Poprečnlna v gotovini plačana.
ŠTEV. 4.
LETNIK XXVII.
Narodni Gospodar
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE' V LJUBLJANI.
V LJUBLJANI, DNE 15. APRILA 1926.
TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI.
P|S ||k| A a Kaj narekuje sedanji položaj posojilnicam? — Krištofič: Vodstvo kreditnih zadrug. w. JLeUH^I■ — Zadružništvo in treznostno gibanje. — Zadružna šola. — Zadruge v Združenih državah. — Glavni Zadružni Savez. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo.
Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 4, I. 1926.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Raiiieisenovc posojilnice v Št. liju pri Velenju, r. z. z n. z... se bo vršil dne 24. majiiika IV26, ob 3. uri popoldan v uradnih prostorih. I. Čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 5. Volitev I člana načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor posojilnice v Št. Petru pod Sv. Gorami, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. aprila 1926. ob pol 3. uri popoldne v občinski pisarni. 1. Odobritev ra-čunskeKa zaključka za leto 1925. 2. Volitev enega pregledovalca računov. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Sodrašid, r. z. z o. z., se bo vršil dne 2. utaja 1926, ob 3. uri pop. v društveni dvorani. 1. Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Sprememba pravil. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. majnika 1926, ob K. uri dop. v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega kbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Dobrepolja h, r z. z o. z., se bo vršil dne 2. maja 1926, ob 3. uri pop. v 'zadružnih, prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redovita glavna skupština »Seoske blagajne za štednju I zajmove u Aleksandrovu otok Krk«, r. z. na neograničeno jamčenje, se bude ohdržavala dne 2. maja
0.	g. u 5 sati posljepodne u kuči gospod, trg. društva.
1.	Izveštaj ravnateljstva o radu zadruge u god. 1925.
2.	Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 3. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za god. 1925. 4. Izbor upravnog i nadzornog odbora. 5. Eventuelni predloži.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 25. aprila 1926. ob 11. uri v uradnih prostorih. I. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajne zadruge v Solčavi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1926, ob 9. uri predpoldne v /..adrugi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Pašniške in blkorejske zadruge v Solčavi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1926, ob pol X. uri v zadružni dvorani. 1. Čitanje in odobrenje
zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računskega zaključka. 5. Volitev nadzorstva in razsodišča. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. majnika 1926. ob X. uri dopoldne v uradnih prostorih.
1.	čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za I. 1925. 4. Premembajj pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti,
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 25. aprila 1926, ob pol 17. uri v uradnem prostoru. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto
1925.	3. Slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske zadruge na Homcu, r. z.
z o. z., se bo vršil dne 25. aprila 1926, oh pol 18. uri v prostoru Hranilnice in posojilnice na Homcu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojlnlcc za Slovenjegraški okraj v Sl. liju pod Turjakom, r. z. z n. z... se bo vršil dne 25. aprila 1926, ob 3. uri pop. v prostorih • posojilnice. .1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Poljanah nad Škofjoloko, r. z. z n. z... se bo vriši dne 2. maja
1926.	oh 8. uri dop. v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo
načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka	za	I.	1925. 3.	Čitanje revizijskega	poročila.
4.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici, r. z. z o. ., se ho vršil dne 4. maja 1926, ob 14. uri v lastnih prostorih. I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Porobilo a) načelstva, h) nadzorstva.
3.	Potrditev rač. zaključka za I. 1925. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Krekove posojilnice v Mariboru, r. z. z n. z.,	se	bo	vršil dne	25. aprila 1926. ob 9.	uri dop.
Koroška	cesta	št. 1. I.	Poročilo načelstva in	nadzor-
stva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925.
3.	Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. f. Slučajnosti.
Občni zbor Elektrostrojne zadruge v Podbllcl, r. z.
z o. z... se bo vršil dne 25. aprila 1926. ob 3. uri pop. v hiši načelnika na Jamniku. I. Poročilo načelstva in nadzorstva.	2.	Potrjenje	računskega zaključka	za leto
1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge Dragonjavas-Mihovce,
r. z. z o. z..se bo vršil dne 2. maja 1926, oh 13. tiri v Mihovcah št. 30. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
M6RODMI (50SP0D6R
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE'1 V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25 -- Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. —■ Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. •— - -
Kaj narekuje sedanji položaj posojilnicam ?
Opaža sc tendenca pri posojilnicah po deželi, da čimveč denarja obrnejo v posojila. Posojilnicam se zdi naravnost ugodno, če sc oglaša veliko prosilcev za posojila in posojilnice tudi hitro in ugodno vse take prošnje rešujejo.
Zakaj je prišlo do tega? Posojilnice hočejo z denarjem, ki ga imajo, čimveč zaslužiti. Ker pa je obrestna mera za naložbe pri vseh bankah in denarnih zavodih maksimirana in morejo za navadne naložbe doseči največ 5%, za vezane pa največ 7%, se pri naložbah samih danes ne da več toliko zaslužiti, kakor sc je zaslužilo v letih 1924 in 1925, ko so posojilnice dobivale za svoje naložbe 8 do 10%, v nekaterih slučajih celo 12%. Ker se torej pri naložbah ne da zaslužiti, hočejo Posojilnice pač zaslužiti pri -posojilih. Zato se proti zdravi previdnosti naravnost pospešuje dajanje posojil, ker se pri posojilih več zasluži kot pri naloženem denarju.
V opravičilo težnje za zaslužkom navajajo posojilnice razne več ali manj tehtne razloge. Pravijo, da danes uprava mnogo stanc, ker nihče noče delati zastonj. Mnogo članic, Pravijo, da še ni odpisalo vseh vojnih posojil; odpisati pa bo treba, kakor sedaj kaže, vsa vojna posojila. So posojilnice, ki imajo težka bremena vsled društvenih domov, ki so se kradili v časih, ko je bilo vse še zelo drago: druge zopet zbirajo fond za dom, ki naj ga
zgradi posojilnica. Pravijo tudi, da izobraževalna društva nimajo skoro nobenih lastnih dohodkov in so navezana največ na podporo posojilnic. Največ pa se navaja ta razlog, da je treba vzdržati konkurenco nasproti drugim denarnmi zavodom, zlasti regulativnim hranilnicam po mestih, ki obrestujejo višje in vsled tega vlečejo vlagatelje na se.
Kakor je treba priznavati upravičenost gori navedenih razlogov, vendar ne smemo iti tako daleč, da bi posojilnica radi teh razlogov odstopila od svojega bistvenega namena, za katerega je bila ustanovljena. Ta histeni namen pa ni dobiček. Bistveni namen posojilnice je v tem, da zboljšuje razmere svojih članov v gmotnem oziru in s svojim zadružnim kreditom preskrbuje svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Kapitalistično načelo, ustvarjati iz poslovanja dobiček za se. pa je tako prešlo od bančnega poslovanja na poslovanje vseh denarnih zavodov in celo rajfajzenskih posojilnic, da se danes le preveč pozablja, da je posojilnica tukaj radi članov in radi zboljSevanje njihovega gospodarstva, ne pa radi svojega gmotnega dobička. Gotovo je, da se pri previdnem in dobrem poslovanju napravi dobiček. Ne sme pa biti vse poslovanje posojilnic usmerjeno na to, da je ta prebitek kolikor mogoče velik.
Tendenca posojilnic, da bi čim več za-
4
služile ipri posojilih, pa pomeni tudi nevarnost za posojilnice. Pri dovoljevanju posojil postanemo preveč širokogrudni; premalo pazimo na to, ali je posojilo res gospodarsko potrebno, ali je posojilo popolnoma zavarovano in ali je naposled posojilo tudi v skladu z rta-menom posojilnice.
Kmetje danes v veliki meri prosijo za posojila. Trdijo, da so v gospodarski stiski. Draginja za stvari, ki jih mora kmet kupovati, se je še prav malo ublažila. Davki so vedno večji in za vsak zaostanek je takoj na vratu eksekutor. Posli imajo še vedno visoke plače. Vsi ti razlogi so taki, da morajo — po mnenju prosilca — omehčati posojilnico, da široko odpre svojo blagajno in dovoli pomoč v stiski. Drugi prosilci zopet prihajajo s tem, da so sedaj poceni naprodaj zemljišča in so take parcele, katere morajo oni kupiti, ker so mejaši, ali ker še nimajo gozda ali ker radi hleva nujno potrebujejo še en travnik itd. Pri vseh takih slučajih mora načelstvo posojilnice, ki nosi vso težo odgovornosti za pravilno poslovanje, postopati zelo previdno. Vpoštevati mora, da je vrednost nepremičnin v zadnjih dveh letih na splošno padla za 50%. Za vrednost nepremičnin je merodajno to, koliko nesejo. Pri današnjem stanju kmetijstva pa zemlja malo nese in zato tudi za zemljo malo plačajo.
Posojilnice morajo strogo paziti, da se posestva ne prczadolžijo. Če je posestvo prezadolženo. ne zmore več ne obresti ne dolga samega; dolg začenja rasti mesto da bi padal. Prej ali slej mora posojilnica tako zemljišče pognati na boben. To pa ni hvaležna naloga za posojilnico in to ne napravi vtisa, da je posojilnica kmetu v pomoč, ako mora sama kmečka zemljišča prodajati.
Običajno dajejo posojilnice posojila na dobre poroke. Poroki napravijo posojilojemalcu uslugo. Toda za prijateljsko uslugo, ki so jo napravili radi ljubezni in dobrega srca,
se morajo mnogokrat hudo pokoriti, ker morajo mesto dolžnika dolg vračevati. Posojilnica mora biti obzirna tudi proti porokom ne le s tem, da posojilojemalca opominja k pravočasnemu plačevanju obresti, ampak zlasti s tem, da mu dovoli posojilo le v taki višini, ki odgovarja njegovim gospodarskim razmeram in potrebam. Mnogokrat porok res ne more odreči sosedu prijateljske usluge. Če že ne radi drugega radi ljubega miru in •dobrega sosedstva prevzame nase poroštvo. Vodstvo posojilnice mora biti toliko tankočutno, da uvidi položaj in da ne pomaga pahniti poroka v nesrečo s tem, da dovoli nesorazmerno posojilo.
Vodilno načelo za posojilnice naj bo, da imajo pri posojilih vedno trdo pest, ki se odpre res le za nujno potrebo v vpoštevanja vrednih slučajih, da se pomaga v nesreči, da se podpira gospodarski napredek in da se pridnim varčnim gospodarjem pomaga k povečanju zemljišča.
V zadnjem času silno pritiskajo na posojilnice tudi trgovci. Trgovski krediti pa niso za naše posojilnice. Važno, mogoče najvažnejšo postavko tvorijo obresti za obratni kapital, ki si ga mora trgovec »izposoditi za svoj obrat. Zato so obresti ona točka, na katero pritiska danes vsak trgovec in vsako industrijsko podjetje, da bi režijo kolikor mogoče zmanjšal. Najprej poskusijo pri bankah. Toda banke kažejo malo razumevanja za znižanje obresti pri kreditih, ker imajo tudi same visoko režijo in še dosti odpisov. Banke so pač hitro ustvarile kartel za maksimiranje pasivne obrestne mere t. j. obrestne mere za vloge, a za maksimiranje obrestne mere pri kreditih niso čutile potrebe in volje in jo najbrž še dolgo ne bodo. Ker se torej pri banki ne da doseči znižanje obrestne mere za kredit, se trgovci.obračajo za posojila na posojilnice in jim delajo v dopisih komplimente, češ da je njih poslovanje solidnejše.
Če smo glede kmetskih kreditov nasvetovali zadrugam previdnost, jim pa dovoljevanje trgovskih kreditov moramo naravnost odsvetovati. Trgovski krediti so izven delokroga rajfajzenskih 'posojilnic, ker so posojilnice ustanovljene za potrebe kmeta in ker za posojilnice jamčijo kmetska posestva. Trgovski krediti so preveč riskantni, da bi se z njimi pečale naše posojilnice. Firma, ki se je splošno smatrala za prvovrstno, v današnjih razmerah naenkrat izjavi, da je insol-ventna in predlaga 15%-no poravnavo, sicer da bo šla v konkurz in bo upnik še teh 15% izgubil. Banke imajo že veliko izkušenj pri trgovcih in zato v obrestno mero za trgovske kredite vračunajo letno tudi zavarovalno premijo za riziko, ki je z vsakim takim kreditom združen. To je med drugim tudi razlog, da so trgovski krediti pri bankah še vedno zelo dragi. Naposled moramo upoštevati, da se trgovec nikdar ne bo za svoje poslovanje Poslužil posojilnice, zlasti da ne bo nikdar Pri njej nalagal svojega odvišnega denarja. Posojilnica mu je dobra le tedaj, ako mu dovoli kredit po nižji obrestni meri kot mu ga nudi banka.
V zadnjem čau banke zopet vabijo naše posojilnice, naj bi pri njih nalagale svoje od-viške. Ker pa so banke v Sloveniji karteli-
rane in ne obrestujejo naložb višje kakor jih obrestuje zadrugam Zveza, so se začele oglašati hrvatske banke, katerim kartel dovoljuje višje obrestovanje, namreč 5% % za navadne ter 7% % za vezane vloge. Imamo pred sabo slučaje, ko se hrvatska banka obrača na naše posojilnice in pravi, da bi jo zelo veselilo, ako bi posojilnice z njo stopile v čim močnejšo poslovno zvezo. Zagotavlja, da bo s svoje strani vse naredila, da posojilnice popolnoma zadovolji. Opozarjati moramo posojilnice, naj ne zaupajo velikim obljubam. Tem bankam gre za to, da dobijo v roke slovenski ljudski denar in da ga upravljajo na Hrvatskem za hrvatsko industrijo in hrvatsko trgovino. Upamo, da je v naših vodilnih zadrugarjih toliko samozavesti in toliko čuta za gospodarsko samopomoč potom zdrave kreditne organizacije, da ne bodo šli na lim sladkim obljubam židovskega kapitala, ki si nadeva pristno hrvatsko ali pristno jugoslovansko firmo.
Sedanji položaj torej narekuje voditeljem zadrug vsestransko previdnost ne le pri dovoljevanju posojil, da pazijo na svojo likvidnost in da pazijo, da se dovoljujejo posojila res le v gospodarske svrhe, isto previdnost jim sedanji položaj nalaga pri nalaganju odvišnega denarja.
K- Krištofič:
Vodstvo kreditnih zadrug.
VI. Uprava kreditov.
a)	Dovoljevanje.
Denarna sredstva zadruge naj služijo Predvsem za manjše kreditne potrebe članov Po obsegu in razmerah njih gospodarstva. Kot načelo veljaj, da sme imeti posojilnica Pajveč do 70% vsega tujega imetja (hranilnih vlog) investiranega v kreditih, ostanek pa naj
bo naložen likvidno t. j. tako, da zadruga s tem dnarjem lahko vsak čas razpolaga.
Pri dovoljevanju kreditov naj se ozira načelstvo ne le na popolno varnost, temveč tudi na likvidnost posameznih posojil.
Vsako posojilo se mora brezdvomno zavarovati in to že pred izplačilom. Brez pred-idočega sejnega sklepa naj se posojila ne izplačujejo.
Posojila dovoljuje načelstvo. Z ozirom na večjo varnost, naj načelstvo samo dovoljuje le manjša posojila, prošnje za večje kre-
4*
tlite naj se obravnavajo vedno le v skupnih sejali z nadzorstvom. Za izredno visoke kredite naj vodstvo zadruge vedno oskrbi tudi odobrenje Zadružne zveze (glej tozadevrte sklepe obč. zborov Zadružne zveze!).
b)	Posojila na osebno p o r o š t v o.
Prednost pred drugimi naj imajo posojila na osebno poroštvo, ker so običajno kratko-dobna. Te vrste krediti se dovoljujejo proti dolžnemu pismu ali menici, kjer jamčijo podpisana kot poroki in plačniki nerazdelno.
Kot poroki in plačniki naj se sprejemajo le zanesljive osebe, katerih premoženjske razmere in osebna zanesljivost so načelstvu poznane. Pri zakonskih izposojevalcih naj načelstvo z ozirom na to, da sta mož in žena pogosto kot solastnika, odnosno imata eden proti drugemu zavarovane razne pravice, vedno zahteva podpis zakonskega druga kot plačnika in poroka. Nikakor pa naj ne zadostuje, da bi bil zakonski drug edini porok.
Člani načelstva in nadzorstva ter uslužbenci zadruge naj prevzemajo poroštva le v izjemnih slučajih. Načelstvo naj pazi, da posamezne osebe s poroštvi niso preobte-žene. V ta namen naj se pri zadrugi vodi »knjiga porokov«, iz katere naj bo vedno razvidno, koliko posameznik že porokuje oziroma sam tudi dolguje.
Posojila na osebno poroštvo naj se dovoljujejo na kolikor mogoče kratko dobo, največ za 4 leta. Rok zapadlosti naj bo razviden iz zadolžnice. Pri izplačilu posojila naj se vedno opozori dolžnika na rok povračila.
c)	Posojil a n a hipotek e.
Posojila na vknjižbo naj se dovoljujejo le onim članom-posestnikom, katerih posestvo je načelstvu poznano ali pa se glede stanja lahko dobe zanesljivi podatki. Taka posojila naj dovoljuje, vodstvo redno le na prvo, izjemoma na drugo ali tretje mesto.
Z ozirom na to, da so te vrste krediti kolikor toliko stabilni in je njih zavarovanje in izbris, kakor tudi izterjanje združeno z razmeroma visokimi stroški, naj načelstvo ne dovoljuje takih posojil v preveliki meri tudi iz razloga* da se kmetijska posestva ne obremenjujejo v preveliki meri z vknjižbami,
Ako so na zastavljenem zemljišču poslopja, naj se načelstvo v vsakem slučaju prepriča, če so ista dovolj zavarovana, Vedno naj se od dolžnika zahteva, da predloži zavarovalno polico, ki naj se vinkulira na korist upnice.
Kot vrednost zastavljenega zemljišča se smatraj ona, ki bi se dobila v najslabšem slučaju. Posojilo na vknjižbo pa naj nikdar ne presega V* skupne vrednosti zemljišč, vpo-števajoč vsa prcdvknjižena bremena.
d)	Posojila na zastavo blaga in efektov.
Blago, ki je zastavljeno v varnost posojila, mora biti le nekvarljivo in tako shranjeno, da vodstvo zadruge ž njim lahko razpolaga. Zastavljeno blago mora ali priti v skladišče zadruge ali pa mora ta dobiti ključe skladišč, kjer je blago shranjeno, blagovne papirje in druge listine, na podlagi katerih zadruga lahko razpolaga z blagom kot lastnica. Izposojevalec sam ne sme biti v položaju, da bi z zastavljenim blagom svojevoljno razpolagal. Blago naj bo primerno zavarovano proti požaru ozir. vlomu.
Posojila na efekte naj se dovoljujejo le na popolnoma varne in prenosljive vrednostne papirje in v višini, ki izključuje vsako zgubo. Ako so papirji podvrženi velikemu menjavanju tečaja, naj se za določitev višine posojila vzame najnižji verjetni padec tečaja. Kot enotna mera za posojila na zastavo efektov se smatraj največ 3A vrednosti papirja.
Posojila na hranilne knjižice tujih zavodov se dovoljujejo do polne naložbe. V slu-
čaju zastave hran. knjižice naj se vodstvo zadruge pred izplačilom posojila informira pri dotičnem zavodu, če ni morda pri dotični vlogi zaznamovan kak pridržek.
Zastava vrednostnih listin naj se izvrši vedno pismeno. Prejem v zastavo oddanih papirjev s kuponi in taloni vred naj zadruga vedno potrdi.
O zastavljenih predmetih naj se vodi depotni seznam.
e)	Krediti v tekočem računu.
Posojevanje denarja v tekočem računu je dandanes najpripravnejša in tudi najbolj razširjena oblika kreditnega gospodarstva. Vsled ekonomične izrabe gotovine, živahnega prometa in enostavnosti uprave se te oblike kreditiranja poslužujejo predvsem trgovci. So bili časi in so celo še dandanes, ko se trdi, da tekoči račun (kontokorent) za kmeta ni primeren. Toda tako naziranje je povsem nepravilno, kajti kmetovalec je v svojem gospodarstvu producent, konsument in trgovec, vse v eni osebi. Kot tak potrebuje pri nakupu in inkasira pri prodaji istotako kot vsak trgovec, četudi ne tako pogosto, pa vendar stalno. Tekoči račun je torej za kmetovalca važna gospodarska pridobitev. Kjer ima kmetovalec tak račun, ni treba, da bi v slučaju nujne potrebe šele iskal denar in moledoval okrog svojih prijateljev ter čakal rešitve, ker ima denar vedno na razpolago pri domači Posojilnici Na drugi strani tudi ni potrebno
aa bi po cele tedne in mesece zadrževal doma odvišen denar. Posojilnica naj opravlja zanj vse večje denarne spremembe!
Tekoči račun se izstavlja redno le stalnim klijentom. Tudi v tem pogledu moramo kmetovalcu priznati stalnost in zanesljivost v še večji meri kot drugim stanovom.
Kredit v tekočem računu mora biti istotako zavarovan kot vsi ostali krediti; poleg tega mora imeti zadruga od vsakega klijenta še posebno pogodbo (vzorci za te pogodbe, ki so obenem zadolžnice, se dobe pri Zadružni zvezi).
Dočirn mora biti vsako novo posojilo na osebno poroštvo, na vknjižbo ali zastave posebej dovoljeno v seji in krito s potrebnim poroštvom (zadolžnico) ter se na eno in isto posojilo, ako je bilo že deloma vrnjeno, ne smejo izplačati novi predujmi, je pri tekočem računu drugače. Tu se vnaprej dovoli kredit do najvišjega zneska in ta maksimalna mera kredita tudi zavaruje že vnaprej. Na ta račun klijent lahko vlaga in-dviguje kolikorkrat hoče. toda saldo obstoječega dolga ne sme nikdar presegati najvišjega dovoljenega zneska. Porabljeni in vrnjeni zneski se obrestujejo dnevno i. s. izplačila z istim dnem. vplačila 2—5 dni kasneje. Vplačila obresti odpadejo, ker sc od časa do časa (navadno polletno) pripisujejo k glavnici.
Zaradi medsebojne kontrole dobivajo klijenti pri vsakokratni kapitalizaciji obresti računske izvlečke.
Zadružništvo in treznostno gibanje.
V 3. številki »Narodnega gospodarja« se je člankar v svojem temeljitem članku »Širjenje varčnosti — temeljna naloga naših posojilnic« dotaknil tudi alkoholnega, oz. protialkoholnega vprašanja. Varčnost in treznost! Oboje je tako tesno zdrližemo eno z drugim,
da je uspeh zagotovljen le v intenzivnem skupnem sodelovanju. Varčnosti je treba! Časi so težki, gospodarska kriza je velika: o tem smo si vsi edini. Kako pa najti pravo pot iz tega zamotanega, položaja, o tem si pa žal nismo vsi na jasnem. So še vedno med
nami ljudje, ki hočejo priklicati boljših časov z zabavljanjem, pa tudi s — popivanjem, z veselicami, z brezmejnim uživanjem.
Statistika govori, kriči, da za,pijemo Slovenci vsako leto ogromne svote! Koliko narodnega premoženja gre s tem v zgubo! Iz brezmejnega uživanja vstaja v vedno temnejših obrisih moralna in gospodarska propast našega naroda. Kakšne ogromne svote bi se lahko prihranile, ako bi vsak Slovenec prihranili na dan samo 1 dinar! Vedno znova je treba ljudstvu na primeren način predočiti, kake vsote se lahko prihranijo s skromnim, a stalnim varčevanjem! Treba je z velikim žarometom posvetiti v zaslepljene mase, ki se mnogokrat niti ne zavedajo, da vodi njihova pot v prepad! Kje slišite največ zabavljanja čez slabe čase? V družinah, kjer sc vaičuje? Ne! Tam, kjer se največ zapravi za tobak, za veselice, za pijače.
»Kmetija ne nese nič« tarna k m e t in jo zavije v gostilno.
»Za obrtnika je dandanes naj'slabše, vse dohodke požro davki!« jadikuje obrtnik, ki znese ves denar v — krčmo.
»Kapitalizem nas bo vse uničil!« se roti delavec pri svojem — vrčku.
»Draginja je strašna, ne morem si nič prihraniti!« toži uradnik in zato — hajd v krčmo.
Ne trdim, da ni izjem, častnlih izjem, celo mnogo izjem ter da sc obrača v gotovem oziru polagoma mia boljše, toda splošno razpoloženje je tako.
Zadružništvo je ena izmed tistih velesil, ki so poklicane zajeziti val brezmejnega uživanja! Tega so sc usta n o v 11 e 1 j j z a-d r u ž n a š t v a prav dobro zavedali. Preprosti delavci — 28 tkalcev ki sodne 31. decembra- 1844 v R o c h-d a 1 e pri Manchestru ustanovili prvo z a drug o, so imeli m e d d r u -g i m u a m e n »v s v r h o p o s p e š e v a n j a
,t r e z n o s t n e g a giba n ja otvoriti v lastnih prostorih b r e z a 1 k o li o 1 n o gostiln o«. Poleg najbližje ležečega cilja, zadružnim potom dobavljati živila in druge potrebščine, članom preskrbovati dobra stanovanja itd., je bil ena izmed vodilnih misli ustanoviteljev zadružništva — boj alkoholizmu!
Kako daleč se je zadružništvo v nekaterih državah oddaljilo od prvotnega cilja?
V Avstriji, Nemčiji in Belgiji spada prodaja alkoholnih pijač v program skoro vseh zadrug; na Angleške m, P o 1 j-s k e m in Litvanske m se je trgovanju z alkoholnimi pijačami odrekla prostovoljno večina zadrug, medtem ko je na Š v e d-s k e m in Norveškem trgovina z alkoholnimi pijačami po zakonu prepovedana (lahko pivo izvzeto).
In pri nas? Ni najslabše, a bilo bi lahko boljše. Tozadevna statistika mi ni znana. Na kratko podam nekaj nasvetov, kako bi zadruge lahko gojile treznostno gibanje med ljudstvom:
1.	Z obveznim varčevanjem, prilagođenim krajevnim razmeram.
2.	S tem, da ne trpe v svojem delokrogu pijančevanja. Poznam kraj, kjer so se v bivši žganjarni shajali najhujši pijanci ob nedeljah med sv. mašo. Zadruga je kupila dotično poslopje, postavila novo krasno stavbo in otvorila v teh prostorih svojo- — gostilno. Tudi v dnevnem časopisju sem že večkrat čital razne očitke napram zadrugam, da goje pijančevanje. Prizmam, da se mnogokrat pretirava, vendar bi moralo to hiti opomin, da je treba tudi v tem oziru remedure. Zadruge naj bi raje otvorile hrezalkoliollne gostilne in nudile dobra okrepčila in poživila. Družabno življenje mora ven iz — krčem.
Dalje: kolikorat je že kaka zadruga napravila slabo Skušnjo z uslužbenci, ki so bili pijači udarni. Znana mi je zadruga, ki je imela
poslovodjo-pijanca. Popival je dan za dnem, cela župnija je to vedela, a načelstvo je bilo slepo. In prišel je žalostmi konec: Mož je zapravili veliko vsoto — last zadruge — in ta mu bo sedaj morala posestvo — prodati. Če bi bilo načelstvo v začetku bolj energično in pozvalo uslužbenca, naj preneha s p r e o b i 1-n i m uživanjem alkohola ali pa naj zapusti službo, bi ne doživela škandala, ki se je raznesel daleč na okoli. Tudi mož najbrž ne bi bil narediil usodepolnega koraka!
3.	Naše kulturne organizacije odklanjajo posebno v zadnjem času čezmerno popivanje na svojih prireditvah. Orlovska organizacija, kolikor je meni znano, zahteva, da so na vseh prireditvah organizacije na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Kam naj se v takih slučajih obrnejo posamezna društva? Na zadrugo v svojem okolišu in te brezalkoholnih sokov povečini — nimajo. Tako dobe mnogokrat v zadnjem hipu slabo blago za visoko ceno pri kakem trgovcu, mnogokrat pa brezalkoholne pijače samo raditega odpadejo, ker jih ni mogoče pravočasno dobiti.
4.	Dalje naj bi zadruge (konzumne) v vsaki sezoni opozarjale svoje člane na raz-
novrstne potrebščine za konzerviranje sočivja, sadja itd., cenejše priprave, s katerimi se ohrani sadjevec in vino v sodih brez alko-ihola itd. Zadruge naj bi posredovale tudi /pri nakupu in prodaji svežega in suhega sadja. Na ta način bi pripomogle marsikateremu članu do lepih dohodkov in se pridelek ne bi pokvaril ali pa uporabil za strupeno žganje. \ Povedal sem na kratko svoje mnenje. (Nikomur ga ne vsiljujem in ga tudi vsiljevati ne morem; nimam nobenega vpijva. Tudi nisem kak prcnapetež, ki misli, da se da gospodarstvo kar čez noč preurediti«. Tudi vem, da iadruge služijo in v gotovi meri morajo slutiti svojim članom, toda: zadeva je važna! Ne bi bilo lepo in umestno, ako bi zadružni-dvo, ki je pri nas tako lepo razvito, pozabilo na ta važni namen ustanoviteljev ta moralo , nekoč slišati očitek, dla je bilo med zadnjimi činitelji, ki so dvigali ljudstvo z varčnostjo preko treznosti na moralno višino!
Ako naj postane treznostno gibanje pravo vsesplošno ljudsko gibanje — lim to mora postati! — potem naj tudi zadružništvo s svojim mogočnim vplivom odločilno poseže v to gibanje!
Zadružna šola.
O Veliki noči je končala zadružna šola, ki je trajala kot zimski tečaj od 3. novembra dalje. Pouk se je vršil na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani.
V zadružni tečaj je stopilo 41 udelcžni-kov, od katerih jili je izstopilo pred zaključkom 6.
Pouk se je vršil na podlagi obstoječega učnega načrta. Poučevali so ravnatelj drž. dvorazredne trgovske šole Josip Gogala: trgovsko računstvo, menično pravo in trgovinsko pravo,
Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze: zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug in vodstvo pridobitnih zadrug.
Karl Dermaistija, profesor trgovske šole: zemlijepisjc.
Ivan Gruden, profesor trgovske šole: slovenščino.
Karl Krištofič, revizor Zadružne zveze: knjigovodstvo.
Peter Modic, profesor trgovske šdle: promet.
Miloš Štihi er. referent pri oddelku za kmetijstvo: zadružništvo.
Udeležniki so biti po veliki večini kmet-
ski sinovi, ki bodu ostali na posestvih in ne bodo iskati služb. Nekateri od njih so že samostojni posestniki. Dasi so bili že vsi odrasli šolskim klopem, se je vendar vršil pouk popolnoma šolski in so bili udeležniki vsled neprestane kontrole prisiljeni sproti sodelovati. Pohvalno je treba omeniti, da so se udeležniki lepo obnašali v šoli kakor izven šole in da nobeden udeležnik ni dal povoda za kakršnokoli disciplinarno postopanje. Obisk šole je bil marljiv, zanimanje veliko.
Tekom zadnjih počitnic so bila sestavljena skripta za šolo in so dobili udeleženci za vsak predmet pripravljen učni pripomoček, da jim je bilo tem lažje predelati učno snov v celem obsegu.
Tečaj se vršil vsak delavnik od pol dveh do pol sedmih popoldne.
Pni tečaju so sodelovali deloma profesorji drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, deloma pa praktično v zadružništvu delujoči gospodje.
Udeležniki so na splošno dosegli lepe uspehe, kar je pokazal ob zaključku prirejeni javni izpit.
Spričevala je dobilo 36 ud dežnikov in sicer prvi red z odliko 9, prvi red 22, drugi red 4.
K vzdrževanju šole je prispevala Zadružna zveza v Ljubljani 15.000 Din. Poleg tega pa je Zadružna zveza dala 16 mladeničem na razpolago prosto stanovanje.
Zadruge v Združenih državah.
Združene države so bile ena izmed prvih dežel na svetu, ki so sledile vzgledu proslavljenih »Rockdale pdoneers«, o.setniindvajse tori ce tkalcev iz Laneashire, ki so leta 1844 ustanovili prvo angleško konsumno zadrugo in so tako na Angleškem začeli zadrugarstvo v obliki, ki se je potem razširila po vsem svetu. Mednarodna zadružna zveza (International Co-operative Albance) je bila organi« z i ran a leta 1895. Dandanes so v isto včlanjene organizacije več kot tridesctili dežel, vštevši Združene države.
Najstarejše ameriške zadruge sta bile Protective Union Associatiom v Worcbester, Mass., in Central Union Associatiom v New Bedford, Mass. Organizirani sta bili leta 1847 oziroma 1848.
Kmalu poletu 1870 je farmarsko društvo Patrons of Husbandrv ustanovilo več zadružnih prodajalen, od katerih nekatere še danes obstojijo. Od onega časa do svetovne vojne jc zadrugarstvo v Združenih državah razmeroma malo napredovalo. V zadnjih letih
pa je zanimanje za zadrugarstvo vsake vrste nanovo oživelo. Po vojni so se zadruge ustanovile povsod in v 1. 1919 in 1920 je prišlo do visokega razvoja zadružne organizacije.
Površno rečeno, imamo v tej deželi tri vrste zadrug: kreditne zadruge, komsumne zadruge in zadruge producentov, katerih svrha je bodisi producirati surovine ali prodajati surovine ali izgotovljene produkte na zadružni podlagi.
Osrednja zveza ameriških zadrug (Central Union) of the Co-operative Societics of tlie United States ali skratka Co-operative Leagtie) je dne I. januarja 1924 obstojala iz 328 podružnili zadrug s skupnim članstvom »d 95.000. Približno ena desetina vseh ameriških zadrug, ki se pečajo s razpečavanjem blaga, je bila včlanjena v isto.
Zadrugarstvo je zlasti napredovalo med amerilškimi farmerji. Leta 1925 je skoraj II tisoč farmerskih zadrug vsake vrste bilo prijavljenih poljedelskemu departementu. To je skoraj dvakrat toliko kot deset let poprej.
Morda tisoč njih pa sploh ni bilo prijavljenih. V to število so vključene zadruge za skupno poslovanje, za prodajo poljedelskih pridelkov, za nakup poljedelskih potrebščin, mlekarske zadruge, sirarske zadruge, zadruge za kon-serve, za modeme žitnice (gralin ekvator), za klavnice, skladišča ali kak drug poljedelski posel. Niso pa vključene farmerske zadružne banke, kreditne in zavarovalne družbe.
Največje število poljedelskih zadrug se nahaja v Minnesoti, potem v državah Iowa, Wisconsin im Illinois.
Delavske banke (labor banks) je zadnja uspešna novost na polju zadrugarstva med
ii.dustrijalnimi delavci. Tekom leta 1925 skoraj vsak mesec je bila ustanovljena kaka nova delavska banka. Organizacija železniških strojevodij (Brotherhood of Locomotivc En-gineers), ki je napravila prvi poskus te vrste izmed vseh delavskih organizacij, danes kontrolira skupino bank in investicijskih družb v 12 državah. Koncem leta 1925 je obstojalo 35 delavskih bank v vseh delili dežele. Skupna glavnica teh delavskih bank je znašala preko 8,000.000 dolarjev; prebitek (rezervni fond) je znašal čez 3,000.000 dolarjev in skupna aktiva so bila čez 101,000.000 dolarjev.
Glavni Zadružni Savez.
Dne 10. aprila je imel Glavni Zadružni Savez sejo upravnega odbora in letošnjo glavno skupščino, dne 11. aprila pa je sledil zadružni kongres.
Iz poslovnega poročila, ki ga je podal upravni odbor na glavni skupščini, povzamemo, da je Glavni Zadružni Savez tudi v lanskem letu dokaj uspešno vršil nalogo, ki mu pripada kot vrhovni organizaciji zadružništva v naši državi in to vkljub vsled pičlih denarnih sredstev nezadostno organizirani pisarni. Sicer je bilo poljedelsko ministrstvo lani naklonilo savezu podporo 100.000 Din, toda ta znesek se ima porabiti izključno za izvrševanje revizij pri pokrajinskih zvezah in za zadružno statistiko.
Glavni Zadružni Savez ne fungira samo kot osrednji zastopnik zadružnih interesov, ampak tudi not nekaka osrednja kmetijska zbornica in zato sc v njegovem področju ne obravnavajo samo strogo zadružne zadeve, ampak tudi stvari splošnega gospodarskega značaja.
Tudi lani se je Glavni savez brigal za izjednačenje olajšav za zadruge. Do njego-
vem posredovanju se je bilo doseglo, da je bil v proračunske dvanajstine za mesece avgust do november sprejet čl. 56, ki oprošča od plačevanja poštarine zadružne zveze in njihove zadruge za medsebojno dopisovanje, pošiljanje tiskovin in za denarne pošiljke.
V vprašanju taksnih oprostitev je stala generalna direkcija posrednih davkov tudi lani vkljub raznim posredovanjem na stališču, da so zveze in njihove članice oproščene taks samo v onih primerih, ki so konkretno navedeni v dotični ministrski naredbi, a ne od vseh taks, ki jili omenja srbski zadružni zakon. Generalna direkcija opravičuje svoje stališče s tem, da niso vse zadružne zveze istega tipa kakor beogradska zveza, katere je imel pred očmi zakonodajalec: protivi sc tudi priznati prostost v takili slučajih, ko se more strošek prenesti od zveze ali zadruge na kako drugo osebo.
Glavni savez je skušal doseči nekaj ugodnosti tudi pri obdavčevanju zadrdžnih stavb, toda ni imel uspeha.
Glede davka na poslovni promet se je doseglo toliko, da je v zakon sprejeto bolj jasno besedilo o pogojih za oprostitev od tega davka in da so finančne oblasti dobile
povoljnejša navodila, kako se jini je ravnati pri pobiranju davka.
Z uspehom je Glavni savez sodeloval, da se je dosegla državna pomoč onim slovenskim zadrugam, ki so bile svoj čas včlanjene pri graški zvezi in so imele ondi naložen svoj denar, ter so bile pri tem močno oškodovane.
Mnogo sc je Glavni savez trudil, da bi bilo povojlno rešeno vprašanje kmetijskega kredita. V tem oziru je bil sestavil svoj posebni načrt, ki ga je bila odobrila posebna enketa zadružnih strokovnjakov. Toda vlada je predložila narodni skupščini svoj posebni načrt, ki je tudi postal zakon proti volji zadružnih krogov. V direkcijo za kmetijski kredit imenuje Glavni savez dva zastopnika.
Istotako je Glavni savez podvzel razne korake, ko se je pripravljala nova carinska tarifa. Na anketi, ki jo je bil sklical nalašč v ta namen, so se ugotovile smernice, po katerih naj bi bila urejena carinska tarifa z ozirom na potrebe kmetijstva. Vladi se je poslala vloga z zahtevo, da se ukine carina za uvoz najvažnejših sredstev kmetijske produkcije in za izvoz vseh kmetijskih pridelkov. Ker je ta zahteva ostala brez odmeva, je Glavni savez v ponovni vlogi zahteval vsaj znižanje raznih, za kmetijstvo važnih carinskih postavk. To je imelo toliko uspeha, da se je bilo pričelo v finančnem odboru narodne skupščine delo za revizijo carinske tarife.
Dalje je Glavni savez sodeloval pri zakonskem načrtu o gospodarskem svetu. Pri enketi, ki jo je bilo sklicalo o tem načrtu trgovinsko ministrstvo, je bil odposlanec Glavnega saveza edini zastopnik kmetijstva, do-čim so bile druge pridobitne panoge zelo dobro zastopane.
Tudi pri varstvu lokalnih interesov je Glavni savez večkrat posredoval, tako pri rešavanju krize proizvajalcev sladkorne repe in proizvajalcev konoplje.
Mnogo brige je bil povzročil propad
Hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva v Osjeku in Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu. Delovanje poslednje imenovane zveze je bilo tako, da je škodilo vsemu zadružništvu. Brez dvoma bi bilo zadružništvo dobilo še marsikatere olajšave in ugodnosti, pa se je to odreklo z motivacijo, da imenovana zveza ne posluje po zadružnih načelih.
Posredovanj pri raznih ministrstvih in drugih osrednjih uradih je Glavni savez za svoje članice v raznih podrobnih stvareh izvršil 193.
Po tem poročilu se je prešlo na volitev upravnega odbora. Za predsednika je bil ponovno z vzklikom izvoljen dr. Anton Korošec, ki zavzema to mesto od savezove ustanovitve.
Odbornik Anton Kralj je nato stavil predlog, naj dela Glavni Zadružni Savez z vsemi silami na to, da vlada čimprej predloži narodni skupščini jedinstveni zadružni zakon.
V svojem utemeljevanju je opozoril, kako velikega truda je bilo treba, da je zadružništvo v prečanskili krajih dobilo približno enake ugodnosti glede davkov, taks in glede oprostitve od poštarine kakor jih imajo srbijanske . zadruge. Vse te ugodnosti pa vise več ali manj v zraku in so odvisne od vsakokratnega proračunskega zakona, ki velja samo za eno leto. Ravno v zadnjem proračunskem zakonu je izpuščen člen, po katerem bi morale pre-čanskim zadrugam pristojati enake olajšave kakor srbijanskim in tako sc lahko zgodi, da bodo vse dosedanje pridobitve izgubljene. Povdarja tudi, da se pripravlja jedinstven davčni zakon ter opozarja na nevarnost, da bi mogle biti v ta zakon sprejete določbe, ki bi zadrugam bile škodljive in bi sc kasneje z novim zadružnim zakonom ne dale odpraviti. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Stavljenih in sprejetih je bilo še več razni* drugih predlogov, tako n. pr. protest
proti temu, da se odrekajo zvezi nemških zadrug »Agraria« davčne in pristojbinske ugodnosti in da se ovira delovanje nemških zadrug, dalje proti agitaciji, ki so jo državni organi započeli v Bosni in Hercegovini zoper obstoječe zadruge in v prilog novih zadrug, ki bi se imele snovati po zakonu o kmetijskem kreditu.
Zadružnega kongresa dne 11. aprila se je udeležilo poleg zadrugarjev tudi večje šte-
vilo strokovnjakov. Prisoten je bil tudi mini-stare za agrarno reformo Pavle Radič. Refe-riral je profesor dr. Frangeš o vzrokih sedanje gospodarske krize in docent Stjepan Poslić o nedostatkih sedanjega obdavčevanja in o principih, po katerih bi moral biti urejen bodoči jedinstveni davčni zakon. Po obširni debati je kongres sprejel od referentov predlagane resolucije, ki se pošljejo vladi v uvaže-vanje.
I O. n D VPRAŠANJA IN ODGOVORI □ D □
Vprašanje 13: (H. p. v C.) 1. Kadar sc zadolžnica prolongira (podaljša) ali je potrebno, da se znova podpišejo pod to prolonga-cijo dolžnik in poroki, ali veljajo prvotni podpisi?
2.	Ce žena ni podpisala zadolžnice, na katero je mož dobil posojilo, ali ona potem sploh kaj odgovarja za možev dolg iz te zadolžnice?
3.	Član nadzorstva se je ponesrečil in ne bo mogel več sodelovati pri zadrugi. Pravila o tem ne govorijo; kako ga naj nadomestimo do prihodnjega občnega zbora?
Odgovor:	I. Podaljšanje zadolžnice sc
izvede tako-le: Na koncu 'teksta pod podpisi se napiše pripomba: »Na podlagi sklepa načelstva z dne------se rok za povračilo dne
zapadlega posojila v znesku —— z obrestmi vred pod gorenjimi pogoji in z dovoljenjem poroka podaljša do--------«. Potem
sledi datum ter na levii strani podpis dolžnika in podpis poroka, na desni pa podpis posojilnice.
2.	Če žena ni podpisala zadolžnice za posojilo, katero je dobil mož, ne odgovarja za varnost posojila.
3.	Člani nadzorstva se po pravilih volijo samo na občnem zboru. Kooptacija med letom ni dovoljena.
Vprašanje 14: (H. p. v Št. I.) 1. Ali moramo pritisniti štampiljko »Takse prosto po naredbi ministra finance z dne 25. 12. 1923 št. 43322« na vse hranilne in zadružne knjižice. Na kaj vse se nanaša zgornja naredba?
2.	Koliko- izvodov računskih zaključkov oziroma kam jih moramo poslati?
3.	Ali smo sedaj prosti rentnega in invalidskega davka?
Odgovor: 1. Hranilne knjižice niso navedene med listinami, ki so po nared bit ministra za finance kolka proste. Vsled tega morajo biti kolkovane s kolkom za 50 para po tarifni postavki 284. Za zadružne (posojilne) knjižice, v katere se vpisujejo članom izplačana posojila, oziroma odplačila posojil, pa taksni zakon ne določa nikake takse. Potrdila, ki se vpisujejo v to k njižico zadružnikom o vplačanem dolgu ali o delnem odplačilu dolga, so pri osvobojenih zadrugah oproščene taks glasom odločbe generalne direkcije posrednih davkov od 30. 12. 1925 št. 84559 (Uradni list št. 21 z dne 6. marca 1926).
2. Po občnem zboru je poslati računski zaključek: a) davčnemu okrajnemu oblastvu dva izvoda in prepis zapisnika o občnem zboru, b) potom sreskega poglavarstva velikemu županu v Mariboru en izvod, na katerem se na prvi strani zgoraj napiše: Odo-
hren na občnem zboru dne — c) Zadružni zvezi dva računska zaključka in prepis zapisnika o občnem zboru.
3. Rentnega in invalidskega davka za 1. 1925 ste prosti popolnoma, a ko ste imeli le take hranilne vloge, pri katerih so obresti znašale letno manj nego 5000 Din. Če bi bile v kakem slučaju obresti višje, je treba od njih plačati rentni in invalidski davek.
Vprašanje 15: (H. p. na U.) Pravila naše hranilnice pravijo, da določa načelstvo višino obresti za posojila, višino obresti za hranilne vloge pa da določa načelstvo v sporazumu z nadzorstvom. Prosimo pojasnila, zakaj ta razlika med določanjem obrestne mere za vloge in za posojila in kako določa višino obresti za hranilne vloge načelstvo v sporazumu z nadzorstvom.
Odgovor: Razlika glede načina določanja obrestne mere je popolnoma utemeljena: višina obresti za posojila sc ravna po višini posojil, po tem ali je posojilo na osebno poroštvo ali proti vknjižbi itd. Vsakokrat, ko se posojilo v načelstveni seji dovoli, se mora tudi določiti obrestna mera za dotično posojilo z ozirom na ravno navedene činitelje. Običajno sc vse hranilnice držijo iste obrestne mere, kakor so jo za gotovo dobo določile, vendar pa morejo v izrednih slučajih določiti višjo ali nižjo obrestno mero. Obrestna mera
za hranilne vloge je pa za vse brez razlike ena in ista in se ne menja tako kakor obrestna mera za posojila. Višino obrestne mere za hranilne vloge določa od 'časa do časa načelstvo sporazumno z nadzorstvom in sicer najbolje v skupni seji.
Vprašanje 16: (H. p. v L.) Na novih zadolžnicah na poroštvo beremo na tretji strani: »Sopodpisana ....... sprejme izrecno na
znanje vsebino gorenje zadolžnice, zlasti obveznost glede podsodnosti sodišča ter izjavlja, da se tudi sama v teh sporih iz tega dolžnega razmerja podvrže podsodnosti sodišča
v.......« Prosimo pojasnila, kakšen pomen
ima to bcsedt'o?
Odgovor: Svojčas so se pripetili slučaji, da nekatere sodne oblasti niso hotele priznati pristojnosti okrajnega sodišča v sporih za večje zneske, a ko je samo dolžnik izjavil, da se podvrže tej podsodnosti, temveč so zahtevale, da sc spor obravnava pred okrožnim (deželnim) sodiščem. S tem pa so se zelo povišali pravdni stroški, ker je treba za razpravo pred sodiščem prve stopnje odvetnika. Zaradi večje jasnosti se je v tekst zadolžnice prevzela še izjava posojilnice kot upnice, da se tudi ona podvrže podsodnosti okrajnega sodišča za spore, ki izvirajo iz dotične posojilne pogodbe.
n B D B n 0 B ZADRUŽNIŠTVO. □ B □ B □ D □ j
t Alojzij Češarek. V Fari ob Kolpi (Fara pri Kostelu) je umrl 15. aprila 1926 ondotni župnik Alojzij Češarek. Bil je vnet zadrugar, ustanovitelj in od 1. 1904 dalje voditelj Hranilnice in posojilnice. Bil je skrben in marljiv načelnik, ki je vestno vršil vse svoje dolžnosti. N. v m. p.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je imela 15. marca s: oj trideseti redni občni zbor.
11. oktobra 1895 jo je ustanovil ožji krog z dr. Šušteršičem na čelu, ki je bil ne le ustanovitelj, ampak skozi 15 let tudi voditelj tega največje ljudskega denarnega zavoda v Sloveniji. Ravnateljsko poročilo ob tridesetletnici navaja, da je zavod ob priliki svoje tridesetletnice od celokupnega dobička razdelil 131.500 Din za dobrodelne namene kulturnim in humanitarnim ustanovam. Bilanca izkazuje
Din 810.356.86 čistega dobička, ki se je v celoti dodelil raznim rezervam izvzemši gori navedeni znesek za kulturne in dobrodelne namene. Hranilne vloge so dosegle že Din 86,073.325. kar pomeni napram prejšnjemu letu prirastek za celili Din 28,779.258. . Denarni promet je znašal Din 664,956.085, Koncem leta 1925 je štel zavod 3204 zadružnike z Din 122.275 deležne glavnice. Ravnateljsko poročilo povdarja za upravno leto 1925 dve veseli okolnosti: znižanje obrestne mere za vloge in s tem seveda vzporedno za posojila ter stabilizacijo dinarja, s čemer je zraslo zaupanje ljudstva v dinar in so rasle hranilne vloge. Tridesetletnico obstoja je posojilnica proslavila že 9. novembra 1925. Pri slavnostni seji ob tej priliki je podnačelnik g. Kregar podal v glavnih potezah zgodovino in razvoj zavoda in povdaril zlasti velike zasluge, ki j h ima za ustanovitev Ljudske posojilnice in za nje nadaljni razvoj duhovščina ljubljanske škofije. Z ozirom na to je načelstvo predlagalo občnemu zboru, da sc dodeli znesek Din
250.000	takozvanemu razpoložnemu fondu v podpiranje onemoglih in ubožnih duhovnikov.
Ljudska posojilnica v Celju je imela dne 11. aprila 1926 svoj redni občni zbor za 19. upravno leto. Poročilo ravnateljstva in bilanca kažeta, kako veliko zaupanje uživa ta zadruga v območju celjskega okrožnega sodišča. Vloge so se zvišale napram letu 1924 >a več kot Din 16,000.000 in sicer od Din
21.348.000	na Din 37,572.000. Promet v letu 1925 je dosegel Din 220,000.000, posojil je bilo 31. decembra 1925 Din 23,899.000, naloženega denarja pa Din 13,355 000. Zavod je napravil v poslovnem letu 1925 Din 176.384.93 dobička, ki sc v celoti dodeli rezervnim zakladom. Rezervni zakladi so s tem dosegli že višino Din 410.000.
Kmetijsko društvo v Velikih Laščah je
slavilo na Cvetno nedeljo letos 25-letnico svojega obstoja in svojega delovanja. Usta-
novljeno je bilo in tudi začelo poslovati L aprila 1901. Proslava 25-letnice se je vršila skupno z rednim letnim občnim zborom. Društvo ob svoji 25-letnici s samozavestjo kaže ne le na velike gmotne uspehe, temveč še bolj na velikanske moralne uspehe, ki se kažejo v zadružnem duhu, v pravi gospodarski skupnosti vseh gospodarjev okoliša, Slavnostni občni zbor društva je otvoril in vodil g. svetnik Ramovš, ki je bil ustanovitelj društva in ki je bil tudi skpzi vsa leta duša Kmetijskega društva. Zbranim zadrugarjem je v imenu Zadružne zveze govoril dr. Basaj. Po-vdarjal je zlasti, kakor je vodstvo društva znalo združevati pogum s previdnostjo in vodili skozi vse težke čase in skozi vse krize društvo tako, da je nudilo ljudstvu gospodarsko pomoč, obenem pa tudi pazilo na korist in obstoj društva. Posebno opozarja na koristi, ki jih je društvo nudilo članom kot regulator cen. Lahko se trdi. da so bili ljudstvu prihranjeni v teku 25 let milijoni že samo s tem, da je društvo obstojalo in s svojo konkurenco sililo trgovce k. umerjenim cenam. Pomen društva bi si mogli prav predočiti šele tedaj, če bi mogli pokazati na vse posledice blagovnega in denarnega oderuštva, če ne bi bilo pred četrt stoletja nastopilo zadružništvo in vzelo v zaščito kmeta pred izkoriščanjem liberalnega trgovca in gostilničarja. Ravnotako pa ne moremo preceniti koristi, ki jih ima društvo za napredek kmetijstva v svojem okolišu s tem, da je dajalo pobudo in nabavljalo kmetom za moderno gospodarstvo potrebna sredstva, zlasti stroje, orodje, krmila, semena itd. Društvo je vzgojno vplivalo tudi na konzumenta in ga navadilo, da sproti plačuje in da kupuje le dobro blago. Račun prometa kaže, da je društvo največji dobavitelj vseh kmetijskih potrebščin v okolišu, ker je v enem letu dobavilo svojim čla-nam za blizu dva milijona dinarjev raznega blaga. Zastopnik Zadružne zveze le želi dru-
štvu. da tudi v hodove vodi svoje člane po poti gospodarske skupnosti in naj tudi v bodoče vodstva) zna združiti pogum s previdnostjo ter obdrži v rokah krmilo gospodarskega napredka kljub krizam, v katerili se nahaja danes vse gospodarstvo.
Plemenitost zadružne misli. Skrivnost uspeha našega zadružništva tiči v sili njegove miselnosti, ki je marsikomu še popolnoma neznana. Ljudje, ki ne poznajo bliže ustroja zadružne organizacije tega ne moreja razumeti, ker današnji svet ne veruje ne v nesebičnost in ne v požrtvovalnost, ki sta podlaga zadružne misli.
In vendar je stvar tako jasna. Vsak naš kmet ve na primer, kaj mu je naša zadružna posojilnica. Kako pa je mogla posojilnica po naših občinah doseči tako sijajne uspehe, ki jih uvidi vsak otrok? Skrivnost tiči v nesebičnosti in medsebojni ljubezni. Vlagatelji bi lahko nalagali svoj denar v banke, kjer hi dobili višje obresti. Ne, rajši ga izročajo domači posojilnici, ki ta denar porabi brez vsakega dobičkarskega namena, da ga izposodi kmetom, ki ga potrebujejo v izboljšanje svoje domačije. Vodilna mesta naše zadruge izročamo ljudem, ki pri zadrugi ne iščejo zaslužka. Zavedajo se, da zadruga doseže svoj izredno velik nravni uspeh le tedaj, če so oni sami požrtvovalni in ne zahtevajo plač, ki bi sicer morda odgovarjale delu, ne pa ustroju zadruge. Vsi člani se združijo potom zadruge
v vzajemno gospodarsko organizacijo, da se medsboj v potrebi podpirajo. Jedro te vzajemnosti je nekaj silno plemenitega.
Miselnost zadružništva je pri posojilnicah najbolj izrazita, a tudi pri drugih zadružnih oblikah jo lahko zasledujemo in želeti bi bilo, da zraven strokovne gospodarske plati miselnost čim bolj poudarjamo in da je nikdar ne prepustimo pozabljenosti. Kakor hitro bi zadruge zgubile to svojo posebnost, bi ostale gole gospodarske in trgovske oblike, ki bi pred zasebnimi in trgovskimi podjetij ne imele nobene prednosti, pač pa za njimi še celo zaostajale radi njih manjše prožnosti.
Misel vzajemnosti in ljubezni, nesebičnosti in požrtvovalnosti povzdigujejo zadrugo nad zasebne gospodarske ustanove. Ta plemenita misel je podžigala prve zadružne organizatorje in podžiga še danes vse naše zadružne delavce, da ji udinjajo svoje telesne in duševne sile. Ta misel navdaja zavedne člane naših zadrug in večino njih voditeljev. Plemenito drevo rodi plemenit sad. Plemenito delo naših zadrugarjev je Bog blagoslovil z uspehi, ki jih vsepovsod vidimo po naši deželi.	Doktorič.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10-35 pošlje vsakemu naročniku »Narodnega gospodarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
O O O O O GOSPODARSTVO. © O O © ©
Taksne vrednotnice v Sloveniji. V letu 1924 in 1925 se je prodalo v Sloveniji za 55,152.713 in 64,516.009 Din vrednotic. Od te vsote odpade na menice 2,444.804 in 2,123.752 Din, na kolke 52.018.724 in 58,350.924 Din, na račune za hotele in gostilne 355.454 in 211.706 Din, na železniške tovorne liste
14.850 in 3,519.950 Din, na živinske potne liste 269.368 im 306.800 Din. Za dopolnilno prenosno takso za prijave 35.755 in 1.908 Din, za plačilne liste 13.756 in 967 Din. Po odbitku vrednostnih kolkov, ki so bili izdani trafikantom kot provizija, znaša čisti dohodek 54,091.230 in 63,285.235 Din.
Naveden številke so zelo značilne za obremenitev Slovenije po taksnem zakonu in kažejo, da plačamo na taksah več kakor na dohodnini in da taksna obremenitev napram direktnim davkom ni v istem razmerju, kakor je v ostalih pokrajinah.
Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja. Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v te) panogi. V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema je vsako stvarno treznostno gibanje — o katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otežkočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani trez-nostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev, hi vendar ne sme in ne more hiti treznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teli panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani!
Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) poučiti se vsestransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani ob priliki velesejma (od L do 6. julija t. 1.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje, pridelova-
nje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd.)
Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem(icam) raznih zavodov, gostilničarjem, sadjarskim vrtnarskim in treznostnim organizacijam, zadrugam in kmetijskim društvom, ženlskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu.
Čas za tečaj je zelo primeren; ob velesejmu, ob pričetku počitnic, pred sezono!
Da se more sestaviti proračun' in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati.
Preziranje od te ali one strani ideje ne bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki nočejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te ali one strani le v škodo »desinteresen-tov« samih in se bo isti prej ali slej sam maščeval!
Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpen tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo mogel zopet vršiti. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju vsposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom!
Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezno) prijave čimpreje osrednji zadrugi »Brezalkoholna produkcij^« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila!
Nov volilni red zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani. V Uradnem listu št. 30 z dne 31. marca 1026 je objavljena uredba o novem volilnem redu. Zbornica se v bodoče imenuje »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« in se deli v tri odseke: trgovinski, obrtni in industrijski. Vsak odsek ima po štiri volilne kategorije, katerih vsaka voli po štiri člane in štiri namestnike, po enega iz Ljubljane in ljubljanske oblasti, po dva iz mariborske oblasti. V trgovinskem odseku imajo aktivno volilno pravico:
V prvi kategoriji oni, ki plačajo najmanj 500 Din občega odnosno osebnega pridob-ninskega davka,
v drugi kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 75 Din,
v tretji kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 25 Din,
v četrti kategoriji oni, ki plačujejo manj nego 25 Din.
Kategorije v obrtnem odseku so sledeče:
Prva kategorija za one, ki plačujejo 70 in več Din,
druga kategorija za one, ki plačujejo od 35 do 70 Din,
tretja kategorija za one, ki plačujejo od 15 do 35 Din,
četrta kategorija za one, ki plačujejo manj nego 15 Din.
Poleg fizičnili oseb imajo aktivno volilno pravico tudi pravne osebe, ki vršijo volilno pravico preko enega svojih zakonitih predstavnikov (predsednika, člana upravnega odbora, prokurista ali poslovodje), ki pa mora biti v to posebno pooblaščen. Zadruge, ki ne plačujejo pridobnine, nimajo volilne pravice.
Dohodnina za I. 1925 v Sloveniji. Delegacija ministrstva financ je objavila statistiko o dohodnini za 1. 1925. 31. jan. 1921 je štela
Slovenija 1,056.000 prebivalcev in od teh je plačalo osebno dohodnino za I. 1925 32.922 oseb. Pri tem pa niso všteti državni uradniki, ki od svojih službenih prejemkov ne plačujejo osebne dohodnine, ampak na novo uveden davek, ki se pobira v vsej državi, če prištejemo k osebam, ki so plačale osebno dohodnino, še njihove družinske člane, je bilo v celoti I. 1925 prizadetih z osebno dohodnino v Sloveniji 119.923 oseb, t. j. 11.35% vsega prebivalstva.
Dohodninsko napoved je vložilo 10.216 davkoplačevalcev, ostalim, t. j. dvema tretji-noma, pa se je odmerila dohodnina na podlagi ocene cenilne komisije. Iz tega je razvidna velika važnost, kakšni možje sedijo pri cenilni komisiji.
Dohodki za odmero dohodnine so bili ocenjeni na 491.9 milijonov dinarjev, ki se na posamezne dohodninske vire porazdelijo takole: dohodki iz zemljišč 131.7 milijonov dinarjev, iz poslopij 11.8 milij. dinarjev, iz samostojnih podjetij in opravil 251.1 milij. dinarjev, službenih prejemkov na 78 milij. dinarjev, iz glavnične imovine 12.9 milij. dinarjev in na dohodke iz drugih virov 6.4 milij. dinarjev. Od teh dohodkov uveljavljeni odbitki so znašali 34.8, čisti dohodek torej 457.1 milij. dinarjev. Povprečni dohodek enega davkoplačevalca je znašal približno 14.000 Din. Celokupen predpis dohodnine je znašal leta 1925 Din 55,488.438.
Obtok novčanic Narodne banke. Po stanju dne 8. marca je imela Narodna banka v obtoku za 5826 milijonov dinarjev novčanic. Od 1. do 8. marca t. I. sc je obtok novčanic povečal za 109 milijonov dinarjev.
Hranilne vloge v Zedinjenih državah so znašale na koncu lanskega leta v približno 900 bankah 8082 milijonov dolarjev.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza' v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne
zveze" v Ljubljani.
Občni zbor kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, r. z.	z o. se	bo vršil dne	2.	maja Idčb, ob
3.	uri pop.	pri gospodu	Anton h'ilršt v	Rečici. 1. Čitanje
in odborenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, b. Slučajnosti.	•
Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici, r. z.	z n. z., se	bo vršil dne	2.	maja 1926, ob
4.	uri pop.	pri gospodu	Anton Piirštu.	1.	Čitanje in odo-
brenje zapisnika o zadnejm občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto
1925.	4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijsko nabavne in prodajne zadruge za kamniški politični okraj v Kamniku, r. z. z o. z., se
radi preložitve vrši dne 25. aprila 1926, ob 11). uri dop. v Orlovski telovadnici v Kamniku. 1. Čitanje .zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključku.
5.	Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. K. Slučajnosti.
Občni zbor hranilnice In posojilnice v Žičah, r. z.
z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. aprila 1926, ob
3.	uri popoldne v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odo ritev računskega zaključka za I. 1925.
4.	Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor I. del. konsumnega društva na .leseni-cah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. aprila 1926, oh
3.	uri pop. v društveni dvorani. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4 .Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti. 6. Predavanje o zadružništvu.
Občni zbor Ljudske hranilnice In posojilnice pri Sv, Lovrencu na Drav. polju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. aprila 1926, oh pol 8. uri v poslovnem prostoru.
1.	Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. •5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti.
Občili zbor Strojne zadruge pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. aprila
1926.	ob pol 9. uri v čitalnici. I. Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni re-vizjii. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Svetinjah,
r. z^ z n. z., se bo vršil dne 2. maja 1926, ob 9. uri dop. v posojilniških prostorih. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Dopolnilna volitev nadzorstva. 6. Pre-tnemba pravil. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu, v- z. z n. z... sc bo vršil v pondcljek dne 17. maja 1926. ob i. uri pop. v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega konsumnega društva Luče v Sav. dol., r. z. z o. z., se bo vršil dne 25./aprila 1926, 1 ob 1. uri pop. v društvenih prostorih. I. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za I. 1925. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lučah, r. z. z n. z., se bo rvšil dne 25. aprila 1926, ob 12. uri v društvenih prostorih. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnejm občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. l3otrejnje računskega zaključka za I. 1925.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. aprila 1926, ob 4. uri pop. v prostorih Hranilnice v Lukovici, (v župnišču). I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Konsuinne zadruge (iornjigrad, r. z. z
o. z... se bo vrši dne 25. aprila 1926, oh pol 1. uri pop. pri g. Mikužu v (iorniemgradu. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1925.
4.	Premcmha pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklcm pri Kranju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 2. maja 1926. ob 9. uri dop. v šoli v Voklcm. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1925.
3.	Volitev nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva za Hrastje in okolico, r. z. z o. z... se bo vršil dne 25. aprila 1926, ob
4.	uri pop. v društvenem domu v Hrastju. 1. Poročilo predsednika. 2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v Mozirju, r. /. z n. z., se bo. vrši 13. maja 1926, ob pol 8. uri zjutraj v društveni dvorani. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Drav. polju, r. z .z n. z„ se bo vršil dne 2. maja 1926, ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Slrarske zadruge v Stari fužini, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. aprila 1926, ob 3. uri pop. v prostorih sirarnci, I. Odstavitev načelstva. 2. Volitev novega načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Prcthemba pravil. 5. Slučajnosti.
Ali ste ze dan
Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastavljencev r. z. z o. z. v Ljubljani?
Ako še niste, pristopite takoj, kajti le članstvo pri tej zadrugi je pomembno za Vašo bodočnost. — Ne zahteva se od Vas nl-kaklh prispevkov razen članarine 120 Din, ki jo vplačate enkrat za vselej. Zato pa Vam nudi zadruga preskrbo za starost, v slučaju bolezni ali brezposelnosti oporo, po Vaši smrti pa skrbi za Vaše sirote. — Pristop javite po dopisnici na naslov društva: Dunajska c. 38/11.
... 1..........................|
|gospodarska zvezaI
S	notira sledeče brezobvezne cene:
GNOJILA: Kajnit....................................................................Din 100 —
Kalljeva sol 42% po............................................................ 150'—
Rudninski superfosfat 16%, vreče po 50 in 100 kg po............................ 96"—
Tomaževa žlindra 18%, vreče po 100 kg po....................................... 1-10 —
CEMENT v juta vrečah, splitski .Titan" ali .Salona*................................ .	60—
cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se cene primerno znižajo na fko vsaka postaja.
KRMILA:	Klajno apno v vrečah po 50 kg Din 4 50, pri manjšem odjemu..............Din 5 —
Lanene tropine po...............................................................  3-50
Otrobi drobni po............................................................... 1 65
„ debeli.................................................................... 2*—
SEMENA: Domača detelja, črna, predenice prosta po..................................Din 23—
Lucerna, predenice prosta po.........................................•	.	23 50
Krmilna pesa .Mammuth* rdeča ali Eckendorfer po................................ 13'50
.	. rumena .Mammuth* ali Eckendorfer................................... 13—
Travna mešanica po.............................................................  12’50
Mačji rep po................................................................... 12‘—
VINOGRADNIŠKE IN KMETIJSKE POTREBŠČINE:
Galica modra po najnižji ceni.
Žveplo „Floristelld*. dvojnorafinirano po •	•	•
Trierji (žitni čistilniki) tvrdke ,Heid", znamka IA Trierji (žitni čistilniki) tvrdke ,Heid“, znamka / B Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po •	■
Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Gepeljni na 36 obratov po ••••••	•
Gepeljni na 24 obratov po......................
Slamoreznice na motor po.......................
Okopalniki.....................................
Ročne slamoreznice •	• ).................
Stiskalnice za grozdje .	. f.................
Mlini za sadje po •	• i....................
Reporeznice....................................
Robkači za koruzo .............................
Plugi železni..................................
Gnojnlčne sesalke •	•
Poleg tega so na brane poljedelske
Din
po
po
Din
2.5(Jo’-
Din 1.600 — . 1.500— . 1.920—
.............................................Din 750'— do
razpolago vsakovrstni poljedelski stroji kakor: čistilniki (pajtelni), in travniške, brzoparilnikl, vodne sesalke, brusi za kose, kose itd.
3-30
2.400— 2-300'-2.200—
4.800— 3.500— 3.000’— 1.000'— 1.000'—
3.000—
2.000—
2.800— 450—
1.400— 500—
1.000—
•••
>••*
Za Zadružno tiskarno Srečko Magolič.