveniaeISSN 2463-9397 20 -oktober 2020 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina BohinjPripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo,ilustracije in oblika so avtorske.Upora­ba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org Podobe orgel obmocja škofije Murska Sobota med leti 1991 in 1993 Marijan Rola Dekanija Lendava 1Na koru v Beltincih imajo orgle, ki jih je . Beltinci. naredila Madžarska firma: Angster J. es Fia. iz Pecsett.Ohranjeno je samo ohišje, igralnik je odstranjen. Traktura je bila pnevmatska. 2.Bogojina. Leta 1943 so v bogojinsko cerkev dobili za tisti cas odlicne orgle, ki jih je naredila madžarska firma Angster Forset Fia, orgona es Harmoniumgyar R-T. Pecs.Nastale so kot delo 1273. Imajo 22 registrov in dva manuala. Zaradi svojevrstne zgradbe cerkve so orglepostavljene na kor nad staro cerkev.V novo cerkev je obrnjeno v enilini prospektno pišcalje, v drugi lini je igralnik. Orgelski zvok zeloslabo in zadušeno prodira v cerkev. Traktura je pnevmatska. Nadglavnimi manubriji so dodatni za proste kombinacije. Manualvsebuje štiri in pol oktave, pedal dve celi in pol. Nad pedalom jepedalka za avtomatsko odpiranje registrov. Orgle so potrebneobnove,ker je traktura popolnoma odpovedala. Marijan Rola je na mariborskem oddelku Teološke fakultete diplomiral leta1989 z naslovom naloge Orgle v dekaniji Maribor. V vsaki cerkvi z orglami jeiz arhivskih dokumentov na kratko povzel znane podatke o orgelskipreteklosti, obstojece orgle opisal ter navedel dispozicijo registrov in tehnicneznacilnosti. Kot mlad duhovnik je popise sistematicno nadaljeval po ostalihdekanijah takratne Mariborske škofije. Besedilo vecjega dela svojih izsledkov jeobjavil v sedemnajstih prispevkih revije Cerkveni glasbenik, letnik 85 in 86.Nekaj dekanij je ostalo v tipkopisu,med drugim tudi dve iz sedanjemurskosoboške škofije. Ob popisih je orgle tudi sistematicno fotografiral,praviloma procelje in igralnik,neredko tudi kakšne detajle in notranjost. Doslejneobjavljeno slikovno gradivo je zgodovinsko pomembno zlasti za cerkve,kjerso v zadnjih desetletjih orgle menjali ali spreminjali. I Manual 01 Fafuvala 8’ 02 Quintazó 8’ 03 Eolharfa 2 s, 8’ 04 Zergehürt 4’ 05 Svjácifavola 4’ 06 Ejihürt 2’ 07 Tercfuvala 1 3/5’ 08 Kisquinta 1 1/3’ 09 Cimbel 3 s 2/3 10 Göbehürt 8’ II Manual 11 Vilagos födött 16’ 12 Principal 8’ 13 Gövesfuvala 2’ 14 Octava 4’ 15 Nazát 2 2/3’ 16 Kupakosfavola 8’ 17 Mixtura 5 s 2’ Pedal 18 Subbass 16’ 19 Kontrabass 16’ 20 Octavbass 8’ 21 Fedettihürt 8’ 22 Oroszhürt 4’ 3. Crensovci. Najstarejši zapis pravi, da je prve orgleza to cerkev leta 1880 naredil Mihael Krainc. Imele so deset registrov in en manual. Ob koncu prve svetovnevojne je vojaška oblast pobrala iz orgel vse cinaste pišcali.Nove pišcali je po vojni nabavil župnik Jožef Cacic,ki je dalorgle povecati za štiri registre. Leta 1948 je orgle generalno ocistilin popravil Ivan Konecnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Sredi 50-ih let so orgle popolnoma utihnile. Za rekonstrukcijo inpovecavo starih orgel so leta 1992 naprosili Škofijsko orglarskodelavnico iz Maribora. Strokovno je delo vodil orglarski mojsterGerhard Schmidt iz Kaufbeuerna na Bavarskem. Orgle so povecane za hrbtni pozitiv s šestimi novimi registri. Dobile so novdvomanualni igralnik, ki je v sredini kora. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. I manual 01 Gedeckt 8’ 02 Principal 4’ 03 Pommer 2’ 04 Terca 1 3/5’ 05 Cymbel III 06 Oboa 8’ II manual 07 Principal 8’ 08 Holzflöte 8’ 09 Koppel 8’ 10 Salizional 8’ 11 Holzflöte 4’ 12 Doppelflöte 4’ 13 Octava 4’ 14 Nasat 2 2/3’ 15 Superoctava 2’ 16 Mixtura Pedal 17 Subbass 16’ 18 Principalbass 8’ 19 Cello 8’ 20 Choralbas 4’ 4. Dobrovnik. Orgle je naredila madžarska firmaAngster J.Fia.Letnica izdelaveniznana.Trakturajepnevmatska.Igralnik je v sredini kora. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Flauto tibia 8’ 04 Silvestrina 8’ 05 Flauto traverso 4’ 06 Principal octav 4’ 07 Super octav 2’ 08 Mixtura 3-4 2 2/3 Pedal 09 Subbass 16 10 Aperto bass 8’ 8. Lendava. Orgle je naredila madžarska firma Angster J. Fia, in sicer okrog leta 1901. Traktura jepnevmatska. Drugi manual je v žaluzijah. Manualvsebuje štiri in pol oktave, pedal dve celi in ton d.Igralnik je pred orglami v korni ograji. I Manual 01 Bordon 16’ 02 Principal 8’ 03 Gamba 8’ 04 Flüte harm 8’ 05 Flauta 4’ 06 Octav 4’ 07 Superoctav 2’ 08 Mixtura 2 2/3’ II Manual 09 Salicional 8’ 10 Silvestriva 8’ 11 Fl.tibia 8’ 12 Fl.Travers 4’ Pedal 13 Subbass 16’ 14 Violon 16’ 15 Flauta bass 8’ 16 Cello 8’ 1Leta 1940 je naredil orgle Franc Jenko 0.Turnišce. iz Šentvida nad Ljubljano. To je njegov 37. opus.Igralnik je pred orglami.Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Burdon 16’ 02 Principal 8’ 03 Koncertna viola 8’ 04 Flavta 8’ 05 Dulcian 8’ 06 Octava 4’ 07 Cevna fl. 4’ 08 Mixtur 4-5 II Manual 09 Vox coelestis 8’ 10 Burdoncek 8’ 11 Viol.principal 8’ 12 Fugara 4’ 13 Kvinta 2 2/3’ 14 Flautino 2’ 15 Terza 1 3/5 Pedal 16 Subbass 16’ 17 Principalbass 16’ 18 Burdonal 8’ 19 Octavbas 8’ . Leta 1926 je naredil orgle Josip . Velika Polana. Brandl iz Maribora kot opus 126. Traktura je pnevmatska. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Salicional 8’ 04 Unda maris 8’ 05 Flavta 4’ 06 Doublette 2 2/3’ Pedal 07 Subbass 16’ Dekanija Ljutomer 1. Apace: Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja. V župnijski cerkvi v Apacah je naredilaorgle priznana delavnica bratov Rieger v Ja grndorfu vŠleziji.Te so edine orgle te delavnice v celotni vzhodni Sloveniji. Narejene so bile kot opus 158. Igralnik je pred orglami vkorni ograji. Registri so nad klaviaturami. Ohišje je za igralnikom,razdeljeno v tri polja. Srednje prospektne pišcali so višje odstranskih. Kdaj so bile orgle narejene, ne vemo. Po vsej verjetnostiokrog leta 1910. Celotna traktura je pnevmatska. I Manual 01 Bordun 16’ 02 Principal 8’ 03 Salicional 8’ 04 Gedeckt 8’ 05 Oktave 4’ 06 Dolce 4’ 07 Mixtur 4’ II Manual 08 Gamba 8’ 09 Rohrfloete 8’ 10 Floete 4’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Celloe8’ 2. Cezanjevci: Župnijska cerkev sv. Roka in Sebastijana. Josip Brandl je leta 1905 naredil orgle zažupnijsko cerkev v Cezanjevcih. Kupljene so bile za1200 kron in so 24. Brandlovo delo. Registrov je pet. Igralnik je na desni strani instrumenta, vgrajen v samo ohišje.Traktura je pnevmatska. Orgle so ob korni ograji. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Oktave 4’ Pedal 05 Subbass 16’ 3. Gornja Radgona: Župnijska cerkev sv. Petra. Po vsej verjetnosti je cerkev v Radgoni imela orgle že predBrandlovimi, vendar o tem kronika ne poroca. Noveorgle je Brandl naredil za to cerkev leta 1900 za 2400 goldinarjev. Že cez sedem let jih je moral popravljati.1 Tako jim je dodal nov igralnik s posebnim odpiranjem registrov, kot tonajdemo v njegovih orglah v Malecniku. Nad zgornjo klaviaturo jemajhna klaviatura. Ce se dotaknemo tipke, se odpre register. Samoohišje je zelo veliko, tako da zavzema celoten srednji kor. Igralnikje v korni ograji, v njem pa so na sprednji strani pišcali, ki so zgolj za dekoracijo. Instrument redno popravljajo, tako da je v dobremstanju. Celotna traktura je pnevmatska. I Manual 01 Bordun 16’ 02 Principal 8’ 03 Gamba 8’ 04 Oktave 4’ 05 Rohrfloete 4’ 06 Mixtur IV II Manual 07 Flut harmonique 8’ 08 Vox coelestis 8’ 09 Traversfloete 4’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Oktavbas 8’ 12 Celloe8’ 4.KapelapriRadencih:Župnijskacerkevsv.MarijeMagdalene. Orgle je naredil Josip Otonic leta 1832,kot lahko preberemo v orgelski sapnici.Te orgle so enenajdragocenejših v Ljutomerski dekaniji. Njihovazgradba in cas, v katerem so nastale, nam kažejo na barok. Obsegtipk v manualu je C/F-f3, v pedalu pa C/F-g. Igralnik je na desnistrani, vgrajen v samo ohišje. Pojav igralnika na desni strani je naŠtajerskem zelo pogost, zato nekateri celo imenujejo ta nacinštajerski.Po mnenju Milka Bizjaka register salicional ni originalen.Orgle so uporabne, vendar potrebne popravila. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Portun 8’ 02 Salicional 8’ 03 Copula 8’ 04 Copula 4’ 05 Principal 4’ 06 Quint 2 2/3’ 07 Oktava 2’ 08 Mixtur 1 1/3’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ 11 Oktavbass 4’ 5. Križevci pri Ljutomeru: Župnijska cerkev Povišanjasv.Križa. Prvotne orgle v tej cerkvi so bile iz leta 1795. Imele so en manual, pedal in devet registrov.Kdo jih je naredil, ne vemo. V knjižici Orgle v cerkvah Lavantinske škofije je zapisano, da je po vsej verjetnosti križevskein jurjevske orgle naredil isti mojster.To bi bilo sicer možno,ker sojurjevske nastale leta 1796, križevske pa leto prej. Po tej teoriji bikriževske orgle naredil Josip Otonic. Leta 1916 je za to cerkevnaredil nove orgle Josip Brandl iz Maribora kot svoje 119. delo.Narejene so v obliki dveh stolpicev, ki sta na vsaki strani kora.Igralnik je spredaj,v sredini kora.Traktura je pnevmatska.Kot privseh Brandlovih orglah tudi ta manualna klaviatura obsega štirioktave in pol, pedalna pa dve in tipko d1. Orgel so trenutno vpopravilu v mariborski Škofijski orglarski delavnici. I Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gamba 8’ 04 Gedeckt 8’ 05 Oktave 4’ 06 Floete 4’ 07 Mixtur 2 2/3’ II Manual 08 Geigenprincipal 8’ 09 Harmonique 8’ 10 Aeoline 8’ 11 Vox coelestis 8’ 12 Viola 4’ Pedal 13 Subbass 16’ 14 Cello 8’ 6. Ljutomer: Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Prvi zapis o orglah v ljutomerski cerkvi zasledimo že leta 1688.Tedaj so delali novo cerkev in zato so oltarje in orgle iz stare cerkve shranili.4 Po vsej verjetnosti jebil to pozitiv,ki so ga lahko prenašali.Nove orgle so dobili šele leta1737, in sicer jih je naredil Jurij Mitteregger v Gradcu za 300goldinarjev. Imele so 12 registrov.5 Te so služile do leta 1901, ko jecerkev pogorela.Tedanji župnik je še isto leto narocil nove orgle pritedaj znanem in za tisti cas zelo priznanem orglarju Brandlu vMariboru.Naslednje leto je bil instrument postavljen na kor.Imeleso 14 registrov in so stale 6000 kron.Igralnik je spredaj.Traktura jepnevmatska. Manuala imata štiri in pol oktave, pedal pa dve in d1.Na pobudo domacega župnika so te orgle letos popolnomaobnovili. Dodali so nov igralnik in štiri registre, in sicer: piccolo 2’, oboa 8’,in sesquialtera 1 3/5’v manualu ter fagot 16’v pedalu.Orgle je obnovil Anton Jenko iz Ljubljane. Obnovo sta placala dobrotnika iz Nemcije. I Manual 01 Bordun 16’ 02 Principal 8’ 03 Gamba 8’ 04 Floete 8’ 05 Oktave 4’ 06 Floete 4’ 07 Mixtur 2 2/3’ II Manual 08 Geigenprincipal 8’ 09 Lieblich Gedeckt 8’ 10 Salicional 8’ 11 Viola 4’ Pedal 12 Subbass 16’ 13 Oktavbass 8’ 14 Celloe8’ Podružnica sv. Ane na Podgradju. V cerkvi sv. Ane so imeli orgle, o katerih so leta 1911 zapisali, "da so že zelo stare". Ker je cerkev zelo vlažna, so pred 30 letiodpovedale in tako so jih odstranili iz cerkve. 7. Mala nedelja: Župnijska cerkev sv. Trojice. Najstarejši zapis o orglah v tej cerkvi nam poroca, da so stare orgle prodali leta1810 Središcanom za 300 goldinarjev.Istega leta so kupili nove orgle v Gradcu pri mojstru Ludviku Grossu.Imele so osem registrov. Leta 1923 sote orgle popolnoma odpovedale in morali so nabaviti nove, katere so narocili pri mariborskem orglarjuJosipu Brandlu. Imajo sedem registrov. Dispozicija registrov jeromanticna, saj so od sedmih registrov kar štirje 8-ceveljski.Traktura je pnevmatska. Nastale so kot 122. Brandlovo delo. Manual 01 Principal 8’ 02 Gemshorn 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Salicional 8’ 05 Traversfloete 4’ 06 Doublette 2 2/3’ Pedal 07 Subbass 16’ 8. Sv. Jurij ob Šcavnici: Župnijska cerkev sv. Jurija. Leta 1796 je Josip Otonic naredil orgle za župnijsko cerkev sv. Jurija ob Šcavnici. Dokument najdemo v orgelski sapnici. Imajo deset registrov, vendar niso vsioriginalni.Tako pravi Milko Bizjak, da sta bila gamba in salicionalkasenje dodana.8 Igralnik je na desni strani instrumenta, vgrajen vsamo ohišje. Kot pri vseh orglah tistega casa je spodnja oktava vmanualu in pedalu skrajšana.Traktura je mehanska s sapnicami napoteg. Orgle pri Sv. Juriju spadajo v dobo, ko smo Slovenci dobilivec dragocenih cerkvenih instrumentov in se s tem lahko ponašamotudi zunaj meja. Manual 01 Gamba 8’ 02 Salicional 8’ 03 Copula 8’ 04 Copula 4’ 05 Oktav 4’ 06 Superoktav 2’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ 10 Flautoe4’ Podružnica sv. Duha na Stari Gori. V sapnici orgel pri Sv. Duhu je podpisan Andreas Mitterreiter iz Gradca. Po mnenju Milka Bizjaka je orglar leta 1732 orgle samo predelal, ne pa naredil. To sklepa po tem, ker je dispozicija omenjenih orgel podobna onim, ki so v minoristski cerkvi v Bruck an der Mur v Avstriji. Izdelovca obehorgel sta bila iz iste rodbine. Igralnik je vgrajen na desni straniohišja in se zapre z dvojnimi vratci. Manubriji so namešcenivodoravno nad notnim pultom.Blokirana sta dva manubrija in tudiprospektne pišcali niso vec izvirne. Spodnji oktavi v manualu inpedalu sta skrajšani.Do leta 1796 so bile te orgle v župnijski cerkvi sv. Jurija ob Šcavnici. Manual 01 Copula 8’ 02 Copula 4’ 03 Principal 4’ 04 Oktav 2’ 05 Quint 1 1/3’ 06 Superoktav 1’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Principalbass 8’ 10 Oktavbass 4’ 9.Veržej:Župnijskacerkevsv.Mihaela. V letih med 1870 in 1880 so v Veržeju dobili nove orgle, katere jenaredil Adalbert Kafka iz Maribora. Imele so en manual, pedal in deset registrov. Traktura je bila mehanska s sapnicami na poteg. O teh orglah imamo izjemomadaljše porocilo v Cerkvenem glasbeniku: "Naše orgle so bilepostavljene dne 30. marca 1870 po orglarskem mojstru AdalbertuKafki v Mariboru, kot je v njihovi notranjosti zabeleženo. Starejširod še pomni, da so šli štirje vozniki po nje. Ko so se od domaodpravljali,je bilo najlepše vreme,nazaj grede pa sta jih sneg in dežpreganjala. -Manual je s sedmimi, pedal s tremi registr. Sicer somanualne sapnice pripravljene za osem registrov, ena smucka jezabita, vendar ima manual že prvotno samo sedem registrov.Prvotna dispozicija -oznacena do lani na reg.potezah -jim je bila: Manual 06 Octav 2’ 01 Gedeckt 8’ 07 Mikstura III 02 Bordunfloete 8’ Pedal 03 Principal 4’ 08 Basson 8’ 04 Rohrfloete 4’ 09 Quintbass 5 1/3’ 05 Spitzfloete 4’ 10 Octavbas 4’ Torej vsi spremeni,ki pridejo kot kovinasti v poštev,so 4-ceveljski,le leseni so 8-ceveljski.Vendar pa narocniki orgel niso bili menda znjimi zadovoljni, kajti namesto Spitzfloete 4’, kot je bila na potezi oznaka, je stal spremen Viola di Gamba 8’. Soditi je, da jo je bil mojster primoran ne dolgo po predaji orgel na novo vstaviti.V letu1916 je po odvzemu prospekta pa je orglarsko podjetje Brandlnamesto Rohrfloete 4’ postavil novo Gambo 8’. Ta register je najlepši v vseh orglah. Obenem so se podaljšale pišcali v bassonu 8’ in se pokrile, da se je dobil Subbas 16’, kakor tudi so se pokrilepišcali Quintbasa,da se je dobil Octavbas 8’.Vendar se pri Subbasudelo ni posrecilo. Zaradi premale menzure ne odgovarja in ne pojedobro.Boljše bi bilo,da bi se vsaj prve tri pišcali C,Cis,D napravilenove, prejšnji C pa bi se postavil na Es,kar bi odgovarjalo menzuriSubbasa, le še bolj krepak bi bil. Octavbas je dober, odgovarjaBordunalu. Ker pa sta bila sedaj kar dva spremena istega znacaja:stara Viola di Gamba 8’in nova Gamba 8’,se je lani,ko so se orgleuglaševale,Viola di Gamba preintonirala na Salicional 8’,kolikor se je pac dalo,ker je piano-register v orglah obcutno manjkal.Koncnose je še Octav 2’prestavil oktavo višje (namrec samo pišcali,spodnjaC je prišla na c),tako smo dobili nov 4’register,ki se je preintoniral v Flauto 4’,ki je prav živa.Tako so orgle po svojem ‘rojstvu’doživele še tri spremembe v dispoziciji. Tudi meh je bil deležen še enihpomožnih škarij, mehac pa novega kazalca v obliki manometra.Tozaradi tega, ker nimamo stalnega, ter so nekateri, ki so bili boljnestrpnega znacaja, pomagali še vleci doticni vzvod, ki kaževisokost sape, cemur pa se ta ni protivil in rajši popustil.Potemtakem se je moralo po nekajkrat v letu popravljati. Sedaj paje kazalec za steklom, ki pa ni vabljiv za prste! Tudi to napravo stavstavila naša domaca mosjtra. -Pri vseh teh pomlajevalnihoperacijah imajo sedaj orgle nastopno dispozicijo: Manual 06 Flauto 4’ 01 Gedeckt 8’ 07 Mikstura III 02 Bordunfloete 8’ Pedal 03 Gamba 8’ 08 Subbas 16’ 04 Salicional 8’ 09 Bordunal 8’ 05 Principal 4’ 10 Octave 4’ Tako so orgle po danih možnostih restavrirane,ter bodo še precejcasa služile svojemu namene,ceprav so jih že ‘na smrt’obsojali."11 Ker so te orgle zacele leta 1990 odpovedovati,so narocili nove primojstru Jenku v Ljubljani. Imajo 13 registrov, traktura pa jepnevmatska. Igralnik je pred orglami v korni ograji. Organist jeobrnjen tako, da gleda proti orglam in kaže oltarju hrbet. Kot privseh orglah iz novejše dobe obsegata manuala štiri in pol oktave,pedal pa dve celi in d1. I Manual 01 Principal 8’ 02 Dolce 8’ 03 Burdon 8’ 04 Oktave 4’ 05 Mixtur III II Manual 06 Flavta 8’ 07 Viola 8’ 08 Kopula 4’ 09 Kvinta 2 2/3’ 10 Picolo 2’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Oktavbass 8’ 13 Koral 4’ Dekanija Murska Sobota 1V tej cerkvi je naredil orgle Mathäus . Cankova. Mauracher iz Gradca. Cas izdelave ni znan, ker pa jetraktura pnevmatska, lahko sklepamo, da so bile narejene v tem stoletju. Igralnik ima zveze: Oberoktavcopel,Unteroktavcopel,Pedalcopel. Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Salicional 8’ 04 Octave 4’ 05 Flöte 4’ 06 Mixtur 2 2/3 Pedal 07 Subbass 16’ 08 Octavbass 8’ Manual 01 Bordun 8’ 02 Principal 8’ 03 Flavta 4’ 04 Superoctava 2’ Vocant Pedal 05 Aperta bass 8’ 7. Markovci. Orgle je naredila madžarska firma Angster es Fia, Pecset. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Principal 8’ 02 Bourdon 8’ 03 Salicional 8’ 04 Silvestina 8’ 05 Flauto travers 4’ 06 Principal octav 4’ 07 Mixtur 3 x 2 2/3 Pedal 08 Subbass 16’ 09 Flautobass 8’ 8. Martjanci. V tej cerkvi najdemo orgle neznanegamojstra iz prejšnjega stoletja. Manual 01 Viola gamba 8’ 02 Geigenprincipal 8’ 03 Gedecht 8’ 04 Octav 4 05 Flavto dolce 4’ 06 Mixtur 3 x Pedal 07 Subbass 16’ 08 Principalbass 8’ 9. Murska Sobota. Prvotne orgle za to cerkev jenaredila madžarska firma Rieger Otto iz Budimpeštekot opus 1690 leta 1912.Imele so 11 registrov v prvem manualu, devet v drugem in pet v pedalu. Traktura je bilapnevmatska. Leta 1992 so kupili nove orgle pri mojstru AntonuŠkrablu v Rogaški Slatini. Vsekakor je bilo to veliko in zahtevnodelo. Nacrt za orgle je naredil orglarski mojster Alois Ditrich izDillingena v Nemciji. Intoniral jih je orglarski mojster Paul Rohneiz Mallersdorfa na Bavarskem v Nemciji.Imajo mehansko trakturos sapnicami na poteg. Registrov je 37 in so razdeljeni na trimanuale.Tretji manual je v žaluzijah. Igralnik je v sredini kora. I Manual 01 Rohrflöte 8’ 02 Prestant 4’ 03 Schweizerpferfe 4’ 04 Nasard 2 2/3’ 05 Schwegel 2’ 06 Quinte 2 2/3’ 07 Cromorne 8’ II Manual 08 Bourdon 16’ 09 Principal 8’10 Gemshorn 8’ 11 Salicional 8’ 12 Octav 4’ 13 Flavta 4’ 14 Quinte 2 2/3’ 15 Octav 2’ 16 Kornett 5+.8’ 17 Mixtur 5+. 1 1/3’ 18 Trompete 8’ III Manual 19 Bourdon 16’ 20 Violin Principal 8’ 21 Bourdon 8’ 22 Salicet 8’ 23 Vox celeste 8’ 24 Principal 4’ 25 Traversflöte 4’ 26 Picolo 2’ 27 Terz 1 3/5 28 Mixtur 4 + 2’ 29 Hautbois 8’ Pedal 30 Principal 16’ 31 Subbass 16’ 32 Octavbass 8’ 33 Cello 8’ 34 Chorallbass 4’ 35 Mixtur 4+. 2 2/3 36 Fagott 16’ 37 Posaune 8’ . Leta 1968 je za to cerkev naredil orgle . Pertoca. Franc Jenko kot opus 118.Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Fugara 8’ 03 Burdon 8’ 04 Octava 4’ 05 Tercian 1 3/5 06 Mixtura 1 1/3’ II Manual 07 Flauto 8’ 08 Celeste 8’ 09 Kopula 4’ 10 Picolo 2’ 11 Quinta 2 2/3 Pedal 12 Subbass 16 13 Kontra 16’ 14 Octavbas 8’ 15 Koral 4’ Gerlinci. V omenjeni kapeli imajo pozitiv s štirimi registri. Traktura je mehanska. Pozitiv je nastal v 19. stoletju. Manual 01 Gedeckt 8’ 02 Copel 4’ 03 Principal 2’ 04 Octava 1’ 1 2.Sv.JurijvPrekmurju. Orgle je naredil Josip Fuissleta 1929 kot opus 1.To so tudi njegove najvecje orgle.Traktura je pnevmatska. Igralnik je v sredini kora. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Octave 4’ 04 Mixtura 2 2/3’ II Manual 05 Gamba 8’ 06 Salicional 8’ 07 Vox celestis 8’ 08 Flöte 4’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Violonbas 8’ 11 Flötenbas 8’ 13. Tišina. Orgle je naredila madžarska firma Angster. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg.Igralnik je v korni ograji.Prospekt je sestavljen iz petihpolj. Nastale so v drugi polovici 19. stoletja. Manual 01 Bourdon 16’ 02 Principal 8’ 03 Bourdon 8’ 04 Flüt harmonique 8’ 05 Salicional 8’ 06 Capricorno 8’ 07 Pr. octav 4’ 08 Viola 4’ 09 Flavta caspita 4’ 10 Superoctav 2’ 11 Mixtur III 2 2/3’ Pedal 12 Subbass 16’ 13 Aperta bas 8’ 14 Flavta bas 8’ Andrej Ferdinand Malahovski – novi podatki v letu 2020 Jurij Dobravec Ljubljanski orglar Andrej F. Malahovski (tudi Malahovsky,Malihofsky ali še drugace) je bil protestant in domnevno poljskegaplemiškega porekla.Zgodovinarji navajajo,da je bil v katoliško verokršcen leta 1835 v Kranju, in sicer pri svojih 22-ih letih. Živel indelal je v Ljubljani, najprej v Mestu na št. 113 (Rožna steza),kasneje na št. 117, potem na zacetku Streliške ulice in še vŠentpetrskem predmestju št. 80. Umrl je leta 1887. Poleg orgel soznani njegovi patenti: izboljšane sapnice, stroj za izdelavo furnirjain regulacijski meh za javne plinske svetilke;izboljšal je tudi registerVox humana,ki so mu ga nekateri pripisovali kot samostojen izum.Ladislav Šaban ga po slogu povezuje s Carlom Hessejem,predvsemz njegovim dunajskim obdobjem. Edo Škulj v pregledu del tega orglarja (Malahovskega orglarska delavnica, 2013) našteje 46 del, od tega 5 na Hrvaškem, po enega vItaliji in Avstriji, ostale v sedanji Sloveniji. Kot najstarejše deloomenja devetregistrske enomanualne orgle v Javorju pri Litiji izleta 1840 (morda je kakšne izdelal že prej),zadnje pa v Šentrupertuna Dolenjskem 1881. Njegove orgle za Šmartno pri Litiji iz leta1859 so prve znane trimanualne orgle pri nas.Imele so 22 registrov;res je ena klaviatura služila le oboi. V razpravi bomo dosedanjemu vedenju dodali nekaj novih lokacijin informacij: Kranj-1 Rožnovenska843,BorovecnaKocevskem 1863, sapnica s stožci 1 863, Celovec (Klagenfurt) – kapucini 1865, Celovec – evangelicani 1 866, velike orgle na neznani lokaciji 11 866, Žitara vas na Koroškem (Sittersdrof) 866, Stallhofen pri Zgornji Beli na Zgornjem Koroškem, Dobrla vas(Eberndorf) 1111 867,Knežak 868,Beltinci 869 in Jezersko 872. Clanek je pripravljen v spomin orgelskemu navdušencu,župniku Janezu Hamu(1934–2020),za nikoli dokoncane pogovore o zgodovini slovenskih orgel.Zasodelovanje na terenu gre zahvala koroškemu poznavalcu orgel Andreju Feinigu. Kranj – Rožnovenska 1843 Laibacher Zeitung (23.09.1843, številka 76) in Intelligenzblattzur Laibacher Zeitung (26.09.1843, številka 115) sta mojstruobjavila oglas, ki je z današnjega stališca nekoliko samovšecen.Ocitno je besedilo napisala tretja oseba po nareku. Priporocilo Zdaj, ko je novi orglar v Ljubljani imel sreco in v zadnjih trehletih po narocilu cerkvenih predstojništev bil udeležen pri 16orglah na Kranjskem, bodisi pri dokoncanju ali postavljanju,in od tega pri štirih novih orglah, konkretno pri nedavnopostavljenih, ki jih najdete v Kranju, se oznacuje zaizvežbanega v umetnosti in obrtništvu, zlasti pri izdelavi vteh krajih še redkih registrov in posebnih mehanizmov, pa tudipri intoniranju in mehaniki izdelanih glasbil; tako verjame,da je iz teh delovnih izkušenj in izkazane zanesljivosti pridelu, vreden zaupanja castitljivih narocil s strani cerkvenihpredstojništev za izdelavo novih ali popravilo starih orgel, kottudi uglaševanja, vse dobro in kakovostno narejeno zanajnižjo ceno. Andreas Ferdinand Malihofski, izucen orglar, stanujoc na Rožni stezi št. 113 v Ljubljani. Andrej Lenarcic in Edo Škulj sta ob restavriranju teh orgel leta1987 ugotovila, da jih je okrog leta 1857 po vsej verjetnosti naredil Kranj, Rožnovenska cerkev, igralnik. (jd) Ferdinand Malahovski, saj so zelo podobne posebno orglam vpodružnicni cerkvi sv.Florijana v Ljubljani.Dopis zdaj prica,da sostarejše in izdelane pred šentflorjanskimi. V 60-ih letih, mordaravno 1857, so bile popravljene in predelane, kar je sklepati iz vestiv casniku . Kmetijske in rokodelske novice (22.03.1871, letnik 29,številka 12): Iz Kranja 16. marca. (Ocitna pohvala.) Ferd. Malahovsky,orglarski mojster v Ljubljani, je v tukajšnji podružnici MatereBožje v Rožnikranci, kot zacetnik nove orgle naredil. Bile so takrat res delo zacetnika, kar je sam spoznal in tudi veckratobžaloval. Reci se vendar mora, da ni bil edini kriv slabegadela. Pred nekaj casom mu je bilo mogoce to skazo popraviti,kar je prav z veseljem storil. Prenaredil je vse orgle, cinastepišali na novo vlil in vse drugo tako popravil, da so zdaj pravkakor nove, dobre orgle, mocnega, pa prijetnega glasu, zaresmojstersko delo. – Zato in tudi zavoljo nizke cene prenarejanjamu gre ocitna pohvala, ktera naj ga farnim srenjam kotizvrstnega umetnika v svojem delu posebno priporoca. Oba dopisa verodostojno kažeta,da je bil Malahovski v orglarstvusamouk. Eden z njegovimi lastnimi besedami, drugi z besedamiuporabnika. Zacetno bahanje mu je konkurenca še vec desetletijjavno ocitala, ceprav z rezultati dokazuje veliko mero inovativnostiin sledenja tehnicnim trendom po svetu. Iz ohranjenih orgel jerazpoznavna tudi njegova izstopajoca sposobnost intonitranja. Borovec (Morobitz) 1863 Kaplan Johann Krischa (morda Janez Križaj) je v LaibacherZeitung 28. maja 1864 napisal dokaj oster odgovor anonimnemupiscu, ki je dober mesec prej kritiziral Malahovskega delo. V Laibacher Zeitung št. 77 z dne 6. aprila, na str. 647, jeobjavljen prispevek anonimnega dopisnika, ki gospodu orglarjuFerdinandu von Malahovskem kvari dobro ime. Pisanjudodajam naslednji komentar. Gospod v. Malahovski je poleti 1863 v novozgrajenožupnijsko cerkev v Borovcu postavil nove orgle s 14 registri (vpedalu 16’ odprt).Vsakdo, ki je doslej igral ali slišal te orgle, bopriznal, da delo hvali mojstra. Upoštevati je treba, da so omenjeno cerkev zaceli graditi 1860 in jo dokoncali 1862;izvedenci vedo, da je taka nova cerkev vlažna.To se je zlastipokazalo preteklo zimo. Kljub razmeram, so orgle do danesostale brezhibne in tudi ob hladu in vlažnosti in kljubtemperaturnim nihanjem sta se igralna in registrska mehanikaodzivali normalno. Ce Malahovski vanje ne bi vgradil novih iznajdb, bi bile orglev takšnih razmerah neuporabne, kakor je to primer pri mnogihstarejših orglah. Malahovski je v orgle vgradil tudi en sammeh, ki ga trinajstletni decek z lahkoto goni enorocno, dovajapa zadostno kolicino zraka. Ko Anonimni navaja da je»domnevna inovacija bila že dolgo znana, a so jo opustili in jocelo Rumpel odklanja,« le dokazuje, da omenjeni orglar ni bilzmožen povezati teorije s prakso, kar pa je Malahovskemu kotprvemu zelo dobro uspelo. V tem smislu bi Anonimnegapopravil, da je »Malahovskemu uspelo, kar so drugi orglarjiopustili,« oziroma sploh niso vedeli. Prav tako pravi, da orglar»ne more dokazati, da se je obrti sploh izucil.« Za to izjavo biAnonimni moral podati dokaz. Kako naj bi clovek, ki neobvlada svoje obrti, bil zmožen narediti takšna dela kot soomenjene orgle? Le enkrat je treba videti, kako Malahovski priuglaševanju z uro v roki meri disonancna nihanja (v minutahpri velikih pišcalih), glede na rezultat delcek pišcali prireže, inta potem da obicajno želeni ton. Razlog, da njegove pišcali pojo tako cisto je, da zgornja ustnani pretirano obrezana in le delno navznoter upognjena.Ton jeprijetno cist, izgovorjava pa natancna itd. Malahovskidokazuje, da je natancno preucil teorijo umetnosti izdelaveorgel in kot prakticen obrtnik ve, kako teorijo vpeljati v prakso. Vsakomur, ki iz zavisti noce videti dobrega, ali morda zato,ker Malahovski ni imel te srece, da bi bil rojen kot Slovan, nepreostane nic drugega, kot da še »nadaljnjih 20 let nos viha«.Ob jasni zavesti lahko Malahovskega vsem cerkvenimupravam priporocimo kot pravega mojstra v umetnostiizdelovanja orgel. Poleg njega tudi gospoda MatijaTomc in slikar Joh. Wolf zaslužita posebno pohvalo. Prvi je omenjeni cerkvi naredilglavni oltar in res izvirne okvire slikam križevega pota, slednji pa oltarno sliko in slike 14-ih postaj. Delo naredi globok vtis in je v splošno zadovoljstvo. Janez Križaj, kaplan. Iz dopisa izvemo, da so orgle imele 14 registrov in ne sedem, kotsi je pol stoletja kasneje zapisal Stanko Premrl v rokopisnirazpredelnici Statistike. Nadalje izvemo natancnejšo letnico postavitve,to je 1863.Ko govori o iznajdbah,misli na meh in zlastina sapnico, ki se je v zahtevnih klimatskih razmerah bolje obnesla.O tej sapnici bo govora v naslednjem poglavju. Poleg tehnicnih zadev je za zgodovino pomembno, da je kaplanKrižaj,ocitno kar dobro seznanjen z orglarskim delom,opisal,kakoje Malahovski prišel do znanja in predvsem kako je znanjeuporabljal pri intoniranju. Pisec, ki ga Križaj zavraca, sicer ni pov­sem anonimen. Je znanec Franca Ksaverja Deva, orglarja, ki se jeprav pri Malahovskem ucil mizarstva. Dev sam sicer navede, da jepisanje prejel od neimenovanega avtorja. Iz dopisovanj je slutiti tudi nasprotovanja ter razlicne poglede naorglarstvo, na pridobivanje znanja, na družbeni status, narodno alijezikovno pripadnost in podobno. Sapnica s stožci 1863 Zacetki sapnice s stožci segajo v drugo cetrtino 19. stol., ko jih jerazvilo inovativno podjetje Walcker v Ludwigsburgu; preprosteoblike so sicer znane že iz konca 18. stol. Doslej je veljalo, da se jesapnica s stožci na Slovenskem zacela uveljavljati po objavi razpraveSostava orgelj Ignacija Zupana v Cerkvenem glasbeniku leta 1882.Inovacijo je spoznal med svojo ucno dobo pri Riegerju na Ceškem.Zupanove orgle v Jelšanah naj bi bile v sedanji Sloveniji prve sstožci. Pismo Janeza Križaja o orglah v Borovcu govori, da so kljubrazmeram »orgle do danes ostale brezhibne in tudi pri hladnivlažnosti in kljub temperaturnim nihanjem sta igralna in registrskamehanika delovali normalno,« takoj naprej pa, da orglarjiodklanjajo inovacijo. Iz besedila je razvidno, da je šlo za pristop, kidotlej v oglarstvu še bil uveljavljen. Iz socasnega dopisovanja vcasopisih je mogoce sklepati, da je šlo za sapnico s stožci. Poglejmo si ozadje Križajevega zagovora Malahovskega. Najprejbomo primerjalno preucili pohvalo v Novicah, potem pa grajo vLaibacher Zeitung, na katero se je Križaj skliceval. V Novicah je 30.marca 1864 pisalo o inovativnosti Malahovskegadelavnice. Pisec zlasti izpostavi sapnico brez vzmeti, »brez peres«,kot pravi. Ker ravno govorimo o cerkvenem petji, nas veseli važno popravo na orglah svetu oznaniti, ki jo je iznajdel naš ljubljanski orglar g. Ferd. Malahovsky in za ktero bode vzel c. k. privilegijo. Najbolji izvedenci naši, med kterimi tudipevovodja citavnice naše gosp. Fabjan, že iz Prage nam poslavnem gosp. J. L. Zvonarju, direktorju Sofijne akademije,pohvaljen izvrstni orglavec, so preiskali novo Malahovskovoiznajdbo in mu podali sledece spricalo:„Iznajdba gosp. Fr.Malahovskega – cisto nov sapnik (Windlade) – ima veliko imenitnih prednost ne le pred navadnimi starimi, ampak tudipred najnovejšimi Walkerjevimi in Haasovimi. Ventili vseh teh sapnikov so cisto brez peres, pa njegovi imajo vrh mnogih drugih še tudi to prednost, da sapo brez vseh toliko škodljivihovinkov naravnost v pišcali spušcajo. Dasiravno pridetoliko ventilov na vsako tasto,kolikor spremenov jedoticnemu manualu odlocenih, je vendar igranje pri 18spremenih (kolikor se jih pri nas pac malokje, da ne recemonikjer, na enem manualu skup ne nahaja) še zmiraj lahneje,kakor na vsakem glasoviru. Pomnoževanje in pojemanje glasubrez nategovanja med rahlo igro zaprtih spremembinihgumbov je tako mikavno in še z veliko manj okolišinamiizpeljano, kakor pri Walkerjevih in Haasovih sapnikih. Škulj 2013 iz tega besedila sklepa,da pisec govori o »Springlade«,torej o sapnici z vzmetmi,pri kateri imamo nacelno po en ventil na eno pišcal. Take sapnice so znane na Nizozemskem in iz mediteranskega orglarskega prostora zlasti iz renesanse. Glede nabližino Mediterana je tako prav lahko sklepati – deloma še v povezavi z registrom Vox humana – da je govora o ponovnemodkritju lastnosti tovrstne sapnice. Vendar je že v besedilu samem navedeno, da ventili nimajovzmeti. Poleg tega Franc Dev v Laibacher Zeitung 6. April 1864piše, da je iznajdba narisana v takrat slovitem in splošno uporabljanem orglarskem prirocniku nemškega teoretika in organista Johanna Gottfrieda Töpferja. Prerez sapnice s stožci. Johann GottlobTöpfer -1855 Atlas zum Lehrbuch der Orgelbaukunst (www.archive.org). Prejel sem anonimno pismo, da ga tukaj javno objavljam: Novice 30. marca razpravljajo o novi napravi, ki naj bi joizumil orglar gospod Malahovski. Žal mi je, da Novice takolahkoverno sprejmejo takšno širokoustenje kot iznajdbo ingospoda Fabiana navedejo kot relevantnega umetniškegarazsodnika, ceprav on ne presoja niti zvoka niti konstrukcijenaprave v smislu, da bi bila v orglarski umetnosti potrjena kotinovacija. Pisanje gospoda Fabiana zgolj potrjuje, da je nekajmalega starih in novejših orgel že videl. S svoje strani lahkopotrdim, da je takšna sapnica že dolgo casa poznana in joprakticni orglarji, kot je gospod P. Rumpel v Kamniku,zavracajo. Poleg tega je gospod Malahovski ob svojem izumunespretno pokazal knjigo, v kateri je njegov izum naslikan.Kako torej gre za nov izum, ce ga orglarstvo že dolgo casaprakticira. »Delo naj bi hvalilo mojstra«, vendar ce pogledamoin poslušamo Malahovskega dela v ljubljanskem Šempetru inŠentjakobu, tega pregovora ni mogoce uporabiti, ampaknjegove lastne besede, ki jih je enkrat izrekel: »to so le moji pol­izdelki.« Dejansko so že po nekaj malega letih potrebovalitemeljito popravilo, pri katerih je bilo treba polovico sestavinzavreci. Ce bi gospod Malahovski orgle res hotel izboljšati, bi Detajli sapnice s stožci. Johann Gottlob Töpfer -1855 Atlas zum Lehrbuch der Orgelbaukust (www.archive.org). delo najprej moral dokoncati in potem sodbo prepustiti izvedencem; posamezni deli so inovacija lahko le za laicno javnost. Iznajdba,ki je omenjena,je že dolgo znana izTöpferjeveknjige »Lehrbuch der Orgelbaukunst,Fig.988 – 1025, Weimar 1855,« vendar se v praksi ni obnesla in jo zato vsikritizirajo.Ta clovek nas Slovane že dvajset let vlece za nos, koprodaja inovacije, ki so jih vsi orglarji že opustili. Prav takone more trditi, da se je orglarske obrti izucil, potrdimo lahko lenjegovo bahavost. Ostalo bo objavljeno v Novicah. Fr. X. Deu. Da casopisne novice dejansko govorijo o sapnici s stožci, ki jo je Malahovski vgradil v Borovec,kažejo naslednji stavki: -vsaka tipka ima toliko ventilov, kolikor je registrov, -ventili nimajo vzmeti, -Malahovski je kazal Töpferjev orglarski prirocnik, kjer so ob številkah, ki jih navaja Dev,upodobljeni prerezi te sapnice, -kaplan Križaj trdi,da orgle ne bi zdržale temperaturnih nihanjin vlage v novozgrajeni cerkvi,ce ne bi bile narejene po novemsistemu. Malahovski je po mnenju piscev Walckerjeve oziroma Hassoveiznajdbe še izboljšal in nameraval tudi prijaviti patent. Kajnatancno so predstavljale te izboljšave, za zdaj ni znano. Gledepatentov pa je doslej znano le, da je imel na urad na Dunajuprijavljen izum regulacijskega meha za plin pri ulicnih svetilkah. Sklenemo torej, da smo na Slovenskem ocitno dobili vsaj eneorgle sapnicami s stožci že 1863, torej 17 let prej, kot je bilo doslejznano. V prakso jih je poskusil uvesti Ferdinand Malahovski. Prinjegovih kasnejših ohranjenih orglah vsaj v Sloveniji tegamehanskega sistema ne poznamo. Le domnevamo lahko, da jesapnico s stožci morda vgradil v kakšne od unicenih orgel, npr. vBeltincih, za katere Theodor Elze navaja genialne izume (glej vspodaj).Morda pa je idejo opustil. Celovec – kapucinska cerkev 1865 Klagenfurter Zeitung je 19. maja 1865 v rubrikiKlagenfurter un Provinzial Nachrichte zapisal: (Nove orgle) Celovec se ponovno bogatejši za nov okras. V kapucinski cerkvi po zaslugi darovalcev stojijo orgle, ki so popresoji izvedencev ene najboljših v mestu. Deset registrovimajo v manualu, in sicer Prinzipal 8’, Vox humana 8’, Viola 4’, Flöte 4’, Koppel 8’, Octave 4’, Super Octav 2’, Quint in trivrstno Mixtur ter dva odprta pedalna registra Oktavbaß 8’ in Kontrabaß 16’. Dispozicija s toliko solo registri je vsekakorzelo uspela, celoten zvok je prijeten za poslušanje, od najtišjihPiano registrov naprej, zlasti pa Vox humana in Gamba. Odpreostalih zvokov si ne moremo želeti še vec, zlasti priintonaciji, kjer moramo upoštevati, kako težko je bilo uskladitistarejše in drugace konstruirane pišcali z novimi (glede napogodbo je orglar pedalne in nekatere manualne lesene pišcaliporabil od starih orgel). Gospod Ferdinand Malahofsky,izdelovalec orgel iz Ljubljane, se s postavitvijo teh orgel niizkazal le kot izvrsten umetnik, ampak si bo gotovo prislužilveliko prepoznavnost, ki bo odbore spodbudila k novimnarocilom. Melissa Dermastia v svoji diplomski nalogi o celovških orglah leta2013 navaja, da so sedanje Zaninove orgle nadomestile prejšnjeNovakove. Ogrodje prejšnje omare je ohranjeno v samostanskemskladišcu. Material in oblika ostankov kažeta, da je bila starejša indrugacna od znanih Novakovih omar. Celovec – evangelicanskaJohanneskirche 1865/1866 Celovški casopis Klagenfurter Zeitung je v soboto, 6.avgusta 1865 pod rubriko Zanimivosti (Feuilleton) porocal: Die Glocken, drei an der Zahl, aus der berühmten Gießerei des A. Samassa in Laibach bezogen, werden Ende dieses Monateshier eintreffen. Auch die Orgel wird in Laibach gearbeitet, undzwar von dem als tüchtigen Orgelbauer bekanntenMalahovski, der einige wesentliche Verbesserungen imOrgelbau erfunden hat. Evangelicanska Johanneskirche v Celovcu. (jd) Novico o »izdelovanju orgel v Ljubljani po znanem in sposobnemorglarju Malahovskem, ki je v orglarstvu iznašel pomembneizboljšave« je ponovil ljubljanski Laibacher Zeitung deset dnikasneje. Zapis sicer izrecno ne potrjuje, da je Malahovski orgle tam tudizares postavil.Vendar oblika omare, pri kateri so elementi podobniomaram v Šentrupertu, v Šmartnem in po drugih krajih, kaže nanjegovo avtorstvo. Obstajajo tudi informacije, da so stare orgle leta 1925 zamenjaliza pnevmatske. Poleg tega zgodovina cerkve navaja, da so sedanjeorgle Gerharda Schmida bile 1989 (ponekod navedbe 1987)vgrajene v prejšnjo neogotsko omaro. Stranska pišcalna stolpa inhrbtni pozitiv sta bila takrat dodana.Schmid je tudi uporabil devetregistrov starih orgel, kot je navedel Sepp Strobl na portalu www.orgelland.at. Morda so bile še Malahovskega. Podrobnosti ostari dispoziciji zaenkrat niso znane. Sedanje orgle je leta 2019 obnovil Tomaž Mocnik. Na koncertnem listu je bilo navedeno, da so to zdaj Schmid­Mocnikove orgle. Neznana lokacija, 2 manuala s pedalom in 18 registrov,žaluzije (?) pred 1866 Evangelicanski pastor Theodor Elze se oglaša v Laibacher Zeitung 23.januarja 1866 z lokalnimi (Lokales) novicami o orglah,ki jih je preizkusil. V besedilu ni najti, za katero lokacijo naj bi šlo.Elze je služboval kot pastor v Ljubljani do septembra 1865,ko se jeza tri leta preselil v tirolski Merano in kasneje v Benetke. Veliko je potoval. Th. E. Najvecje in najmogocnejše glasbilo, orgle, soobcudovanja vreden okras cerkva in bogoslužij; njihov cudovitin poln zvok združuje pesem hvale in zahvale vernihkristjanov; njihov resnoben ton socustvuje z žalostno inprizadeto skupnostjo. Ni treba posebej poudarjati, kako so zanaša bogoslužja pomembne so dobre orgle, prav tako kot sevedadober organist. Naj mi bo dovoljeno z nekaj besedami opozoritina enega naših lokalnih orglarskih mojstrov, gospodaFerdinanda Malahovskega, in ene njegovih nedavnodokoncanih orgel, ki so vredne ogleda vsakega umetnika inljubitelja umetnosti, mojstra pa delajo prepoznavnega v širšihkrogih. Orgle imajo dva manuala in pedal; registri so razporejeni tako,da so trije v zgornjem manualu, dvanajst na spodnjemmanualu in trije v pedalu; ucinek zvoka polnih orgel je mocanin impozanten; igra je tudi z vkljucenimi zvezami lahka inudobna; izgovorjava pišcali natancna. Omenim naj, da seposamezni registri iz kositra, Principal 8’, Gamba 4’ in Viola 8’, odlikujejo po lepem in polnem tonu, kjer bi edino pri violipricakoval vec mehkobe. Med lesenimi registri je treba iz­postaviti Vox humana 8’, ki jo je gospod M. izboljšal. Kar se tice mehanike, je pohvalno, da je gospod M. naredilnajboljše možno v smislu cistosti, prijaznosti infunkcionalnosti, ter tu in tam tudi svoje prejšnje dosežkeizboljšal; naprava za crescendo in decrescendo dokazuje, da jeseznanjen z najnovejšimi pridobitvami orglarstva in jih znatudi s pridom uporabiti. V Elzejevo zanesljivost glede orgel ne moremo dvomiti.A nobenedoslej znane Malahovskega orgle ne ustrezajo v besedilu navedenemu razporedu registrov: 12 v I,3 v II in 3 v pedalu.Enakoštevilo registrov (10 v I, 4 v II, 6 v P) imajo sicer Velike Lašce, vendar so starejše (1858), kar se težko sklada z Elzejevo izjavo»nedavno dokoncanih orgel«.Podobno še vsaj 5 let starejše Vace,prikaterih znano stanje registrske dispozicije iz leta 1915 ni izvirno.Vrhnika je od zacetka leta 1858 imela 21 registrov: 13 v I, 4 v II in4 v P.V Košani iz 1860 so imele 16 registrov 8 v I,4 v II in 4 v P.VBoštanju, 1862, ki so danes deloma razdrte, imajo 20 registrov: 11v I, 4 v II in 5 v P; Vox humana je tu v II.Dopušcamo možnost,dapri še kakšnih od orgel sedanji podatki niso izvirni, torej da sokasneje spreminjali dispozicijo, pa o teh posegih nimamo dokumentacije. Leto poprej so napovedali nove orgle v evangelicanskiJohanneskirche v Celovcu. Vendar je povezanost zelo vprašljiva.Prvotna omara je bila relativno majhna in ne bi zmogla 18 registrov.Po porocanju portala koroških organologov www.orgelland.at izleta 2014, je bila ta omara ob vgradnji novih orgel 1989 dvignjenain dograjena s stranskima stolpoma, narejen je bil nov hrbtnipozitiv ter povsem nove stranske stene in hrbtišce. Dopis omenja tudi napravo za sprotno spreminjanje dinamike.Doslej ni znano, da bi v katerih orglah na Slovenskem iz tistegacasa bile vgrajene žaluzije ali kakšne druge oblike mehanskihnaprav za stopnjevanje glasnosti. Žitara vas (Sittersdorf) 1866 Župnik Martin Horvat je v Farni list Žitara vas (Pfarrbrief Sittersdorf) oktobra 2014 napovedal obnovo orgel cerkve sv.Helenein v obeh jezikih navedel: »Sedanje orgle je postavil FerdinandMalahovsky ali ucenci njegove delavnice iz Ljubljane leta 1866. Staleso 800 goldinarjev.« Orgle je 2016 obnovil Brane Košir, 1. oktobrapa z glasbo predstavil Tone Potocnik. Orgle imajo naslednjo dispozicijo: M (C-g3) 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’03 Orchesterflöte 8’04 Salicional 8’05 Vox celestis (c-) 8’ 06 Oktave 4’ 07 Flöte 4’ 08 Quinte 2 2/3’ 09 Principal 2’ 10 Mixtur III 1 1/3’P (C-d1) 11 Subbass 16’12 Oktavbass 8’I-P. Stallhofen pri Zgornji Beli (Obervellach),romarska cerkev »Maria Tax im Mölltal« Edo Škulj v katalogu orgel Malahovskega povsem na koncubesedila na strani 66 pusti še stavek: »Stallhofen,fara je Obervellach«, brez vsakršnih komentarjev. Drugih podatkov zaenkrat nimamo,neogotska zunanja podoba pa kaže,da bi omara lahko bila njegova. Malahovski-Colariceve orgle v Žitari vasi. (jd) Dobrla vas (Eberndorf) 186. Eberstaller navaja kot avtorja Franca Colarica,16 registrov in leto1850. Letnica že v osnovi ne ustreza Colaricevemu življenju, saj seje rodil 1839. Umetnostnozgodovinski katalog DEHIO Colaricaprav tako navaja kot avtorja, le leto je tu 1890. Orgle v proštijski cerkvi v Dobrli vasi leta 1918 in 1952.(Vojni arhiv Dunaj in INDOK Ministrstva za kulturo RS) Klagenfurter Zeitung, 11. oktobra 1867 piše: Zahvala in priporocilo. Gospod orglar Ferdinand Malahovsky iz Ljubljane je tekom tega leta v tukajšnjo proštijsko-župnijsko cerkev postavil orgle z 18 registri. Ne le, da nas delo ni veliko stalo, ampak je ta odlicen izdelek orglarske umetnosti po mnenju orgelskih izvedencev lahko celi fari v polno zadovoljstvo. Z veseljem mu izrekamo veliko javno zahvalo in njegovo delo vsem priporocamo. Predstojništvo cerkve v Dobrli vasi, 7. oktobra 1867. Dokumentacija trenutno ni dostopna, dopis pa služi kot odlicnoizhodišce arhivskemu delu. Za zdaj lahko o teh orglah nekajdodatnih podatkov izlušcimo iz fotografij. Slika iz avstrijskegavojnega arhiva iz leta 1918 kaže,da so imele samostojeci igralnik,vosrednjem polju pa 6 pišcali, kar pri orglah pomeni redko videnoasimetrijo. Podobno stanje je vidno na fotografiji Marijana Zadnikarja iz leta 1952, ki jo hrani INDOK slovenskegaMinistrstva za kulturo. Danes že bežen pregled v notranjost kaže,da so vsaj trije registri starejši, verjetno ohranjeni iz orgelMalahovskega. Podatek DEHIO, da so Colariceve iz leta 1890lahko razumemo,da jih je Franc Colaric takrat popravljal ali mordapredelal. O še prejšnjih orglah obstaja podatek, da jim je 1848 Peter Rojczamenjal nekaj registrov.Zato se ponekod pojavljajo navedbe,da jesedanja omara njegova. Vendar kljub rahli podobnosti z bivšoomaro na Trsteniku pri Kranju, z novimi ugotovitvami te navedbe Orgle v Dobrli vasi danes. (jd) lahko ovržemo. Te prejšnje orgle so bile do sedanjih Novakovih vbližnjih Kazazah (Edling), rekvizicijski zapisnik 1917 pa o njihnavaja,da so stare in slabe. Sedanje orgle v Dobrli vasi imajo 14 registrov na dveh manualihin so povojno delo Rudolfa Novaka iz Celovca. Knežak 1868 Vereinigte Laibacher Zeitung 12.junij 1868: Nove orgle za Knežak pri Ilirski Bistrici je prejšnji tedenpostavil gospod Malahovsky. Delo ima skupaj 14 registrov, odkaterih sta dva lesena, ostali pa kositrni. Posebej pomembna jenaprava pnevmatskega uravnalnik, s pomocjo katerega sezracni tlak enakomerno porazdeli po vseh delih orgel in se zatomotnje v preskrbi zraka ne pojavljajo. Igranje je zelo lahko,klaviatura je v celoti opremljena z oktavno zvezo, solidno delopa potrjuje mojstrove sposobnosti in ambicije. Cena orgel je tisoc guldnov. Dosedanjemu vedenju o teh orglah, ki izhaja iz objav dopisnika Bogomila Z. v Zgodnji Danici leta 1868 in 1869, je dodano nekaj podrobnosti o pnevmatski napravi in oktavni zvezi. Beltinci 1869 Protestantski pastor in zgodovinar Theodor Elze vLaibacher Zeitung 10. junija 1870, str.938, piše: »Orglar, gospod Ferdinand Malahovsky iz Ljubljane je vecjeorgle napravil za cerkev v Beltincih na Ogrskem (Bellatinc inUngarn), ki jih je spodaj podpisani pred dnevi imel priložnostspoznati in igrati. Delo, ki ga sestavljata dva manuala in pedal, je izdelanoskrbno in natancno ter ima poln ter mocan zvok. Igranje je karlahko, razen seveda ob vkljuceni manualni zvezi, ko moraigralec nekoliko mocneje pritisniti. Ucinek polnih orgel jeimpozanten. Ob igranju na gambo, flavto ali violo bi si želelinekoliko nežnejši zvok, ki bi znacaju teh registrov boljustrezal. Le raznolikost zvocnih barv posameznih registrov innjihovo okusnejše ter obcutljivejše mešanje izraznosti namreclahko pri poslušalcih zbudi in mora zbuditi raznolika duhovnarazpoloženja. Glavno pišcalje je sestavljeno iz naslednjih registrov: a)Principal 8’, b) Burdon 16’, c) Burdon 8’) Gamba 8’) Viola 4’)Octave 4’) Flöte 4’) Quinte 3’) Super-Octave 2’) Cornett, l)Nasard, m) Groß-Mixtur.V zgornjem pišcalju so naslednjiregistri: a) Geigen-Principal 8’) Nachthorn 8’) Flauto traverso 8’) Harmonium 8’) Octave 4’) Viole d'amour 4’. Pedal ima Contra-Baß 16’, Octav-Baß 8’-Baß 8’ Flöten-Baß 4’. Obsegklaviatur gre kromaticno od C do trikrat crtanega g, 56spodnjih in zgornjih tipk; pedal obsega kromaticno oktavo od Cin do g. Manuala lahko povežemo; poleg tega je na voljooktavin-register, ki ga seveda uporabimo le pri polnih orglah.Potrebno sapo zagotavlja transmisijsko mehovje, ki gauravnava posebna naprava, imenovana pnevmatskiuravnalnik (pneumatisches Gleichgewicht). Genialni izumgospoda Malahovskega zasluži posebno priznanje, saj omogocaenakomerno porazdelitev zracnega tlaka. Cena vsega dela je tri tisoc guldnov avstrijske veljave, ker je glede na narejeno, poceni.« Opis novih orgel je nazoren in vsebuje elemente, iz katerih silahko predstavljamo zvocno podobo in poustvarjalne možnosti.Elzeju so se nekateri registri zdeli premocni. Verjetno se je orglarprilagodil akustiki dokaj dolge cerkvene ladje in masivnemu oboku Zapis o elektronskih orglah iz Beltinec v zapušcini Huberta Bergantav Pokrajinskem arhivu Nova Gorica. (jd) med korom in ladjo. Nekoliko izstopa posebej navedeni oktavin­register (nemško Oktavin-Register). Oktavin sicer obicajno pomeni 2’ register s principalno osnovo. Vendar tu po vsej verjetnosti govori o superoktavni zvezi. Iz opisa mehovja jerazvidno, da je Malahovski prekinil tradicijo klinastih mehov s t.i.dihajoco sapo,in v romanticnem duhu dal prednost enakomernemuzracnemu tlaku. Zgodovina župnije leta 1956 piše, da so »Orgle stare od nepoznatega mojstra. Bile so veckrat popravljene in povekšane. Leta1924 jih je popravil Josip Brandl iz Maribora, izdelal nove pišcalke,nov register Salicional. Potem še leta 1947 in 1953.« Rola navaja: Škrablove orgle v beltinški cerkvi leta 2016. (jd) Na koru v Beltincih imajo orgle, ki jih je naredila Madžarskafirma: Angster J. es Fia. iz Pecsett. Ohranjeno je samo ohišje,igralnik je odstranjen.« Enako Mateja Semler navajapripovedovanje organista Andreja Maruše, da naj bi »orgle bilepripeljane iz Budimpešte, da so imele 18 registrov in polovicnipedal. Leta 1972 so bile orgle že tako dotrajane, da nanje nibilo vec moc igrati. Nadomestile so jih elektronske orgle. Iz teh navedb sklepamo na naslednje sosledje: Malahovskega orgle, mehanske, 2 manuala in 22 registrov, igraleso od 1869 naprej. Angsterjeve orgle, ki jih je Brandl okrog leta 1924 namestil vBeltince, so imele en manual in 18 registrov; verjetno so vštetipomožni registri. Elektronske orgle (Dr. Böhm?) med leti 1972 in 1996. Danes so na koru Škrablove orgle iz leta 1996 z 28 registri nadveh manualih in pedalu. Zgornje Jezersko 1872 Na Jezerskem imajo tri 'župnijske' cerkve: staro gotsko sv.Ožbolta iz 13. stol., novejšo iz leta 1855, prav tako sv. Ožbolta, incerkev sv. Andreja (v Ravnah) iz 15. stol. Zdaj je uradno župnijskacerkev le sv. Ožbolt, obe starejši cerkvi pa sta podružnici. Jezerskoje do 1918 spadalo pod deželo Koroško in tamkajšnjo cerkveno upravo. Škulj v knjigi Malahovskega orglarska delavnica orgel pri sv.Andreju na Jezerskem ne beleži. V Orgle Slovenije pa ob orglah vtej cerkvi piše,da so Malahovskega in da »je Franc Goršic naredil leta1873 nove orgle za novo cerkev [sv. Ožbolta], medtem ko so stare orgleostale v stari cerkvi.Iz imen registrov sklepamo,da jih je predelal FrancGoršic in jim dodal pedal, saj so bile prvotno 6-registrski pozitiv s 4­ceveljsko principalovo osnovo.« Manuala iz Malahovskega delavnice na Jezerskem in v Žitari vasi.(jd) Orgle pri svetem Andreju na Jezerskem.(jd) Casnik Kärntner-Blatt 5. junija 1873 pohvalno piše o novihGoršicevih orglah v farni cerkvi sv.Ožbolta na Jezerskem.Na koncuopisa doda še stavek o cerkvi sv.Andreja:»Zgornje-jezerjanisoželanipostavili nove orgle s 5-imi registri, delo mojstra Malahovskega.« Dosedanje domneve, da so orgle Malahovskega, so tako potrjene.Je pa novost, da so imele prvotno 5 registrov in niso igrale v starigotski Ožboltovi župnijski cerkvi,ampak so bile izvirno izdelane zacerkev sv. Andreja leta 1772. Župnik Janez Ham, ki je podrobnopreucil župnijski arhiv, ni našel podatka, kdaj in kdo bi te orglenadgradil. Prav tako ni mogel ugotoviti, ali so v stari cerkvi mordakdaj obstajale kakšne orgle. Danes imajo orgle pri sv. Andreju na Jezerskem 6 registrov vmanualu in Subbas.Enotno oblikovani registrski potegi so povsemenaki kot v Žitari vasi, zato sklepamo, da jih je verjetno istadelavnica nadgradila. Morda že Malahovski sam, lahko pa njegovpomocnik in na Koroškem naslednik Franc Colaric. Sklep Koroški orgelski krogi so bili v 60-ih letih 19. stoletja nadMalahovskim navdušeni. Poslovno se je dobro znašel v nemških,slovenskih in mešanih farah.Klagenfurter Zeitung je leta 1865 celo zapisal, da namerava v Celovcu ustanoviti svojo podružnico. Ali jedo tega dejansko prišlo, še ne vemo, koroški organolog AndrejFeinig pa domneva, da se je njegova podružnica uresnicila v oblikidelavnice Colaric.Za zdaj je bilo znano,da sta sodelovanje zacela vGlinjah, kamor je Malahovski orgle postavil leta 1869. A se kotpomocnik se pojavlja tudi v drugih krajih.Franc Colaric je sicer naKoroško prišel s Kranjske. Rojen je bil v Selu v župniji Sv. Križ –Podbocje na Dolenjskem. Na Kranjskem so bila mnenja o Ferdinandu Malahovskemdeljena. Njegova inovativnost je križala nacrte mojstrom iz obrtniško-tradicionalno naravnane Rumplove šole, ki so ostali naKranjskem, zanimivo pa, da tudi Devu, ki je marsikatere novostiprinesel iz dunajskih orglarskih šol.Morda je prav to nasprotovanjenavedlo Šabana, da je Malahovskega povezal s Carlom Hessejem,ki je med 1835 in 1855 deloval na Slovenskem in Hrvaškem, in kiga kasneje vodilni dunajski orglarji niso sprejeli medse, zaradiinovativnega združevanja habsburške in beneške tradicije pa gaorganologi smatrajo za naslednika Križmanove tradicije. Literatura Dermastia,Melisa. 2013. »Die Kirchenorgeln der Stadt Klagenfurt am Wörthersee«. BA Arbeit.Wien / Dunaj: Universität Wien. Eberlein,Roland. 2020. Technik der Orgel.www.walcker-stiftung.de. Gallo, Noel. 2019.The Spring Windchest -'A Vento' / Die Springlade -'A Vento'. ISO Journal, N° 62,2019, 36–47. Ginhart,et al.. 2001. DEHIO Kärnten.Wien: Schroll. Howard, David M. 2014. »The Vocal Tract Organ and the Vox Humana Organ Stop«. Journal of Music,Technology and Education 7 (3): 265–277. Kidric, Francč: Elze,Theodor (1823–1900). Slovenska biografija. Košir,Branko. 2018. »Obnovljene Colariceve orgle v Šentlipšu (St. Philippen ob Sonnegg, A)«. Ecce organvm!,št. 9: 3–14. Kušcer, Zdenko. 2000. »Johann August Carl Hesse (Replitz, 1808. ­Budimpešta,1882.)«.V Die Orgel als Europäusches Kulturgut (Orgulje kaouropska kulturna baština),171–177. Kongressbericht.Varaždin Semler,Mateja. 2007. »Orgle v Prekmurju«. Doplomsko delo -Pedagoška fakulteta. Maribor: Univerza v Mariboru. ARSORS. Strobl, Sepp. 2014. Orgelland Carinthia. www.orgelland.at. Škulj,Edo. 2009. Zupanova orglarska delavnica.Župnija Škocjan. Škulj,Edo. 2013. Malahovskega orglarska delavnica.Župnija Škocjan. Zupan,Ignacij ml. 1882. »Sostava orgelj«. Cerkveni glasbenik 5: 27–28; 33–34; 43–44; 59–60; 67–69. Prevodi nemških besedil so avtorjevi. Kranj, Malahovskega orgle v cerkvi Rožnovenske Matere Božje. Kot vDobrli vasi so tudi tu v procelju parna števila pišcali. (jd) Orglarska rodbina Jägerin barocna orglarskadelavnica v Ormožu Jurij Dobravec V Alpskem prostoru barocnega orglarstva sledimo tri orglarje spriimkon Jäger. Andreas, najslavnejši, se je 4. novembra 1704 rodil v Roßhauptnupri Füssnu (Bavarska) in tam 24. aprila 1773 umrl. OrganologAlfred Reichling piše,da »mu je kakovostno delo zagotovilo širokoobmocje delovanja, zlasti na Tirolskem in na jug do Bozna.Njegove dispozicije so znacilno usmerjene k blesku in barvitosti.Bogatemu principalnemu zboru, kjer v diskantu doda tudi terco, sepridružijo prodorni registri,npr.kvintadena,neredko pokrite leseneflavte in ozko menzurirana godala. Vecja glasbila imajo fagote inpozavne v manualih in pedalih.« Orgle J.M.Jägra pri Gospe Sveti in omara orgel v Komnu.(jd) Johann Martin je deloval na Koroškem vsaj med 1732 in 1744,morda še kasneje. V Celovški špitalski cerkvi je orgle naredil 1732,naslednje leto dobil potrdilo za poroko z Anno Mario Wixler in že1735 pridobil naziv deželnega orglarja. Po teh letnicah sodec se jemoral roditi v prvem desetletju 18. stol. Kje, še ni potrjeno. Iz leta1736 so njegove najbolj slavne orgle pri Gospe Sveti, ki so eden Pregled napisov v notranjosti orgel v Komnu navaja izvor orgel.(Giuseppe Radole, zapušcina v arhivu Carl Schmidl v Trstu) najvecjih zvocnih zakladov dežele Koroške. Na dveh manualih inpedalu je 18 registrov. Zanimivo je, da je omara dvojcica teh orgelgosti kasnejše glasbilo v Komnu na Krasu. Tamkajšnji arhivipricajo,da je omara iz Beljaka iz leta 1755,vmes pa je stala v eni odopušcenih cerkva v Gorici. Ali je J. M. Jäger takrat še živel in bi biltorej lahko naredil te orgle v kakšno od beljaških cerkva, ni znano.Ohranjene so še dvoje njegove orgle: v Kotarcah (Guttaring) in napodružnici v Fratrah nad Jezernico v današnji župniji Seeboden amMillstätter See.Te so bile narejene za župnijsko cerkev v Požarnicina Lurnskem polju (Pussarnitz). Leta 1893 jih je še na prejšnjemmestu nekoliko predelal Franc Colaric. Cyriacus oziroma Cirijak je tretji Jäger. Hrvaški organologLadislav Šaban navaja podatke patra in zgodovinarja PaškalaCvekana iz Ivanjic Grada, da se je rodil v »Roschangenu u Pismo Paškala Cvekana Ladislavu Šabanu o Cyriacovem delovanju.(zapušcina L. Šabana, HAZU, dizbi.hazu.hr) Švapskoj« leta 1708. V franciškanski red je stopil 1737 v Ormožu.Umrl pa kot »laicus organifex«, 48 let star, 19 let redovnik, vvojvodinski Kanjiži 1750, danes Srbija. Skupaj z redovnima sobratoma Andrejem Schaumannom in Vitalom Zolnerjem somed leti 1737 in 1740 orgle izdelovali v franciškanskem samostanuv Ormožu. Od samostana in cerkve, ki je bila vecja od sedanježupnijske, je ostalo le nekaj zidov, pravi dr. Branko Vnuk,zgodovinar s Ptujskega muzeja. Bogata knjižnica in nekaj arhiva jev Ivanjic Gradu. V arhivih te cerkve je tudi konkretno zabeleženo,da so njihove orgle »naredili v Ormožu in postavili v Ivanjic«.Tudivse kasnejše Cyriacove orgle so bile po Šabanovem mnenjunarejene za franciškane: v Virovitico, v Cakovec, Varaždin, Kanjžoin Novo Raco.Vse orgle iz te delavnice so slovele po »strogi barocnidispoziciji« in »izredno prijetnem zvoku«. Orgle v Novi Raci, ki soiz Šabanovega seznama edine ohranjene in opisane knjigi o orglahv Bjelovarsko-križevski škofji, po mnenju njenega avtorja MarkaĐurakica verjetno niso iz te delavnice. Glasbilo je bilo kasnejeveckrat predelano.Za našo razpravo je zlasti pomemben podatek o'igralniku na štajerski nacin', oziroma, da so sredi 19. stol. postavilisamostojeci igralnik,ki je nadomestil prejšnjo igralno nišo na bocnistrani omare. Kot je avtorju sporocil Đurakic, je bila izvirna Mala Raca na Hrvaškem pred restavriranjem.(Marko Đurakic) dispozicija naslednja: Portun 8', Gedeckt 8', Principal 4', Flauta 4',Gedeckt 4', Quinta 2.', Octave 2' in Mixtura 2f. Pedal (Fagot) jebil dodan kasneje, mehovi pa so bili namešceni za ohišjem. Orgleso trenutno na restavriranju v delavnici Heferer v Zagrebu. Mala Raca. Notranjost pred restavriranjem kaže na obsežnepredelave. (Marko Đurakic) Ob raziskovanju se vedno pojavlja vec vprašanj kot odgovorov. In iz navedenih imen in udeleženih krajev izhajata predvsem dve.Prvic,ali so trije orglarji s priimkom Jäger povezani,in drugic,ali jeormoška delavnica izdelala kakšne orgle tudi za Slovenijo vsedanjih mejah. Glede sorodstva prav lahko povežemo Andreasa in Cirijaka.Zapisani imeni krajev »Roßhaupten« in »Roschangen« sta si zelopodobni. Zlasti, ce ju vidimo napisani v nemški rokopisni kurzivi,crko »ß« lahko napacno prepoznamo kot ».s« oziroma »sc«, zlog»up« pa zamenjamo za »ng«.Poleg tega kraj z imenom Roschangen Rdeci Breg na Pohorju:igralnik na bocni strani in notranjost.(Marijan Rola,1988) na Švabskem ne obstaja in tudi iz zgodovine ni znano, da bi se bilkakšentakoimenoval.Torej stabila mojstrazeloverjetnoizistegakraja, bržkone sorodnika, po letnicah rojstva sodec morda tudibrata. Za vkljucitev Koroškega Jägra, Martina Johanna, je zgodovinskalogika posredna. Prej si namrec moramo odgovoriti na drugovprašanje. Imamo v Sloveniji kakšne njihove orgle? Ni dokumentirano, ampak oblika omare v cerkvi na Rdecem Bregu(župnija Sv. Lovrencu na Pohorju) kaže vse podobnosti z omaro izPožarnice.Podrobno jih je opisal in fotografiral Marjan Rola v svojidiplomski nalogi leta 1989. Upraviceno sklepamo, da so delo isteidejne zasnove, iste družinske tradicije. Po ustnih informacijah izžupnije leta 2016 so na osnovi 'strokovnega mnenja' te orgle nedavno odstranili. A kako bi orgle lahko prišle iz Ormoža na Pohorje? Zapisanazgodovina te cerkve navaja ustno izrocilo, da so oltar dobili alikupili iz ukinjenega franciškanskega samostana v Ormožu. Takojseveda pomislimo, da so jim jožefinski uradniki ob razprodajicerkvenega imetja za povrh ponudili še orgle.Vendar iz ZgodovineLavantinske škofije ugotovimo, da je ormoške orgle leta 1786kupila mariborska mestna župnija. V cerkvi, ki je zdaj stolnica sv.Janeza Krstnika v Mariboru, so pele do Ebnerjevih 1859. Zatosklepamo, da jih je podružnica župnije Lovrenc takrat dobila alikupila iz Maribora,ce seveda niso povsem drugacnega izvora. Glede avtorstva se pojavlja tudi antiteza,da bi orgle za Rdeci Bregin vsaj pet orgel v drugih deželah ob spodnjem toku reke Draveizdelal celovški Johann Martin.Antiteza je osnovana na pravilu,dakandidat ob vstopu v red prevzame meniško ime.Johann Martin bitorej ob vstopu k franciškanom leta 1737 prevzel redovno imeCyriacus in zato ga na Koroškem ne sledimo vec.Vendar obstajatavsaj dve dejstvi, zaradi katerih to idejo lahko ovržemo. Prvic, vAufkirchnu (Santamaria,Blizu Dobiaca na Južnem Tiroskem) leta1739 in Kotarcah (Guttarnig, na Koroškem) leta 1741 se je podpogodbo še podpisal kot Johann Martin,torej,še ni bil redovni brat.In drugic, arhivi samostana v Ivanic Gradu pricajo, da je biloCyriacovo krstno ime Georg, torej ne Johann Martin. Ce sklenemo.Troje dobro znanih orgel,v Požarnici,v Ormožu inv Mali Raci so prvotno imele ali imajo še danes igralnik ob strani.Temu recejo strokovnjaki »na štajerski nacin«. Nedvomno gre zavplive te tradicije s središcem v Gradcu kot štajerski prestolnici,zato jih ta znacilnost loci od bavarskih sistemov. Pa to dejstvoizkljucuje slavnega Andreasa,ki je živel na obmocju današnje jugo­vzhodne Nemcije in deloval na Tirolah? Nikakor ne. Orglarji so seprilagajali lokalnim praksam. Ce smo pokazali, da je Cyriacuszaradi imena rojstnega kraja povezan z Andreasom, in ce jeCyriacus po nacinu izdelave in oblikah orgel kot vse kaže povezan Rdeci Breg 1989. (Marijan Rola, diplomska naloga) Seeboden, Jägrove orgle v Colaricevi predelavi. (Anon. Creative Commons licenca Wikimedia www.organindex.de) z Johannom Martinom, potem sta najbrž sorodstveno in idejno orglarsko povezana tudi Andreas in Johann Martin. Po kakovosti orgelskega zvoka pa,kot je zapisano na vec mestih, vsi trije.V Ormožu je torej med leti 1737 in 1740 delovala orglarska delavnica v kateri so barocni mojstri priznanih korenin zagotovo naredili vsaj dvoje orgel: za svojo cerkev v Ormožu in za Ivanjic. Armano, Emin. 2005. Orgulje hrvatskih graditelja: tragom Ladislava Šarana. Zagreb: JakšaZlatar. Blažekovic, Zdravko. 2012. »Glazbeni repertoar u kantualima KonradaPotocnikasastavljenima za sjevernohrvatsku franjevackuProvincijuSvetog Ladislava Kralja«. VNova nepoznata glazba. Svecani zbornikza Niksa Gliga (New unknown music. Essays in honour of NiksaGligo.).Biblioteka Posebna izdanja 5. Zagreb:DAF. Brenninger, Georg,GerhardRieger, inAnton Beil. 1982. Orgeln in Altbayern. München:Bruckmann. Đ urakic, Marko. 2015. Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije. Bjelovar: Biskupijski ured. Kovacic,Franc. 1928. Zgodovina Lavantinske škofije: (1228-1928).Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat. Lamut,Brane. 2014. »Nekdanji ormoški samostan manjših bratov observantovvnovejšihrvaškiliteraturi«.VZgodovinski zapisi,XI:33–50. Zgodovinsko društvoOrmož. LebmacherC., Zur Geschichte dergroßenBarock-Orgelin Maria Saal(Kärnten). Zeitschrift für Instrumentenbau 56,1935/36,S. 18-20. Reichling,Matthias,Art. Jäger, Johann Martin. Österr. Musiklexikon, Bd. 2, Wien 2003,S. 876. Rola, Marijan. 1989. »Orgle v mariborskidekaniji«. Diplomska naloga. Teološka FakultetaLjubljana. Strobl,SeppA., Seeboden/Jäger I-8FilialkircheSt. Wolfgang Seeboden, Hauptorgel derKirche. www.orgelland.at (2014). Šaban,Ladislav, Jäger Cirijak. Franjevacki graditelj orgulja. Rokopis HAZU, dizbi.hazu.hr, 2020. Trebuch, Bernhard. 1986. »Orgeln und OrgelbauIm BezirkSt,Veit an der Glan(Kärnten)«. Dr. Diss., Dunaj/Wien:UniveristatWien. Avtor se za ideje in ustvarjalne prispevke pri pripravi clanka zahvaljuje BrankuVnuku,Andreju Feinigu in Marku Đurakicu. Ormož v drugi polovici 17. stol. z župnijsko cerkvijo in franciškanskimsamostanom. (Georg Matthäus Vischer,Topographia Ducatus Stiriae)