PRIMORSKI LIST.
Pončlp list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
I se zn vem, dom, cesarja
-S---K+S«—
,Primorski L i s t“ izhaja 5 in 20 dan vsakega meseca; ako je ta dan praznik, izide dan poprej.
Velja za celo leto t gld., za pol leta 50 nove.
Uredništvo in upravništvo mu je v Trstu,
Via Fabbri št. 7. — Nefrank. pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Gena za inserate po pogodbi.
Tečaj I.
Y	TRSTU, dne 20. aprila 1893.
Št. 8
Večno mesto Rim.
Rim, — koliko veselih in žalostnih spominov nam vzbuja to ime starodavnega, slavnega mesta! Ona dva moža — Ro mul in Rem ju imenuje pripovedka — ki sta mu položila prvi temelj, si pač nista domišljala, da bode kedaj toli slovelo to mesto po širnem svetu, V Rimu so si postavili prestol mogočni rimski'cesarji, ki so zapovedovali malone vsemu tedanjemu svetu, v Rimu so se zbirali pa-ganski učenjaki, Rim je bil središče trgovine onega časa in bogastva, a Rim je bil tudi prestolnica pa-ganskega bogočastja, kjer so se častili namišljeni bogovi celo z najostudnišimi pregrehami; v času Kristusovem je bil Rim velikansko svetovno mesto, kakoršnega ni bilo na celem svetu. Kaj se jo zgodilo s tem Rimom v teku časov? Njegovi mogočni vladarji so izginili, njihov prestol se je zrušil; nepregledno rimsko cesarstvo je propadlo, njegova slava in moč se potopila v valovih svetovnih dogodb; paganskih učenjakov ni več, podobe namišljenih bogov služijo le Še starinoslovcem; Rim pa je ostal če tudi mnogo spremenjen, ohranila gaje previdnost božja, da napravi v njem središče krščanstva. Na mesto, kjer se je v zlatu bliščal prestol mogočnih paganskih cesarjav, postavi svoj skromni sedež namestnik Kristusov, apostelj Peter. Paganski tem-peljni so se porušili ali spremenili v krščanske cerkve, paganska umetnost in veda se je morala umakniti veri v križanega Boga. Seveda, potoki krvi junaških mučencev in mučenk so tekli ter namočili rimska tla, da je doraslo in se razovelo drevo Kristusove vere, ter blagodejno svojo moč razširilo po vsem svetu, potoki krvi so tekli, da se je utrdil prestol svetega Petra ter da so njegovi sovražniki osramočeni priznali, da je to skala, na katero je postavil Kristus svojo Cerkev, in da jo peklenske moči ne bodo zmagale. — A ti potoki krvi so ravno priča slavne zmage, katero je slavilo krščanstvo nad paganstvom. Rim se je pokristijanil, v njem vlada namestnik Kristusov, Rim je središče krš-Čanstva. Iz Rima gredo po širnem svetu blagovestniki oznanjevat evangelj Kristusov nevernikom^ in ti zrejo iz daljnih krajev v Rim, od koder jim sveti svitla luč sv. vere, ter se pokore naukom, katere jim razalaga, po sv. Duhu razsvitljen, namestnik Kristusov. Ločili so se sicer potem mnogi od Rima, ne hoteč se pokoriti rimskemu papežu, pa zašli so v temo zmote, ker so zgrešili pravo luč. v f1 so prihajali slavni vladarji, da so iz rok papeževih
prejemali žeslo in krono; mnogi sicer so napadali Rim in papeža, pa naposled so se morali vendar ukloniti tej nepremagljive] sili, ali pa jih je zadela pi avična kazen božja. Priča nam mogočni Napoleon I. cesar francoski; polastil se je Rima, v pregnanstvo odpeljal Pija VIL; a Pij se je vrnil slovesno v svoj Rim, Napoleon pa je umrl v pregnanstvu na otoku sv. Helene.
V	Rimu sO najznamenitejši spominki krščanske umetnosti preteklih časov, tam se hranijo tudi nakopičene knjige krščanskih pisatelj ev-učenj ako v; zato prihajajo še dandanes v Rim umetniki in učenjaki, da zajemajo tam iz pristnih virov tvarino in obliko '/m svoje umotvore. In komu gre hvala, da so se ohranili izdelki krščanske umetnosti in vede, da je Rim vir krščanske omike za vso Evropo? 'Pa hvala gre naj prvo rimskim papežem, ki so na vso moč podpirali krščansko vedo in umetnost, zidali veličastne hiše božje, ustanovili vsakovrstne šole, postavili velikanske muzeje, poklicali v Rim slavne učenjake; in gotovo ni zadnji v tej vrsti papežev Leo XIII., ki ima še posebnih zaslug za pouzdigo krščanske vede v našem času. Da je torej Rim še tako slavno mesto, da kristjanje o njem govore z nekim posebnim zanimanjem in spoštovanjem, da se krščanski narodi vsega sveta obračajo v Rim in da kdor more, z neko posebno radostjo potuje v to mesto, kratko, da je Rim res neko večno mesto; čegava zasluga je to? Ne italijanske liberalne gospode, ki gospoduje sedaj po krivici v tem mestu, ne onih mož, ki žele, da bi kmalu porušili zadnjo katoliško cerkev v tem mestu, ki ustanavljajo brezverske šole in zatirajo duhovščino, preganjajo redovnike in redovnice, ki postavljajo na troške revnih davkoplačevalcev spomenike brezbožnim možem, ne zasluga onih laži-liberalcev, ki so proglasili Rim za glavno mesto zedinjene (?) Italije. Ne, zasluga, da je Rim „ večno mesto“ gre le krščanstvu, katoliški Cerkvi in njenim poglavarjem, ki so si tu postavili svoj prestol. Zakaj torej toliko navdušenje za Rim ? zato ker je središče krščanstva! Zakaj žrtvujejo kristjanje radi svoj denar, da potujejo v Rim ? Zato, da vidijo namestnika Kristusovega — papeža! Rim brez papeža propade.
Rim je znak edinosti v veri, je znak prave vere Kristusove. Kedor je z rimskim papežem, ima pravo vero, kdor pa ni s krščanskim Rimom, je protivnik prave vere, zato je dolžnost ljubezni
krščanske, da molimo za s^oje brate živeče v krivi vex-i in razkolu, da se zvrši goreča želja Leona XIII. da bi se zedinili z Rimom, da nastane po besedah Kristusovih ,,en hlev in en pastir.“
V	Rim torej obračajmo svoje oči, ker od tam nam sveti prava luč sv. vere, v Rim bodi obrneno
naše srce, da ljubimo kot pokorni otroci sv. Očeta papeža. Molimo pa tudi goreče, da Bog po svoji milosti podeli kmalu sv. Očetu in katoliški Cerkvi ono prostost, katera se jej pristoji kot ustanovi )žji, in jej je potrebna, da osreči vse. narode.
Narodno gospodarstvo.
Na travnik z gnojnico Ni še dolgo, kar sem se
sprehajal po domačej vasi. Prišel sem slučajno tudi do živinskega hleva, pred katerim je velika jama za gnoj. Iz te jame pa je napeljan jarek, po katerem se izteka gnojnica. In kaj mislite, kam je napeljan ta jarek? Naravnost v potok, ki se vije v bližinj okolu gospodarskega poslopja. Sel sem dalje in kmalu sem tudi pri drugem gospodai'ju enako našel. Mislim si: Ubogi kmetje, ki ne veste, kakšno škodo si sami napravljate. — Gnojnica je, kakor se je že tolikokrat pisalo, zelo koristna polju. Da, prirodo-pisci trdijo, da je gnojnica več vredna, kakor marsikateri gnoj. In to je tudi res. Le poglej, dragi kmetič, sosedove travnike, ki jih vsako pomlad polije z gnojnico, v katerej -je iežal po zimi gnoj in verjel mi boš. Zato pa, kmetje, ne delajte sami sebi škode. Potrudite se in iznosite spomladi, ko še ni tako veliko dela, gnojnico iz jame na travnik ali pa na njive, pa bolje je na travnik, ker trava posebno ljubi gnojničini sok. Naredite jarke pri gnojnih jamah, kateri se iztekajo na bližnji travnik, nikakor pa ne v potok, v katerem se tako koristna gnojnica brez vse koristi izgubi. Zraven pa polnite pridno te jame z gnojem in tako bodete imeli dovolj hrane za njive, katere vam bodo pa tudi hvaležne s tem, da vam ■prinesejo obilo vsakovrstnega sadu Poskusite to, trud je majhen, korist bo pa velika.
Tone
„Tržaška posojilnica in hranilnica1 je imela v svojem prvem upravnem letu 1892. vseh denarnih dohodkov 38.363 gld. 30 kr. in toliko izdatkov, skupaj
toraj 76.726 gld. 60 kr. prometa; prigospodarilo se je za reservni fond 144 gld., čisti dobiček znaša 155 gld. 68 kr. tako da lahko da 4% dividendo zadružnim deležem z ozirom na čas vplačila. — Razvidno je, da ima sicer mladi zavod že dovolj krepko podlago, da pa raste in še bolj razvija, treba pokazati vstrajnost in delavnost, katero pričakuje zadruga pri vseh, katerim je mar gospodarski napredek in razvoj naših nižjih in srednjih stanov. Toliko pou-zamemo poročilu priporočujoč rodoljubom, da čvrsto podpirajo to prepotrebno ustanovo.
Nekaj o kavi.
Ako surovo kavo preiskujemo, vdobimo v njej
10	odstotkov beljakovine, 12 odstotkov maščobe in okoli 15 odstotkov sladkorja. Ako bi se dale te snovi na ta ali drugi način spraviti v pitno kavo, bi gotovo bila še precej redilna, a če opazujemo kavo, katero pijemo, ne vdobimo tega. Mi pijemo kavo radi drugih snovi t. j. radi tanina in dišečega olja. Prvi dve snovi nahajamo tudi v nepraženej kavi, dišeče olje jako rado izpuhti, zato bi ne smeli nikdar kavo pražiti v odprtej posodi.
Kafein so našli učenjaki še le 1. 1820. a kasneje se je dokazalo, da ni nič druzega nego tein, ki ga v čaju nahajamo. Kakor ni vsaka kava enake dobrote, tako tudi ne vdobimo povsod enako kafeina, v najboljših vrstah ga nahajamo 1 do 2 odstotka, v slabejih pa komaj pol odstotka. Ako zločimo iz nepraženega zrnja kafein, se nam pokaže v tenkih dolgih iglicah ter se sveti kot svila. V 97 odstotkih
.Slabo
LISTEK.
Denarji.
Resnična d o g o d b a. je na svetu slabo,“ tako
sem se pri-
toževal v prijateljski družbi. ,,Letina revna, davki veliki, družina obilna, sirka ni nič več pri hiši, denarja nič.“
,,Leskovca ,,Kedo pa poprašujem kar
poišči"
mi svetuje Ledino v Peter. ,e ta? kako bi pomagal, kje je? v eni sapi.
,V Ljubljani je, pa denar zna delati" — a drngivvdarijo v smeh.
Se nikoli nisem nič o tem slišal — ne tajim, tudi jaz bi se ne branil par desetakov, če bi bili le ravno taki, ko cesarski, da bi jih nihče ne spoznal. Povprašujem, a drugi se ml smejo; konečno pa zvem sledeče:
Pred par leti je prodajal v Bobovcu nek „Martinček“ podobe in podobice. Odkod je bil, nihče ne ve, kako mu je bilo res ime, tudi ne. ,,Martinček" so mu rekli,
Martinčku podoben, kupčijo je imel, še sedaj visi na stenah one vasi marsikatera podoba, katero je on se svojim gladkim "kom vsilil.
bilo
ker je bil nekemu domačemu ko krajcar krajcarju. Dobro
,,Poglejte jih, poglejte, kako se svetijo! In te rože, tudi cesarski slikar lepših ne naredi — Leskove.c, ta ima roko, ta zna, to vam povem — eno tako cunjo, kakor je ta tvoj petak, namaže ti, kakor bi pihnil — pa ne, da bi me ovadili, Bog varuj, da sem vam kaj tacega povedal!“
Kmetje gledajo od podobe do petaka, od pe-taka do podobe in kmalu so vsi enega mnenja, da so podobe res lepše narejene, ko papirnati denar.
,,Ali bi pa res znal tako narediti, da bi ga še davkar ne spoznal" praša eden se strahom.
,,Poglej in sam sodi, saj nisi na glavo padel" odvrne Martinček — „ker smo prijatelji, vam povem, da je mož zelo dobrega srca, revežem je že mnogokrat pomagal, da so sedaj bogatini".
„Ko bi ti Martinček hotel reči dobro besedo za me, ne bilo bi zastonj."
„E, prijatelj, to so nevarne reči, ako bi se zvedelo ?!"
,,Saj pač ne bom tako neumen, da bi samega sebe ,notri* spravljal — če tebe ovadim, saj bom imel jaz ravno toliko škode."
„Jaz bi tudi rad, ko bi mogel kaj pomagati si, jaz tudi — o, meni tudi" se oglašajo možje.
,,Vidite, pa on živi od slikanja, zastonj veste, da nič ne dobi, in tam v Ljubljani mora pač tudi pravega denarja imeti, tam so gospodje vse bolj
vode raztopimo lahko 1 odstotek kafeina. Ako je čist nima duha, a jako močno vpliva na človeško telo. Učeni Lehmann je delal poskuse s kafeinom na človeku ter opazil: četrt gr. kofeina razdraži človeško srce, da hitrejše bije; pol gr. dotira do tega, da srce jako močno bije, život prične drhteti, v kratkem se prično misli mešati, človek postane pijan ter kasneje prav trdno zaspi. Neki Straneh pa je poskušal moč kafeina na mačkah in kuncih, ter opazil, da tretjina do pol gr. je imela takošen upliv, da so živalice v 2 urah poginile.
V	črnej kavi vdobimo jako malo kafeina, zato nima tacega upliva, a vendar draži živce in telo greje in to, kakor pravi Lehmann, bolj zjutraj nego zvečer.
Druga važna snov v kavi je kavini tanin, ki je podoben taninu v črnem vinu, zato ima črna kava trpek okus. Tega nahajamo v praženej kavi štirikrat toliko kot kafeina. Važen sestavek kave jp izhlapljivo dišeče olje, ki se razvija pri praženju. To olje daje kavi oni prijetni duh, zato moramo paziti, da nam ne izhlapi. Snov, iz katere se pri praženju razvija dišeče olje, nima nikakega duha, a je v vodi raztopljiva, zato bi se popolnoma izgubila, ako bi surovo zrnje več časa v vodi močili in zato se torej kava spridi, ako jo pri sušenju dež zmoči.
Iz tega je torej umljivo, da moramo kavo tako prirejati, da ne izveši dišeče olje, ker brez tega bi ne imela prijetnega duha in bila bi brez vrednosti. R.azvidno nam je torej, da v kavi ne vdobimo nič redilnih snovi, zato nas tudi ne more rediti. V čem obstoji torej vrednost črne kave?
Dandanes še jih misli mnogo, da kava upliva na dele človeškega telesa, da se ne obrabijo tako hitro. Ako bi bilo to res, imela bi vsaj neko vrednost, a novejše preiskave so pokazale, da to ni res, Kava le vzbuja in draži kri. Ako človek po jedi uživa kavo, ne čuti toliko napora in dela želodče-vega, vendar pa nam prav nič ne pomaga prebavljati. Torej uživamo kavo iz navade, ne da bi imeli kak poseben dobiček od nje; le neko zadovoljnost
premeteni, ko gospoda po vaseh in trgih — vendar
—	nesite mu vsak en petdesetak, pa bom za vas govoril, da vam da po desetkrat toliko — vsakemu po pet sto! Kako lehko si pomagate.11
Nekako počasno so se napravljali, a nazadnje vendar le gredo. Martinček jim je natanjko povedal za stanovanje — in eden, ki je bil po kupčiji ze večkrat tam, vedel je za ulico in za hišno številko.
V	Ljubljani kar k Leskovcu ! Okna .je imel zagrnena, govoril je tiho, a zelo prijazno.
,,Revežem pomagati je dobro delo“ pravi ter da vsakemu zavitek, v katerem je bilo, kakor je rekel po petsto goldinarjev. ,,Sedaj pa, le hitro ven iz mesta in proč od mene, sedaj ni časa tu denar ogledovati, policaji že zdavnej name pazijo, ker so zapazili, da so vsi oni reveži, katerih k meni mnogo pride, tako nenadoma obogateli — ti imajo ostro oko, zato le hitite.“
Kmetje si ne dajo tega dvakrat velevati, molče zagrabi vsak svoj zavitek in še le, ko so bili daleč iz mesta so se hoteli malo nagledati lepega denarja _ a o joj — bel papir — nič slikanega — drugi ravno tak, tretji zopet — sam bel papir, še črtice ni na njem in po petdeset goldinarjev je moral vsak
plačati!	,	.
,,Ti slepar ti, kar nadenj, stepimo ga, 1 pravi
prvi jezno.
nam napravlja. Strohniann pravi: ,,človek z uživanjem kave se ne spominja toliko svojih neugodnosti, nekako lažje pozablja prebito, vsled česar lažje prestaja težave življenja. Kava preganja dolg čas; učenjaka uzdržuje pri napornem duševnem delu bi-strejega, a delavcu pomaga, da veseleje prenaša bremena svojega stanu.“ Kava če tudi ne preganja gladu, vendar pomaga, da se ga ložje prebije; pomaga, da postane človek ustrajnej pri napornem delu, zato so jo pričeli dajati v novejšem času vojakom. Današnji dan ve že vsak, da se prodaja kava pod raznimi imeni. Najbolj znane so: arabska, indijska in ameriška kava.
Arabske kave je mnogo vrst in najfinejša med njimi je M o k a. Prave moke ne vdobimo v Evropo, ker v Adenu jo pokupijo bogati Turki in sami doma porabijo. Pri nas prodajajo pod imenom Moka drobno kavo iz otoka Jave. Druga vrsta arabske kave je Levantska kava, za kojo sti tržišče Moka in Kairo.
Indijska kava je iz indijskih otokov in se prodaja pod raznimi imeni. Najbolja je Java, sla-beja je Menado iz otoka Celebes. Druge bolj znane so: Sumatra, Malabar, Cejlon in Manila. Indijske kave so vse bolj debelega zrnja. Ameriška kava ima imeni po krajih, kjer raste. Najbolje vrste je Surimanska, najslabejša pa Brazilijska, ker navadno diši po zemlji in raste bolj v deževnih krajih. Med brazilijskimi vrstami so najbolje: Santos in Cam-pinas, a najslabeje Bahia. Pri nas vdobimo v trgovini največ Santosa, žalibog, da se prodaja mnogokrat pod drugimi imeni za bolje vrste.
Pomagajte ubogim pogorelcem v Vrhu pri Ložu na Kranjskem! 7 hiš z gospodarskimi poslopji in kar je bilo notri, je vse zgorelo, ker se je ogenj vsled burje hitro širil, ter ga tudi vsled pomanjkanja vode ni bilo mogože omejiti. V imenu teh revežev prosimo pomoči usmiljena srca naših či-tateljev. Milodari naj se pošiljajo čast. g. župniku Antonu Ponikvar v Stari trg pri Ložu, sprejema jih tudi uredništvo našega lista.
„Tega ne“, pravi drugi, „še zaprli bi nas, policajem povejmo!“
,,Tudi to ne bo prav“ tolaži tretji ,,policaji bi zvedeli, po kaj smo prišli in to bi ne bilo dobro za nas, najbolje bo, da gre eden k Leskovcu in mu hudo zažuga, ako nam denarja ne povrne."
Vsi spoznajo, da je ta res najbolj pametna. Koj se vrne eden, ter jezno, a vender precej tiho. da bi ga še kedo drugi ne slišal, pravi:
,,Slepar sleparski, ali daš koj nazaj one denarje, če ne te koj grem ovadit."
,,Le, le,“ se smeje Leskovec ,,lepo vas bodo pohvalili, da ste me hoteli zapeljati, naj bi vam denarje delal! Ali ne veste, da je to kriminal? — Kedo pojde za pričo, da sem vas ogoljufal? Kolikor vas bo, toliko vas pojde na Žabjek, pa ne domov? Ako hočete sami sebi dobro, molčite, pa prav nobenemu ne povejte, kaj ste mislili narediti — denarja pa ne dam, sem ga že varno shranil — sedaj pa le pojdi!“
Kmet je kmalu sprevidel, da je res najbolje to, kar je Leskovec rekel, kako bi ga tožili, ne da bi si sami poleg ene škode še nove ne nakopali.
Iz Ljubljane domu so šli veliko bolj žalostni, kakor od doma. Petdeset goldinarjev ni malenkost! Ne verujte sleparjem!
Cerkev
Posvečevanje nedelje v Ameriki.
Svetovna razstava v mestu Cikago bo ob nedeljah zaprta. Tako je sklenil državni svet, v katerem je rekel senator Cummingo: Sramota bi bila za naj večjo m edino pravo republiko na svetu, ako bi zatajila načelo, da se mora posvečevati nedelje,
Y	Ameriki velja nedelja za dan počitka in molitve. Zakon sicer nikoga ne sili, da gre v cerkev, vendar praznovati t. j. od dela prenehati mora vsakdo, bogatin in siromak, ker postava je za vse enaka. Zato miruje delo po vseh tovarnah (fabrikah) razu n onih, kjer bi vstavljeno delo prouzročilo znatno škodo; delo počiva tudi po vseh rokodelnicah, ru-dokopih, zalogah, na polju in cesti. Zaprti so vsi uradi, prodajalnice (tudi za jedila), vse gostilne razun onih, v katere prihaja do 100.000 tujcev ; zaprte so tudi vse kavarne, tobakarne, banke, brivnice, kopališča, muzeji, knjižnice itd. Prepovedane so gledališčne predstave, igre, koncerti i. dr. Celo pošta in prevažanje tovorov po železnici počiva. Ko je lansko leto neki kmet v nedeljo na njivi oral, je bil obsojen na BOO dolarjev globe, in ker je ni mogel plačati, je moral pol leta delati na cesti. Nek zidarski podjetnik je dal v nedeljo dovršiti zidanje, policija pa je delo ustavila, in podjetnik je moral plačati 1000 dolarjev. Enako je bil kaznjen krčmar, ki je v nedeljo popoludne točil
———— Sv. Oče
Samo tri leta je bil mladi Joahiin Peči v Be-neventski provinciji vladar. Dne 17. julija 1841. poslal ga je Gregor XVI. za svojega namestnika v Peružijo, ki je bilo med največimi in najimenitnejšimi mesti v papeževem kraljestvu. Tam je bilo veliko gnezdo nevercev in svobodomiselnih rovarjev. Mladi Joahim je šel tein rovarjem s pogumnim čelom nasproti.
Papež Gregor XVI. je bil takrat morda edini, ki je temeljito in vsestransko poznal namene in smer brezverstva in skrivnih društev. Opominjal je škofe, opominjal je duhovščino in vernike, naj se postavijo v bran. Ali — žal, da je bilo tudi takrat mnogo „poštimovcev“ — kimovcev, ki mislijo, da ni res tako hudo, da se ne sme prenaglo goniti in do skrajnosti, da bo že božja previdnost vse poravnala, da se proti božji previdnosti nič ne zgodi, da moramo živeti z vsemi v ljubezni in slogi, sicer jih ne bomo nikoli spreobrnili. Taki so bili ti ki-movci! Niso pomislili, da jim je Bog dal razum in voljo, s katerima naj bi se odločno in nevstrašeno postavljali v bran sovražnikom sv. Cerkve. Od liberalcev naj bi se bili učili! Liberalci so napenjali vse svoje moči in so bili v svoji odločnosti - ako v drugem ne — v vstrajnosti in v neprizanesljivosti v resnici občudovanja in posnemanja vredni. Nobena moč jih ni mogla zadržati. Sli so nevstrašeno svojo pot in prispeli so do cilja: oropali so cerkev, ponižali papeža in duhovščino.
Papež Gregor XVI., pravim, je bil takrat morda edini, ki je poznal \sestransko namene nevercev. Zato je tudi poslal mladega nevstrašenega Joahima Pečija v Peružijo — ognjišče nevercev. Tudi je papež napovedal, da hoče kmalu osebno obiskati
in šola.
pivo. Tako se posvečuje v prostej Ameriki Gospodov dan. Kako pa pri nas v katoliški Avstriji?
Mlad krščanski mučenec.
Iz Ipeka v Albaniji se poroča časopisom: petek 17. marca t. 1. je poskušal neki Turek na vse mogoče načine zapeljati osemletnega krščanskega dečka, da bi pljunil v sv. razpelo ter jel meso, toda zastonj. Deček poln pogutna je objel podobo Križanega ter poljubil. To pa je brezvernega Turka toli razkačilo, da je zgrabil samokres ter trikrat vstrelil na dečka, ki se je mrtev zgrudil na tla. Tako je znal spoštovati Sletni deček svojega Zveličarja pred svojim sovražnikom, kako pa ga spoštujejo pri nas mnogi kristjanje?
Verska šola.
Posl. Pattay in Morsey sta na Dunaju inter-pelovala vlado zaradi znamenja sv. križa v šolah, ker po nekaterih dunajskih šolah nič ne molijo. No v Trstu smo v tem pogledu mnogo na boljšem, tu se na nobenej magistratovej šoli nič ne moli razun pri krščanskem nauku, in vendar se ne zdi nobenemu tržaških poslancev potrebno, da bi radi tega nadlegovali vlado. — Na Moravskem v Straš-kanu pa so dobili katoliški otroci učitelja protestanta, ki jim je zabranil moliti češčenomarijo. Pri nas je vse mogoče !
H«----------------
Leo XIII.
Peružijo in druga mesta, ter prepričati se sam o razmerah.
Oesa se je lotil mladi Peči najprej ?
Videl je, da je mesto zanemarjeno, da nima pravih cest. Cesta iz Folinja v Peružijo je bila posebno	zanemarjena. Mladi	Joahim	Peči jo	je v
prvih	dvajsetih dneh	svojega	bivanja	v Pe-
ružiji	popolnoma končal in	dovršil v krasno	cesto.
(Takih	cestnih odbornikov	bi bilo	treba za	nas!)
Ljudstvo, ki je videlo, kako se zanimlje za njegovo blaginjo, ga je začelo prisrčno ljubiti, In ker je ljudstvo ljubilo in spoštovalo mladega svojega vladarja, začelo je ljubiti in spoštovati tudi sv. Očeta Gregorja XVL, ki ga je poslal. To se je pokazalo posebno, ko je rimski papež prišel obiskat Peružijo, kakor je bil napovedal. Vse ljudstvo je šlo z mladim svojim vladarjem na novo zgrajeno cesto nasproti rimskemu papežu, ter ga je navdušeno pozdravilo. Sam papež se je čudil nad takim sprejemom ter pohvalil Pečija, rekoč: „V mnogih mestih so me sprejeli kakor meniha, v družili kakor kardinala; v Peružiji in v Ankoni so me sprejeli v resnici kakor kralja." Papež Gregor XVI. je dobro vedel, da je Peči provzročil la veličastni sprejem. Zato mu je dejal pri slovesu: ,,Monsignor! ko se vrnem v Rim, hočem se Vas spomniti.“
Po papeževem odhodu začel je Joahim Peči neumorno in z vso resnostjo in odločnostjo misliti na preosnovo cele provincije. Hodil jo po vseh mestih in vaseh ter povsod na tanko poizvedoval, ali je vse v redu. Slabe in nezanesljive uradnike je mahoma odstranil. Da bi skrivnim društvom in svobodomiselnim rovarjem izpodmaknil tla, skušal je na vse načine zlasti niže ljudstvo pridobiti za se
in za papeža. Znižal je davke in povzdignil obrt-nijo in kupčijo. Sodnije je bolje uredil, da bi ljudstvo imelo večje spoštovanje do zakonov. Vsi so ga kmalu začeli ljubiti kakor očeta. Ječe — kar se ni še nikoli zgodilo — so se začasno izpraznile in zaprle, ker ni bilo nobenega zločinca.
Njegovo bistro oko je tudi spoznalo, da Italija ne more biti nikoli velika in jednotna, da ne bo pravega napredka in dobrega stanja, ako se nravstveno življenje ljudstva popolnoma ne obnovi in prenovi po večnih verskih načelih. Zato je bila njegova prva skrb ustanavljati dobre, katoliške
 -J—-HOM'
šole in postavljati dobre učitelje, da bi se od njih razlivala po vsej deželi edino prava katoliška omika in prosveta Italija je sicer med tem časom po delovanji skrivnih društev postala po drugi poti edina
—	a njena edinost je brez Kristusa; postala je tudi „velika“ — a njena velikost je pred Bogom ponižanje. Začela se je pa zadnji čas zopet vzbujati misel o kateri je bil Joahim Peči že takrat globoko prepričan, da morejo rešiti Italijo, oziroma dandanes razvozijati rimsko vprašanje edino dobre katoliške šole, neustrašena in izobražena duhovščina in dobro podučeno krščansko ljudstvo.
Politični pregled.
Domače dežele : V letošnjem letu so se pri 25 polkih stotnije pomnožile za 9 inož. Drugo leto izvrši se ta pomnožite v pri drugih ‘25 polkih. Namerava se pomnožiti tudi topništvo in preosnovati avstrijsko deželno brambo, za kar bo potreba kakih 20 milijonov, in se bode že letos od delegacij zahtevalo potrebnega kredita. Dr. Smolka in grof Kinsky postala sta člana gosposke zbornice. Ker državni zbor počiva, so vseh oči obrnene na posamezne pokrajine, kjer pričenjajo deželni zbori svoje delovanje.
V Trstu je najvažnejša novica razpust mestnega sveta tržaškega. Volilno gibanje je v polnem toku, najživahnejše delajo pač laški radikalci, ki se zdaj celo spominjajo, da so v Trstu tudi Slovenci, katerih se je treba bati, ker zahtevajo svoje ustavne pravice, in ker bi se jim zamogli pridružiti ostali Slovani, bivajoči v Trstu, posebno Dalmatinci, katere zaklinjajo laški časopisi, naj glasujejo za Lahe. Mi pogrešamo živahnega delovanja one stranke, ki bi edina zamogla tržaško politiko iz krive poti pripeljati na pravo pot blagostanja, to je resnično katoliške stranke. Tukaj manjka edinosti, spoznanja, odločnosti, in zgodi se, da nekaj brezvestnih kričačev zvabijo na svojo stran volilce, ki so jim po prepričanju in težnjah povsem nasprotni.
V Štajerskem deželnem zboru ima stranka nemških liberalcev večino in vse deželne zadeve tira v zmislu nemštva in liberalizma, zato Slovenci in katoliška stvar nima upati pravih koristi.
I7 Češkem zboru se vse suče okoli vladinih predlog zastran opredeljenja sodnih okrajev. 10. t. m. bila je seja zelo viharna. Pri prvem branju teh predlog zahtevali so Mladočehi, naj se preide preko teh predlog na dnevni red, ž njimi so glasovali tudi Staročehi, a zmagali sov Nemci, s katerimi so potegnili veleposestniki. Na Češkem je vlada podržavila dve češki in dve nemški srednji šoli.
V Ogrskem državnem zboru vrši se debata v ministerstvu deželne brambe, ki jasno kaže, da Madjari hrepene po popolni neodvisnosti deželne brambe od skupne vojske. Zahtevajo, naj se deželna bramba ogerska popolni s tehničnimi četami in topništvom, da bi v vojni mogla samostojno delati. Dne 12. t. m. je zbornica že pritrdila Ugronovemu predlogu naj se osnuje posebno topništvo za honvede. Poslanec Horvath je rekel celo, da da je sram nositi portepe skupne vojske. Predsednik ga zato ni pograjal, a ko je poslanec Rokonczy z ojstrimi besedami obsodil tako govorjenje, izjavil je Horvath, da se je hotel le izraziti, da bi rajše nosil portepe
samostojne ogerske, kakor skupne avstrijske vojske.
V	Komornu bode 28. t. m. katoliški shod. Pričakovati je, da bode shod slovesen protest proti vladini cerkveni politiki.
Na Hrvatskem so nasprotstva z Ogersko na dnevnem redu, in vender jih je, ki ne morejo prehvaliti prijaznosti Madjarov nasproti Hrvatom. Opozicija se je zedinila in upati je, da se s časom vendar na bolje obrne, zato to zedinjenje vedeli vsacega rodoljuba, le v srbskih krogih je vzbudilo ne voljo.
Vnanje dežele Italija. Sv. Oče Leo XIII. dan za dnevom sprejemajo romarje, dne 14. t. m. sprejeli so avstrijske, predstavil jih je kardinal Grusclia. Sv. Oče priporočali so vernim, naj bodo pokorni svojim škofom, naj se ogibajo ločin, ki so nevarne in sovražne katoličanstvu in naj se posebno poganjajo za dobro versko šolo. Blagoslovili so cesarja, cesarsko hišo in vse verne avstrijance. — Laška zbornica pripravila je načrt zakona o bankah. Kakšne razmere so na Laškem, posname se lahko iz sledečega slučaja. Učitelj v St. Giorgio pri Padovi imel je od občine titjati čez 4000 lir zaostale plače, ter se je obrnil na naučnega ministra, ki mu je odgovoril, naj se mirno pobota z občino. Učitelj je znižal svojo tirjatev na 1000, konečno na 800 lir, toda občinski svet mu hoče dati le 500 lir v pet-. letnih obrokih! V šolah gre vse narobn, na vseučiliščih se uče malo, razgrajajo pa veliko. Finančne in kreditne razmere so v največem neredu, povsodi sleparije in zmešnjave. Vlada ne zdravi ran na truplu naroda, ampak le s proticerkvenimi nared-bami odvrača pozornost prebivalstva od splošne gnilobe, zdaj s civilnim zakonom bega ljudi, da ne bi imeli časa spoznati žalostnega stanu domovine.
Na Ruskem se zopet javlja sovražni duh proti katoliški cerkvi. V Kielcah na Rusko-Poljskem so vsled ovade nekega semenišnika zaprli katoliško semenišče, profesorje pa deli v zapor, češ, da so se pri predavanju opirali na poljsko zgodovino in drznili se govoriti o preganjanju katoliške cerkve na Ruskem.
Na Francoskem so društvene razmere kaj žalostne. V Saint Denisu je ljudstvo pobožno in rado hodi v cerkev. To je jezilo socijaliste in posebno socijalistične občinske svetnike, napadli so vernike gredoče iz cerkve ter jih trideset hudo pobili. Vlada ni kaznovala napadnikov, ampak zažugala je, da zapre cerkev, če se bodo ponavljali neredi! Na dnevnem redu je zopet novi škandal, razkril ga je Turbin, ki je objavil, kako se je prodajal melinit (strelivo nove iznajdbe) in počrnil bivšega ministra
Freycineta. Zaprli so ga, a ko je ministerstvo padlo, izpustil ga je predsednik rebublike, in govori se, da bo razkril še marsikaj nepovoljnega.
V	Serbiji sta bila regenta proti ljudski volji poklicala liberalno ministerstvo na krmilo. Liberalna vlada poslužila se je protipostavnih in surovih sredstev, da v skupščini dobi liberalno večino; ker pa vse to ni pomagalo, sklenilo se je toliko radikalnih volitev uničiti, da se dobi liberalna večina, zato so radikalci zapustili skupščino, ki je postala nesklepčna, a vendar naprej zborovala. Narod je bil silno razburjen in bati se je bilo punta, pri katerem
_____---------------- -»j-
ne bi bila v nevarnosti le sedanja vlada, ampak tudi prestol Obrenovičev. V tej sili stopil je na noge mladi kralj Aleksander I. (rojen 14. avgusta 1876.) dal je zapreti oba regenta, proglasil se polnoletnim in imeeoval novo ministerstvo pod predsedništvom dr. Dokida. S pogumnim djanjem pridobil si je srca vseh Srbov, pozdravljajo ga najprisrčneje radikalni in napredni aš ki listi, uradniki in vojaki prisegli so mu po vsej deželi. Mesto je v zastavah. Regente in ministre so potem izpustili iz ječe, vendar pred njih stanovanja stavili stražo.
Dopisi in razne novice iz slovenskih in drugih krajev.
Iz Brd 13. aprila. (Raznoterosti). Veliko sredo okoli 9. ure zjutraj pride v Vrhpolje 12 mladih Nemcev iz Gorice. Kaje so gimnazijalci in med njimi celo dva profesorja. Ker v Verhovljah ni krčme, pridejo v stanovanje g. beneficijata, ter zahtevajo od kuharice vina. Ona se izgovarja, da gospoda ni doma, da je šel v Šmartno spovedovat, in da ne pozna nobenega gospodov. Pa oni se ne zmenijo zato, ampak hočejo na vsak način vina. Slučajno pride Cerkvenik. Ker nekaj nemščine razumi, jih lepo prosi, da naj odnehajo od svojega namena, hoteli so namreč vlomiti v klet, ter se jim ponudi, da gre v bližnjo krčmo po vina, v pol ure je že nazaj. Tudi to' nič ne pomaga. Vlomijo v klet. A
o	pravem času pridejo kmetje iz vasi, ki je nekoliko oddaljena od cerkve, slišali so namreč vpitje. Ko meščani trumo zagledajo, jo nagloma popihajo, a kmetje s kamenjem za njimi. Stvar ima menda žendarmerija v rokah.
Nekateri menijo, da je „Schulverein“ nepotreben, jaz pa mislim, da je še zelo potreben, da nemške otroke, če so tudi baroni in grofi, omike uči.
Belo nedeljo je v Verhovljah shod. Od vsili strani se zbere veliko ljudstva Mater Božjo počastit. Nenavadno veliko pa ga je bilo letos Veselja poskakuje srce človeku, ko vidi, da ima naše ljudstvo toliko ljubezni do D M. Toda žalostno je, da ravno na oni dan napravljajo pri fari v Šmartnem prvi ples po velikonočni'spovedi, ter veliko njih izpred akarja M. D. na plesišče kličejo. Kedaj bo vendar prišlo ljudstvo do spoznanja, koliko mu ples škoduje na duši in na telesu. Vsakemu pošttenemu človeku mora srce krvaveti, ko vidi žalostne nasledke plesov. Ne le v vasi, kjer je ples, ampak tudi v drugih, iz katerih so se plesa udeležili, se še drugi in večkrat tudi tretji dan nerodnosti gode, pijančevanje, igranje, tulenje po vasi, delo pa zastaja.
Lansko leto so bila Brda uboga. Zaradi deževja in mrzlote v spomladi ni bilo skoraj nič sadja, toča je večjidel trte poklestila, suša drugi pridelek vzela A letos nam je dobrotljivi Bog svoje bogastvo pokazal, in dal nam ga bo, ako bomo vredni. Sadno drevje je vse v najlepšem cvetju pri najlepšem vremenu.
V. č. g. Fabiani, župnik v Biljani bo obhajal prihodno jesen zlato mašo. V spomin veselega dogodka bodo sezidali nov zvonik, ki bo oni dan blagoslovljen. Bog ohrani še dolgo let ljubeznjivega starčeka!
„Corriere“ in ,,Soča“ sta prinesla vest, da so se fantje v Lenardičevi gostilni v Kojskem na velikonočno nedeljo stepli. Pa to ni mogoče, ker Le-
nardičeve gostilne v Kojskem ni in tudi Kojščanski fantje niso taki divjaki.
V Kojskem ostane za nadučitelja gospod Lašič, Čestitamo! Blagor otrokom, ki imajo tako prijaznega in ljubeznjivega učitelja!
Iz Mirna. Nekateri želijo, da se tukajšnje katoliško delavsko društvo preustroji v katoliško delavsko in podporno društvo. Tako društvo bi bilo prekoristno; a bati se je, da naše razmere niso že zrele za to. Med tem naj delavci in gospodarji pridno in redno plačujejo v Goriško zavarovalno društvo in naj tirjajo o svojem času svoje pravice.
—	Govorijo nekateri, da misli naše katoliško delavsko društvo napraviti prihodnji mesec podučljiv shod za delavce. Tega je bilo že davno’treba. Vendar naj se k temu vabijo vsi delavci sploh, tudi iz okolice, in naj se na to kaj pripravijo, da bo imel shod pravo korist.	K.
Iz Doline se nam poroča kot dostavek k dopisu natisnenem v prilogi, da je zadruga že dobila plemenskega bika, ter je štacija že odprta.
V Cepovanu je voljen županom veleposestnik Anton Kafol, mož-poštenjak. Blagor občini, katero vodijo taki možje!
V Lomu si je nek mladeneč z dinamitno pa-trono tako nesrečno obstrelil desno roko, da so mu jo morali v goriški bolnišnici odžagati. Tako ga je mladeniška neprevidnost pripravila ob roko.
Tatovi so vlomili v prodajalnico Vervega v Gorici ter odnesli kakih 400 gld. v zlatu. Pustili so seveda vrednostne papirje. Kot sumljivega so zaprli čuvaja javnega vrta.
Umrl je č. g. Franc Golja, kapelan v Renčah, 15. t. m. po dolgi bolezni. R. I. P.
Apostolski blagoslov, sme podeliti vsak duhovni pastir, ki potuje v Rini o priliki papeževega jubileja, ko se \rno k svojim ovčicam.
Iz Gorice se nam poroča: (za 7 št. prekasno došlo. Op. ur.) Umrl jev g. J. Stiegler, oskrbnik grofa Fr. Coroninija v St. Petru za krvnim za-strupljenjem. Bil jo mož pravičen in značajen. Naj v miru počiva! — lldanostno izjavo sv. Očetu je poslalo nekda 70 občin iz Goriškega. Živela kat. zavest! — V Podgori je umrla 21etna deklica za opeklinami-, ker se jej je vnelo krilce pri ognju. Stariši, čuvajte svoje otroke! — V Gorici se'je zvrnil voz drv na 561etnega moža, ki je vsled tega umrl. Ne zaupajte preveč svojim močeni. — Umrl je g. A. Jakopič, vpokojeni c. kr. davkar v Gorici. N. v m. p. j - V Šempasu je pretepal 151etni mla-denee 121etnega. Oče mlajšega gre v hišo pretepača, da izve uzrok, a pretepač zgrabi nož ter trikrat
zabode očeta, da je kmalu umrl. Odkod tolika hudobija pri lSletnemu mladeniču? Menda slaba vzgoja je temu kriva. — Daljšemu dopisu oletošnjih vojaških naborih v Gorici povzamemo, da so hodili goriški mladenči več dni po mestu pevajoč nespodobne pesmi, ki žalijo katoliški in avstrijski čut, da pa so morali slovenski mladenči iz okolice kakor gluhonemi korakati skozi mesto, a Briški da niso smeli niti skozi mesto. Dvojna mera, kjer ne vlada versko prepričanje, ampak narodna strast.
Preč. g. Ivan Abram, stolni kanonik v Gorici, podaril je cerkvi svoje rojstne1 vasi v Kobljiglavi pri Komnu 50 gld., za napravo novega baldahina. Njegovi sorojaki se mu toplo zahvaljujejo za ta dar.
Pravi izgled katoliške odgoje pokazal je pred kratkem v Kobdilju umrli g. J. Fabijan. Za odgojiteljico svojim sinovom in hčerkam imel je mnogo let ne francoske gouvernante, pač pa — katoliško redovnico. Zato pa tudi plava nad rodovino očividen blagoslov božji. Bogati Slovenci, zapomnite si te vrstice.
Nesreča ali nerodnost. V Gorici je nek delavec pripeljal dva sodčeka vina na voziču po strmej ulici, ko pride do hiše, vzame enega raz voziča ter ga vali po stopnicah v hišo, druzega pa mu žena drži na voziču. Nesreča hoče, da se možu sodček izdrsne ter vali po stopnicah navzdol; žena, hoteč se umakniti, popusti drugi sodček, ki tudi pade raz voziča ter se vali po strmi ulici proti Raštelu, kjer prileti v vrata neke prodajalnice ter razruši veliko šipo in pokvari nekoliko izloženega blaga. Sodčeka sta se oba razbila.
Kardinal Gruscln, seje mudil te dni v Gorici ter odpotoval v Rim, da se pokloni sv. Očetu za jubilej.
Nad 300 slovenskih romarjev, se je odpeljalo 10 t. m. iz Ljubljane v Rim. Predstavil jih bo sv. Očetu mil. g. Mih. Napotnik, knezoškof mariborski. Božjepotnikom srečno potovanje in vrnitev v domovino.
Tržaške novosti. Procesija k sv. Jožefu v Ric-manje bo šla nedeljo ‘23. t. m. ako bo ugodno vreme, iz Trsta od cerkve sv. Jakoba, kjer se bo brala o 5. uri sv. maša. Namen te božje poti je proslaviti škofovski jubilej Leona XIII.
Na nekem parniku pri Trstu odprl je mornar St.ainke cev enega kotla, v katerem je vrela voda, da se je vlila v drugi kotel, katerega so ravno čistili Štirje mladenči. Grozen krik so zagnali ti, ko se je vlila nanje vrela voda; mornarji so prihiteli, ter potegnili nesrečneže polne opeklin iz kotla; dva sta že umrla, za druga upajo, da ozdravita. St.ainke, ki je menda iz hudobnosti proužročil nesrečo, je v rokah pravice. — Pred nekoliko dnevi je bival Trstu trgovinski minister Baquehem. Da li bode to kaj pomagalo propadajoči trgovini v Trstu? Nameravano potovanje vernikov tržaške škofije v Rim je razdražilo živce v Trstu rojenemu Židu Bar-zilaju. ki je sedaj italijanski poslanec v Rimu, tako da je v it. poslaniški zbornici stavil radi tega interpelacijo; čudno je pa, da je menda isti poslanec stavil tudi interpelacijo, zakaj da se je razpustil tržaški mestni svet, ki se je hotel nekda svečano udeležiti srebrne poroke it. kralja. Kaj smo res že v blaženi (?) Italiji?
11	t. m. je neki Evg Dovgan z ostrim nožem zabol svojega tovariša. J. Zefrina, ki je kmalu potem v bolnišnici umrl. Dovgana za zaprli.
Mestni zbor tržaški ie bil nenadoma po višjem ukazu razpuščen. Govori in piše se, da je uzrok
razpuščenju to, ker so bili menda ti gospodje med seboj se pogovorili, da bodo predlagali, naj mestni zbor odpošlje deputacijo k svečanosti srebi-ne poroke italjansk. kralja ter mu podarili veliko svoto frankov, seveda ne bi segli menda gospodje ako bi se to zgodilo, v svoje žepe. Mogoče je pa tudi, da je razpust mestu, zbora v kaki zvezi s prihodnjimi volitvami za ta zbor.
KOLEDAR.
23. aprila 3. povelkn. ned. praznik varstva sv. Jožefa. V ned. evangelju napoveduje Jezus apostelj-nom svoj odhod k očetu rekoč, da bodo oni sicer radi tega žalovali, pa da se bo ta žalost kmalu spremenila v veselje. To pa se je uresničilo, ko so aposteljni po mučeniški smrti dosegli krono zmage v nebesih. Kristijan, prenašaj tudi ti potrpežljivo svoje težave, da se ti bodo enkrat spremenile v neskočno radost.
Pondeljek 24. sv Jurij mučenec.
Torek 25. sv. Marko, evangelist.
četrtek 27. sv. Peregrin.
Petek 28. sv. Pavel od križa.
Nedelja 30 4 povelikonoč. sv. Katerina Sien-ska. Ev: Jeztis obljubi ap. poslati sv. Duha.
Pondeljek 1. maja ss. Filip in Jakob ap.
Torek 2 maja sv. Atanazij šk nevstrašen zagovornik kat. Cerkve in njenih naukov.
Č^reda 3 maja Najdba sv. Križa po sv. Heleni.
Četrtek 4 maja sv. Monika, mati sv. Avguština.
—	Matere molite za svoje otroke!
Urnik službe božje.
1. Cerkveni govori v slovenskem jeziku v Trstu.
1.) Pri sv. Antonu nov. vsako nedeljo in praznik ob 6 l/g zjutraj in 3 popoldne.
2.) Pri sv. Antonu star. vsako nedeljo in praznik ob C l/a zjutraj in 3‘/2 popoldne.
3.) Pri sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik ob 9 dopolne in 3 popolne.
11. Cerkveni govori v slovenskem jeziku v Gorici.
1.) V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob G. zjutraj.
2.) Pri sv. Jgnaciju na Travniku in. pri sv. Vidu na Plaču ti vsako nedeljo ob 6. zjutraj.
3.) Pod Turnom vsako driigo nedeljo ob ti zjutraj.
4) V seme niški kapeli vsako nedeljo ob 3 popoldne.
5.) Na Kostanjevici vsako tretjo nedeljo v meseci ob 2 in pol popoludne za tretjerednike.
Raznoterosti.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Vlada je potrdila pravila te nove slovensko-hrvatske družbe, katere namen je pospeševati hrvatsko in slovensko šolstvo v Istri na katoliškem in narodnem temelju. Prvo leto vodijo društvo: Dr. Vitezič, predsednik, dr. M. Laginja, tajnik in dr. Andrej Stanger, blagajnik. Namestniki so : Viktor Tomičid, dr. K. Janežič in dr. M. Trinajstič.
Za družbe sv. Cirila in Metoda daroval je veleč, gosp. dr. Fr. Sedej 6 gld. Živili!
Darila za slovenski konvikt sv. Alojzija v Gorici: P. n. gg.: Msgr. Bensa, kanonik, Pirih Jakob, vikar, Kodrič Prane, vikar, Kosec Josip, administrator po 10 gld., Kafol, kanonik 20 gld., preč. g. Janez Wester, vikar 30 gld., Msgr. Abram, kanonik, preč. Božic Anton, vikar po 50 gld., Neimenovan 80 gold., Murovec, župnik 5 gld., Grgolet Josip, vikar 12 gld., gospa Nau 2 gld
Lepa slovenščina.
Učite se lepo govoriti:
Ne kamra (čimer) ampak soba.
„ špampet (ali kučeta) ampak postelnjak. „ špegu ampak ogledalo (ali zrcalo).
„ kontrega ampak	stol.
„ koltrina ampak	pregrinjalo (ali zavesa).
„ pod ampak tla.
„ št.enge (ali Skale) ampak stopnice.
„ gank'(ali andit) ampak hodnik.
„ tont (ali pjat, taler) ampak krožnik.
„ kašetin (ali ladeljc) ampak predaljček. „ kadinj ampak umivalnik.
„ piron ampak vilice.
Listnica uredništva: G. L. v Gor. : Vaš dopis glede	listkov za potovanje	došel prekasno. C. g.
A.	V.	v	Gorici: Oprostite,	Vaše novice zadnjikrat
došle prekasno. Iz srca hvaležni smo Vam za trud, priznamo tudi, da novice zelo zanimajo ljudstvo, pa naš poglavitni namen je utrjevati katoliško zavest. Sicer pa je vsemu kriv premali prostor. 6. g. Fr. K,, v Or.: „Pojasnilo“ prihodnjič. Se. priporočamo za primerne stvarne spise. Pozdrav !
m
Priporoča se vsem sorojakom, da bi ga blagovolili podpirati v njegovej obrti.
Bajt Ivan
krojač GOJKIC5A krojač
ulica „Treh kraljev11 (Via tre re) NOVA. PAVLETiČEVA HI »A
stamm
'Jšsvaa
Čebelno-voščene svečel
J. KOPAČ
Solkanska cesta št. 9 v Gorici
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2 gld. 45 kr. kilo.
Za pristnost sveč pod mojo postavno proto-kolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaže, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu še 100 gld. nagrade.
Priporočit se.Si. duhov Urini in e. cer k v. oskrbniMvomt
Č e bel n o - v o š č e n e sveče!
Za oglase
v „Primorskem Listu“ se plačuje po prostoru ali pogodbi. Celoletni veliko popusta.
Anton Jerkič
fotograf v Gorici, v ulici Sv. Klare št. 5
Edini slovenski fotograt priporoča se sl. občinstvu, osobito preč. duhovščini v mestu in na deželi, da bi ga podpirali v njegovem podjetju. Izdeluje vsa v iotografično stroko spadajoča dela strogo natančne in elegantne oblike. Za delo jamči. — Zaloga zanimivih stereoskop-tičnih obzorov od Gorice in okolice. — Cena posameznim 50 kr., 12tim pa samo 4 gld.
'X
'P
m
•'.fo
• ~o
{•^.70
mmm
rt
m
Najnižje cene ! — Bogata zaloga!
G. L i k a r 1
trgovec, GORICA. Semeniška ulica 10. jtfi
-------
H	Spominke
| prvega sv. obhajila
| za v okvir ali v mašne knjige priporoča jf gorenji po najnižjih cenah.
„Svoji k svojim!“ Priporočamo ga |(’ preč. duhovščini.
1
lil
Svoji k svojim!
m
Anton Urbančič
Goric
trgovec s tkanino in drobnino naznanja, da je preselil svojo trgovino iz Gosposke ulice v
Raštel št. 20.
Priporoča se v novem prostoru vsem svojim dosedanjim odjemnikom ter se nadeja, da ga bodo blagovoljno podpirali tudi oni, ki jim je bilo popred nepriročno.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Slavec.
L'iskarna Tomaslch.
Priloga k št. 8. ,,Pri morskega Lista“.
DOPISI.
Kako znajo naši nasprotniki Da imamo v Gorici liberalno (brezversko) stranko, kojo zastopa židovski list »Corriere1', nam je vsem dobro znano. Jako zanimivo je pa opazovati ta živelj, ko mu gre za kruhek. Lahko rečem, da v Gorici imamo mnogo takih židovičev, ki bi se pustili desetkrat krstiti, da bi j im le bilo to v denarni dobiček, čudno je pa, da se tudi mnogo katoličanov toliko spozabi in pridruži tem življem.
Nek slovenski trgovec naselil je svojo trgovino v Raštel. Previden je bil ter napravil s hišnim gospodarjem pogodbo, tako da niti mnogo naših ni vedelo za to. Komaj so zvedeli, že so skušali spodkopati pogodbo s tem, da so ponudili dvojno aro in zahvaliti se ima, da mn niso pogodbe zrušili, le značaju gospodarja, ki je vajen biti mož-beseda. Tedaj so hoteli si pomagati z lažjo. Ker vedo, da so nekateri naših toliko zavedni, da raje kupujejo pri Slovencih, pripovedujejo našim nevednim, daje oni trgovec Lah in celo trd Lah, a svojim prav gotovo zatrjujejo: L’e un sclaf.
Primerilo se je, da je prišla neka slovenska dekla v prodajalnico tacega lahona. Mislil je mož, da dekla ne pozna našega trgovca ter jej pričel praviti, kakošen Lahon da je. Pa zmotil se je, ker zadel je slučajno osebo, ki se ima vsaj za polovico svoje vzgoje zazvaliti onemu našemu trgovcu. Lahko mu je torej dokazala njegovo laž. Taki so torej naši nasprotniki.
S Krasa (Judje). V najhujši zimi, januvarja meseca letos naselila se je družina Poljskih Židov v Štanjelu na Krasu. Seveda, žid mora povsod in vedno kaj barantati, tako je tudi tukaj pričel z malo prodajalnico za poskušnjo. Ako bode kupčija dobro vspevala, ostane, ako bi pa ne mogel shajati, se vrne koncem leta v Gorico, od koder je prišel. Naročil je že nekaj suknene robe, gotovo od svojih sorojakov, da bo se slabo robo izvabljal kaj novcev iz suhih kraških žepov. Židovi se ne izgubi z lepa, dobivajo podporo od svojih premožniših sodrugov.
Na Poljskem (v Galiciji) so malo ne vse pro-dajalnice na drobno in žgaujarije v njihovih rokah, a je tudi prosto ljudstvo silno obubožalo. Znajo pa! Zjutraj ti gre židovski dečak se 4 krajcarji na ulice in po navodu očetovem mora prinesti zvečer 10 kr., ako ne, ga oče naklesti in mu ne da jesti, drugi dan pa mora zopet poskušati, da mu bode sreča milejša. Ako ima žid kaj važnega in nujnega naročiti, kupi nakaznico za pol kr., nakaže dotičniku
1	ki-, in prilepi kolek 5 kr., ter napiše s hebrejskimi črkami na „kuponu“ svoje sporočilo. Poštni uradnik mora nakaznico za 1 kr. ravno tako uknjižiti kakor katerokoli večjo svoto. Tako premeten žid potrosi ti i pol kr. v isto svrho, kakor drugi potrosijo 17 kr. (rekomandovanje 10 kr. kolek na pismu 5 kr. in ‘2 kr. za list in zavitek).
Štanjelska židovska naselbina šteje neki 12 duš in dušic, a utegne postati gnezdo, iz katerega se speljejo še drugi prepelicarji, da opustošijo še bolj naš liže opustošeni Kras. — Pri Tomaju si je tudi bogat žid ukupil kos zemljišča, ter na njem zgradil čedno stavbo za letovišče. Pri Repentabru je pa drudi tržaški židovski bogataš prevzel lep kamenolom. Tako se izraelski rod, vsled njemu ugodnih zakonov,
razplod uje po vseh avstrijskih krono vinah, ter postaja domačinom kristijanom se svojo drznostjo čedalje nevarniši.
Iz Podmelca o zgradbi novega učilnega zavoda se je mnogo pisalo, pa ostali smo pri neizvršljivih nasvetih. Letos dobili smo prepotrebno dvorazrednico to je gotovo radostna vest šolskega napredka. Pa že začetkom šolskega leta je zbolel učitelj g. Krajnik, nadomestoval ga je 6 mesecev tukajšnji duhovni pomočnik. Sedaj pa je toliko okreval, da je že sam prevzel poduk; želimo mu, da bi še mnogo let vzbujal našo mladino za versko in narodno prosveto. Da se zgradba šolskega poslopja še ni izvršila je mnogo kriva nesporazumnost med nami. Sicer pa se je že zgradba nove dvorazrednice pričela lani na Ilovci; zabilo se je uže okoli dva tisoč gld. v močvirnato zemljo, pa delo se je opustilo, ker se podjetnik ne upa prevzeti odgovornosti. Izvoljeni prostor nasprotuje šolskim potrebam. Cemu je treba oddaljevati šolo četrt ure iz vasi, od cerkve na samoten kraj ? Kako se strinja to z obiskovanjem službe božje, katere se udeležuje šolska mladina ob določenih dnevih? Stavbinski razlogi ugovarjajo takej zgradbi, tla so močvirnata, ilovita, ter bi se zahtevalo morda še ogromnih stroškov, da bi se zgradba dovršila. Sploh dičijo šole povsod mesta, trge in vasi, zakaj bi se ravno pri nas postavila med skalovje in germovje? Tam, kjer se je zidanje začelo, vlada po zimi neznosni mraz, ki bi otrokom lahko škodoval.
Kaj pa bodo gg. učitelji v tej samoti? Saj na Ilovci še zdrave pitne vode ne bodo dobili. S šolo na Ilovci ne pridobimo niti jednega otroka več za šolo ; tisti, ki so bili po šolski postavi sedaj všolani v Podmelcu ostanejo tudi na Ilovci. — Zastopniki, zdramite se iz spanja, še je čas; saj vidite, da se je delo prenehalo, podjetnik je obupal, šolski zastopniki ugibljejo pričakujejo vaše odločnosti.
(Dopisa v celoti objaviti nismo mogli, in to iz več uzrokov. Op. ured.)
• Iz dolinske županije. V 7. številki cenj. „Prim. Lista“ čitali smo dopis iz Klanca, v kojem se g. dopisnik nekako pritožuje glede na prave podpore od strani tukajšnje kmetijske zadruge.
Z ozirom na to zdi se mi umestno ravno v tem cenj. listu nekoliko spregovoriti ter dokazati kaj je krivo slabega napredka in pomanjkljivih podpor od strani zadruge same in drugič kaj od strani odbora njenega.
Pred dvema letoma, ko je bila volitev novega odbora, imela je zadruga v svoji blagajnici borih 45 gld. gotovine. Udov štela je takrat blizo toliko, kakor sedaj, tedaj okoli 80. Vzlic temu, da se je vže večkrat društvenike opominjalo — prejelo se je od tistega časa (torej vže tretje leto) le okolo 40 gld. S prejšnjo gotovino imela bi tedaj zadruga od svojih udov zloženih malih 85 gld. gotovine. Ako se računi, da zadruga obstoji vže peto leto in bi vsak ud v tem času svojo dolžnost storil — imela bi zadruga danes okroglih 400 gld. svoje gotovine, s katero bi si zadrugarji izvestno veliko koristili, bodisi pri živinoreji ali pa kaki drugi stroki kmetijstva. Leta 1891. ko je sedanji odbor dobil podporo od deželnega odbora v Poreču, kupil
je dva plemeirska, junca in po izkazanih računih koncem leta doložil je odbor in par odličnih udov darovalo je znesek, kateri je primanjkoval v pokritje stroškov pri nakupu omenjenih, ter ne glede na to določil	je	enega	junca za kras in	druzega
za breg. Da	smo	junce	prehitro zgubili — je tudi
odboru jako	žal;	kajti	ravno to spravilo	ga je v
velike zadrege, toda če se pomisli uzroke mora se priznati, da vodstvo zadruge je le posredno za to odgovorno, kar se tudi lahko iz zapisnika odborove seje v Klancu dne 14. junija 1891. razvidi.
Da odbor res veliko dolžnosti zanemarja, tega ne morem tajiti, kajti, pri nobeni odborovi seji niso še vsi odborniki navzoči bili. Nekateri tudi se niso še nobene seje udeležili, odkar so v to izvoljeni.
Iz tega sledi, da se pri kaki seji sklepa to, kar ude ne zanima. To se je ravno zgodilo pri seji v Bolj uncu dne 8. prosinca t. 1.
Društveni tajnik poročal je želje tukajšnjih udov, da naj zadruga naroči amerikanskih trt, in ker ni bilo pri seji nobenega odbornika iz krasa, da bi predlagal, kar tamošnji udje žele — naročilo se je za celo zadrugo amerikanskih trt. Ko se je pa deputacija	iz	krasa	pri predsedništvu	oglasila
ter pomoč pri živinoreji prosila — odredilo se je hitro na nje željo — odborovo sejo v Dolini dne
6.	aprila t. 1. pri koji se je dotični predlog jako podpiralo in enoglasno se je podporo dovolilo.
Te dni dobilo je predsedništvo odlok sl. kulturnega sveta v Poreču, da dobi tukajšna zadruga plemenskega junca dne 10. ali 15. aprila. Ako se to uresniči, sem gotov, da bo predsedništvo dovolilo še podpore k nakupu plemenskega junca na krasu, ne glede na to, kar se je pri seji 6. t. m. določilo.
Vidite tedaj g. dopisnik, da predsedništvo zadruge prizadeva si kolikor za breg, toliko za ki-as, kar je v njegovi moči. Res je tudi, da predsedništvo je vsakemu in celemu društvu — duša, toda, če nima podpore od kake strani, posebno pa od svojih udov — ne more gmotno napredovati. Torej z ozirom na to, oklenimo se vsi bolj tesno tega društva, pridobivajmo si vedno novih ter dobrih udov in svoje dolžnosti vsako leto redno spolnujmo. Ako se to zgodi, gotovi moramo biti, da tudi v naši zadrugi se bo napredek izdatno pokazal. V to pa pomagaj Bog in edinost!
Drugikrat kaj več o tem društvu. (Radi sprejmemo, pa prosimo, ne preobširno. Op. ured.)
Društveni tajnik.
S Št. Viškogorske planote — Poštne zadeve. Od 14. oktobra preteklega leta začel je poslovati nov poštni urad v Dol. Tribuši. C. kr. pismonoša za deželo gre vsak dan okoli 11 ure iz Tribuše ter odnese vsa pisma in sploh pošiljatve na Slap, Roče, Pečine; petkrat na teden na St. Viško goro, in dvakrat na Ponikve. Vsak dan dobivajo pošto : Slap, Roče, Pečine. Ta poštna zveza je za cel okraj velika dobrota tem bolj, ker prej smo v dobivali poštne pošiljatve od sv. Lucije. Občine: Št. Viška gora, Pečine, Prapetno, Ponikve so na občinske stroške vzdrževali obhodnika, ki je hodil po pošto na Slap. Edino Roče so bile brez poštne zveze. Tamošnji župnijski urad moral je sam vzdrževati obhodnika, ki je hodil na Slap, ob jednem moral je živeti ob milosti — tolminskih postiljonov in na vse strani preplačevati. Odkar je ustanovljen poštni urad v Tribuši, je vse to, hvala Bogu, ponehalo.
S početka se je mislilo, da bode c. kr. pismo- j noša hodil le trikrat na teden na našo planoto, |
posebno ker so menda pristojne tolminske oblastni je tako predlagale. Toda nekatere osebe so se obrnile do veleč. g. državnega poslanca dr. A. Gregorčiča, naj bi tam gori na Dunaju na to delal, da bi vsak dan dobivali pošto. Posrečilo se mu je. Zato pa ne moremo si kaj, da bi mu tem potom ne izrekli srčne zahvale.
Tudi visokemu c. kr. poštnemu vodstvu v Trstu smo hvaležni, ker je ugodilo vsaj deloma našim prošnjam.
Veseli nas, da so nekatere glave na St. Viški gori in na Ponikvah prišle do spoznanja, da bi bil poštni urad na Slapu najprimernejši. Tu je v vsakem oziru središče, kamor zahajajo vsi tukajšnji prebivalci. Oudno je videti, kako se poštni paketi pred nosom peljejo mimo v Tribušo, kamor potem morajo Slapski ti-govci poslati po nje in posebej plačevati, da jih dobijo nazaj. Poštni'upravitelji pri sv. Luciji, v Tolminu, in v Tribuši so se sami izjavili da največ poštnega prometa je za Slap, najmanj pa za Tribušo.
Vže tako so nogovice, ki se pošiljajo daleč po svetu, prišle pod nič. Stare tete, samice, sploh vse ženske od prve do zadnje, se pečajo s to obrt-nijo. Ženska mora biti posebno pridna, da zasluži 10 kr. na dan. Kar morajo naši trgovci na Slapu plačati posebej za. prenašanje paketov iz Slapu v Tribušo, mar bi to imele uboge ženske. Zato je zelo narobe, ker se ni ustanovil poštni urad na Slapu. Upamo vsaj, da visoko c. kr. poštno vodstvo bo spoznalo potrebo poštnega urada na Slapu in ga sčasoma ustanovilo.
Zato pa naj tudi Ponikevci nekoliko potrpijo za enkrat in nikar naj ne silijo v Podmelec, ker vendar vsakdo mora spoznati, da Slap bi bil tudi zanje najprimernejši kraj za pošto. Povprečno na 4 do 5 mož vsak dan pride na Slap v prodajalnice.
Čudno je, da moramo tudi za uradna pisma plačevati 1 kr. Po mestih se ne plačuje ne za navadna pisma, ne za uradna, na kmetihpa vse. Pač, ubogi kmet je povsod udarjen.
Nekaj o naši nadležni muhi.
Je-li katera žival nadležnejša od muhe? Ako jo desetkrat z nosa zapodiš, pribrenčala ti bo zopet tje, da te nadleguje.
Bodemo pa živalici radi tega smrtno sodbo izrekli, ter jo meni nič, tebi nič na kol obesili ? Potrpi malo, dragi čitat.elj; jaz hočem biti brezplačni zagovornik te sitnice.
Vsakdo je’ že leliko opazil pri muhi, da si drgne večkrat zadnji nožiči ob plavuti in zakaj to? Med letanjem si nabere muha po zraku veliko množico majhnih živalic na noge in plavuti, katere si z drgnenjem raz života otrese in povžije. Teh živalic se nahaja neštevilno v nečistem zraku in so zelo strupene. S prostim očesom jih sicer ne vidimo a s drobnogledom se to lehko opazi.
Naj lepši dokaz je to, da so muhe v nečistem zraku večje in bolj rejene, ker dobivajo obilo hrane na teh živalicah, v čistem zraku pa', kjer teh živalic ni, ali pa so le v majhnem številu, so muhe manjše in medle. Razvidno je torej, da, tudi muha je v zdravstvenem oziru koristna 'žival. Še koristnejše pa bi bilo, ako bi Goričanje vse muhe v smrdljivi Korn (Corno) zapodili, kjer' bi dobile prav mnogo mastne hrane, nam pa bi ne bilo treba tiščati si nosa, ko gremo čez smrdljivi potok, kojeo-a vir je na goriškem pokopališču.