^ feMa od oktobra 1947 ^l tednik /* . . lulv ~ Od 1. januar- ia 1958 l> janu k°t poltednik — Od arJa 1960 trikrat te- in sredah in sobotah U deljkihi ■ sicer ob P°ne" KRANJ — PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 105 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan AslLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred posvetom o statutih delovnih organizacij Prešibko sodelovanje neposrednih proizvajavcev Ali bo bližnji posvet o statutih delovnih organizacij v tržiški občini pospešil dosedanje dokaj šibke priprave — V aktivno delo bi morali pritegniti več neposrednih proizvajavcev V prvi polovici tega tedna bo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Tržič tu širše posvetovanje, na katerem bodo člani plenuma ObSS, predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih organizacij oziroma tovarniških komitejev ZK, predsedniki sindikalnih podružnic, člani IO SZDL in predsedniki mladinskih komitejev razpravljali o stanju in nadaljnjem delu glede izdelave statutov delovnih organizacij. Da Je takšno posvetovanje, ki naj bi pospešilo vsebinske in tehnične priprave za sestavo statutov, nujno potrebno, povedo ugotovitve posebne komisije ObSS Tržič, ki je obiskala tržiška podjetja in se tamkaj razgovarjala, kakšen odnos imajo v delovnem kolektivu do izdelave statuta in na kakšne težave so že naleteli oziroma še bodo. Vsekakor — ugotovitve komisije niso razveseljive, da ne rečemo skoraj porazne (pristojni po obči- B°RSTNAR ^gečanie gorenjskih in primorskih partizanov nah ugotavljajo, da isto velja tudi za ostale gorenjske komune). Izmed tržiških podjetij je namreč le nekako osem delovnih organizacij, ki imajo v zvezi s statutom že nekaj narejenega. Posamezna poglavja statuta namreč že imajo v podjetjih Peko, Lepenka, Komunalno podjetje in BPT. Nekako v naslednjo skupino pa sodijo Novogradnje, ZLIT in trgovski podjetji Preskrba in Ljubelj. V teh podjetjih so ustanovili komisije, ki so si razdelile delo in izdelale določene teze. Dosti naprej pa tudi tam niso prišli. Ostala podjetja so seveda še na slabšem. Za takšno situacijo imajo več izgovorov. Zlasti so si enotni v tem, da so imeli zaradi priprav na sedemletni plan in zaradi pe-rioodičnih obračunov premalo časa. Na splošno za vsa podjetja pa velja, da so se priprave za izdelavo statuta omejile preveč na ozek krog ljudi in da v te priprave niso znali pritegniti neposrednih al je napredek )vjk*roi« — Cerkno je sprejelo nad 20.000 nekdanjih borcev, aktivi-,n drugih obiskovavcev 8. septembra—Od včeraj popoldne je Cerkno prizorišče številnih pri-' v v sklopu srečanja gorenjskih in primorskih partizanov. Prva večja prireditev je v*eraj Popoldne, ko je general major Dušan švara-Dule svečano odkril skupno grob- Padlih horcev in žrtev fašizma v teh krajih. Danes dopoldne pa je bilo zboro- %»i m do poznega popoldneva in prisostvovale mnogim kulturnim prireditvam, ki ,e«ile. ^!rJtn° ie a i_ h*?*** - aobesedno vzvalovilo ViWbi&°P0ldne- Skozi ulice ^S^eVn k0raka,e Števil-*ew^Jslce •£ .ZB iz raznih občin W*5 proizvajavcev. Tako so se z izdelavo statuta pretežno ukvarjali le tisti iz administrativnih služb. Razumljivo je sicer, da neposredni proizvajavec res ne bo sam pisal določenih poglavij statuta, k njegovi vsebinski obdelavi pa bo nedvomno ogromno prispeval. Končno pa je slednje utemeljevanje skoraj nesmiselno, saj je vendar splošno znano, da prav ti neposredni proizvajavci v delavskih svetih odločajo o vseh najpomembnejših vprašanjih v podjetju in da morajo zato imeti prvo be>-sedo tudi pri izdelavi statutov. Pristojni v tržiški občini nadalje menijo, da se v teh delovnih kolektivih še vedno niso otresli kampanjskega dela in da posameznih akcij ne znajo dovolj medsebojno povezovati. Tako je na primer samo delovni kolektiv BPT ob razpravah o sestavi pravilnika o delitvi čistega in OD obravnaval tudi novi zakon o socialnem in zdravstvenem zavarovanju in z osnutkom nove ustave povezoval tudi lastno statuarno problematiko. Vse omenjeno in neomenjeno se namreč nanaša tudi na statute delovnih organizacij. Ce bi bile te razprave bolj usklajene in vsebinsko bolj konkretno obdelane, bi lahko zaključki teh razprav bili del posrednega ali tudi neposrednega materiala za statute delovnih organizacij. Za pospešitev nadaljnjega dela pri izdelavi statutov bi bilo nedvomno prav, da bi komisije za sestavo statutov o svojem delu občasno poročale delavskim svetom, prav pa bi tudi bito, če bi za statuarne komisije organizirali ločeno po panogah posvete v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizacij. — J. P. Prometne nesreče na Gorenjskem Nerazveseljiv obračun Prihodnji mesec se prične zvezna prometno vzgojna akcija: ZAŠČITIMO OTROKA V PROMETU Prometne nesreče zadnja leta na splošno dokaj hitro naraščajo. Gorenjska pri tem seveda ni izjema. Leta 1954 je bilo na primer v Sloveniji 1271 prometnih nesreč, lani pa že kar 4681. Vendar pa tega povečanja seveda ne kaže naprtiti zgolj na račun tako imenovane pogostnosti nesreč, ker se je v tem času namreč število motornih vozil na naših po zmogljivostih v bistvu nespremenjenih cestah izredno povečalo. Kljub temu pa nekateri podatki povedo, da pogostnostni koeficient nesreč ne upada. Preteklo leto smo imeli na Gorenjskem — torej v bivšem kranjskem okraju — skupno 481 prometnih nesreč, od tega je bilo kar 388 takih, pri katerih so bili pri njih vozniki ali sopotniki poškodovani ali pa so se celo smrtno ponesrečili. Pri vseh zadnje omenjenih prometnih nesrečah je bilo skupno poškodovanih in mrtvih kar 544 oseb, od tega je 26 oseb pri prometnih nesrečah izgubilo življenje. Najpogostejši »črni dan« Je bila nedelja, saj se je ta dan lani pripetilo največ prometnih nesreč. Podobno velja tudi za soboto in ponedeljek. To so namreč dnevi, ko je promet na naših cestah največji in ko so organi notranje uprave odkrili največ primerov vinjenosti in tudi utrujenosti. Prav tako so to tudi dnevi, ki so terjali največ mrtvih. Po času pa se največ nesreč zgodi med 14. in 20. uro, zlasti še med 14. in 16. uro. Med letnimi meseci so lani največ prometnih nesreč terjali september, avgust, julij, oktober in junij. Po vrstah nesreč je prevladovalo trčenje motornih vozil in podiranje oziroma poškodovanje pešcev. V želji, da bi zmanjšali število nesreč, ki bodo z naraščanjem motorizacije še pogostejše, je zvezni svet za varnost prometa na cestah organiziral posebno prometno vzgojno akcijo z naslovom ZAŠČITIMO OTROKA V PROMETU, ki se bo pričela prve- i ga oktobra in bo trajala do kon-j ca leta. Prav zgoraj smo namreč ugotovili, da je po vrstah nesreč Ozko grlo v našem železniškem prometu popušča * °kolir nmorske, iz Ljubljanskih.15* tUdi iz oddalje" v^'Med .in dolenjskih kra *juj Utaj 4 dolBO povorko smo ■Sfjf- Zate!i praPorov kranjske Rrn?*So P° zelenem hri- ^SS^ odjdtnili zvo- JePokl • et tisoč navzo" ,Qnilo njihovemu spo- minu. Nekdanji komandant Prešernove brigade Dušan švara-Dule ' pa je v svojem toplem govoru dejal, da žrtve naše izbojevane revolucije postajajo svetinja novega rodu in spodbudna za vsako današnje premagovanje težav. Ravne, Gorje, Labinje, Novaki, Ceplez, Otalež in drugi kraji okrog Cerknega so že sinoči sprejemali obnovljene nekdanje partizanske enote. Bilo je mnogo ganljivih srečanj med bivšimi borci kakor tudi med borci in domačini. Cerkno pa, ki je bilo v času NOV sre- dišče revolucionarnega gibanja tega dela Slovenije, je med veličastnimi ognjemeti, ponazorjenimi borbami in zvoki raznih godb toplo sprejemalo tisoče novih gostov, ki so prihajali z avtobusi, s tovornjaki, z osebnimi avtomobili in drugimi sredstvi iz raznih krajev. Današnje jutro je rahlo deževalo. Toda vse hiše so oživele že ob prvem svitu. Pravzaprav nočnega spanja niti ni bilo. Na velikem Nadaljevanje' . na 2. strani 1 Uspeh ob enotnosti Zadrževanje vagonov na kranjski postaji zmanjšano za 7 ur - Zavest in disciplina posameznikov ublažujeta splošno stanje Pomanjkanje železniških vagonov in ozko grlo v tovornem železniškem prometu je prišlo z vso ostrino na površje letošnjo pomlad. Zlasti je to odjeknilo v tistih dejavnostih, ki se mnogo poslužujejo železniških prevozov. Tako so začele zastajati velike za- loge premoga pri rudnikih, medtem po v tovarnah niso imeli goriva; v pristaniščih so se kopičile zaloge bombaža, medtem ko v tekstilnih tovarnah niso imeli surovin itd., itd. V široki potrošnji Nadaljevanje _ na 2. strani « največ onih, ki se nanašajo na poškodovanje pešcev. Med temi pešci pa so razmeroma prav1 otroci pogosto žrtev prometnih nesreč. Statistika pove, da gre v teh primerih neredko prav za tiste naše najmlajše občane, ki še ne poznajo prometnih predpisov ali pa še ne vedo, s kakšno nevarnostjo se lahko srečajo na cesti. Zato naj bi prav ta druga zvezna prometna akcija (prva je letos nosila naslov: Prometni znaki — činitelji varnosti v prometu) kolikor mogoče odpravila to vrzel. V tej akciji pa bodo morali sodelovati prav vsi činitelji od krajevnih skupnosti navzgor. Se posebno pa se bodo morale za uspešnost te prometno vzgojne akcije zavzeti vzgojno-varstvene ustanove in šole. Prav bi bilo, da bi se tudi na Gorenjskem spričo nerazveseljive bilance na naših cestah še posebno zavzeli, da bi v naših razmerah čim uspešneje uresničili zamisel o Izvedbi omenjene prometno-vzgojne akcije, ker bodo ti uspehi v korist posameznika, kolektiva in vse skupnosti. — P. Socialno varstvo in sedemletni v>\ar\ je otroško v^-iVvo »Spričo vedno sodobnejših oblik reševanja socialnih vprašanj in zaradi novih problemov, kakor tudi zaradi dokaj zamotanih socialnih vprašanj, ki izhajajo iz posebnosti problemov, nI mogoče vsega več reševati le v okviru upravne službe In samo z enim strokovno usposobljenim socialnim delavcem«. Tako je ugotavljal svet za socialno varstvo in varstvo družine pri škofjeloški občinski skupščini. Iz omenjenih razlogov jc svet skupaj z drugimi organi ObS Sk. Loka prišel do zaključka, da bi bilo najprimerneje poiskati tako obliko poslovanja, ki bi zagotovila — strokovno pripravljanje in obdelovanje posameznih problemov po programu sveta — vsebinsko popolnejše in strokovno doslednejše izvajanje socialnega Nadaljevanje -na 2. strani o Ptrtlzanskth enot v Cerkno, zlasti pa na zborno mesto pred tribuno, so zbrane množice toplo pozdravljale PONEDELJEK, 9 DNI PO SVETU © KOČA POPOVIĆ ODPOTOVAL S POLJSKE Državni sekretar za zunanje zadeve Kcča Popović je zaključil enotedenski obisk na Poljskem. Ko jc zapuščal poljski zračni prostor, se j? svojim gostiteljem še enkrat zahvalil za gostoljubnost in izrekel najboljše želje za blagostanje in nove uspehe poljskega ljudstva. V prihodnjih mesecih bo predsednik Tito obiskal Poljsko. G VESOLJSKA »DVOJČKA« V BOLGARIJI Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • L\ud\e in dogodki m Ljudje in do*of V nekoliko poslabšanih odnosih počitniški kolibi — ločen od oko- se Je zahodnonemški kancler pred dnevi domislil, da pred svojim umikom napravi že eno potovanje v Pariz. To je vsekakor Izraz velikega spoštovanja, ki ga postarani kancler goji do svojega generala. Labodji spev njegove politične moči bo torej posvečen evropski družini, o kateri Imajo Francozi trenutno precej drugačno predstavo kakor njihovi renski sosedi. Adenauer najbrž želi s svojim poslovilnim obiskom v Parizu generalu dokazati, da ga tudi v zadnjih dneh svoje dolge politične kariere nI pustil na ce-d;m, .čeprav jc imel v svojih vr- tiće In strankinih pastirjev —- izdeloval svoj vladni načrt. Po nekaterih zunanjih zapažanjih je debeluškastl profesor s pravo asketsko vnemo likal naslonjače in iztiskal iz možgan svoje politične izkušnje. Seveda ta profesorjeva osamitev ni bila zastonj. Ruska ski in Valentina Terjoikova sta] dopotova'a v Bolgarijo. Udeležila \ sc bosta praznovanja bolgarskega | ndrOdtiega praznika v Sol': j i. Spre jeli ju bodo najvišji bolgarski v0 ditelji. stali ved.jo več nez.adovoljnežev in strpnavti Valerij Sikov- n~r«?*cv. Po drugih znakih je •^o"oče sk'epa'i, da bo Adenauer • ' »šal pred svojim političnim počitkom obvestiti francoskega generala o novi smeri nemške zunanje politike, ki po vsej verjetnosti ne bo stoodstotno posnemanje sedanjega kursa. Zadnji dvogovor dveh sorodnih duš se počasi oblikuje že sedaj. Adenauerjevega naslednika gospodarskega ministra profesorja Er-harda že precej dolgo ni videti v političnem življenju. Povlekel se je na Bavarsko, kjer je v svoji # POPLAVE V BUENOS AIRESU Reka Plata jc že četrtič v zadnjih osmih dneh poplavila velik del mesta. Več tisoč družin sc je moralo izseliti. Redki oblskovavcl, ki so brali njegov vladni program, sodijo, da je razlika med Adcnauerjem in Erhartom takšna kot med dnevom in nočjo. Podrobnosti njegove profesorske naloge javnosti še niso znane. Načrt pa jc, kot pravijo, zdaj na papirju in morda bo doživel še kakšne popravke, ko ga bo prebral apostol za-hodnonemške politične misli, sedanji kancler Konrad Adenauer. mokratska stranka v zahodno-nemškem Bundestagu nima več potrebne večine, da bi lahko sama sestavljala vlado, jo je prisiljena deliti s svobodnimi demokrati. Ta koalicija Je v preteklosti že pripeljala do vladnih kriz, posebno ob padcu nekdanjega obrambnega ministra Straussa. omin Mende je bil že od vsega začetka zelo naklonjen novemu kanclerju. Izkazoval mu je veliko spoštovanje in nudil vso potrebno politično pomoč. Z novo smerjo zahod rt onemške zunanje politike je Mende zadovoljen, ker obljublja, da bo postala bolj prožna in odvrgla prejšnjo togost. Težavne jši pa je bil del razgovora o zasedbi nove vlade. Svobodni demokrati zahtevajo namreč log — preživlja svoj dopust kancler Adenauer v italijanskem letovišču Cadanabiji ob jezeru La- • OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Jesenski mednarodni velesejem, ld Je med največjimi takimi prireditvami na svetu, jc odprl predsednik republike Tito. Na sejmu sodeluje 6126 razstavljavcev Iz 44 držav. • ODŠKODNINA 2RTVAM ZDRAVNIŠKIH POSKUSOV Naši in zahodnonemški predstavniki so se sporazumeli o ureditvi vprašanja odškodnine jugoslovanskim žrtvam lažnih medicinskih poskusov na živih ljudeh. © KONFERENCA MEDPARLA-MENTARNE UNIJE V BEOGRADU Na konlcrcnco, katere slovesen račetek jc napovedan za četrtek, J« prva prispela poljska parlamentarna delegacija. Za udeležbo je plijavljetill) 50(1 parlamentarcev Iz Č9 držav od skupno 69 včlanjenih. f> IZBRUH OGNJENIKA Na- indon :zijskem otoku Bali je Izbruhnil ognjenik in obsežno področje prekril z lavo in pepelom. Življenje je izgubilo 50 ljudi, 100 pa je bilo ranjenih. Med prvimi, s katerimi je novi za svojega voditelja položaj vice- kancler razpravljal o novem vlad- kanclerja, ki pa ga Adenauerjevi nem načrtu je bil voditelj svo- nasledniki neradi dajejo iz rok. bodno-demokratske stranke dr. Povsem na drugem koncu sveta Erlch Mende. Ker krščansko-de- — ločen od tekočih političnih na- go dl Como. Njegov najbj'JjJJ gosti gost Je mestni *uP™de*n2ucr gače pa pravijo, da se «],. obnaša, kot da ne bi ii"ei nlc. Dela in gara bolj ^ kdajkoli v svoji »lu*SnterJl Neprestano ropotajo tel p' 0(|. Prejšnja leta je starec vca- ^ ^ šel na sprehod aH «'0^ slonjač, zdaj pa zaradi P°WI dežja ostaja največ v^ot# sobi. Njegovo delo Je os**~ no na kritiko Erhardoveg« nega načrta. Po osmih tednih »u*—-- puljenja sta se stari in J0!^ eler srečala v CadenabijI- . sc je pripeljal do Aden*. počitniške rezidence v vem črnem avtomobila 0V- ki *°* Profesor Erhard, novi kancler v palači Schaumburg spremljali italijanski **[JjLi pO- Kazprava o bodoči p<>uo r> dobi Zahodne Nemčije se J ^ la na vrtu v naslonjaču*' p auerja so postregli s «*JJV hard pa se Je odločil za ^ dar Adenauer z novim ^ jem še nI pokadil tobaka'^t miru. Poskušal bo kot v njunem medsebojnem ^^d* dati profesorju zadnji Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje S plenuma ObSS na Jesenicah Posledice prenizkega proizvodnega JESENICE — Tu Je bil pred dnevi plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem so delegati govorili o številnih problemih, ki se kažejo ob letošnjem gibanju gospodarstva; sprejeli pa so tudi program dela sindikalnih organizacij do občinske konferen- 2,2 odstotka večjo proizvodnjo, kot so jo dosegle lani, medtem ko okrajni in republiški pian določajo precej višje povečanje. To ustvarja težave glede na ostale občine ljubljanskega okraja, ki so vse povečale letošnje plane in jih tudi občutno pre.-vgajo. Nizko ce, ki bo v začetku oktobra, in re-; planiranje in skopo izpolnjevanje šili nekaj drugih zadev. j nalog zadržuj- tudi pihanje oseb- Čeprav kažejo osnovni podatki, da gre gibanje proizvodnje v korak s predvidevanji, so v ozadju precejšnji problemi. Gospodarske organizacije jeseniške občine so namreč predvidevale letos le za nih dohodkov na lanski ravni. To povzroča padec kupne moči in realnega standarda, proizvodno nedisciplino in vr%to drugih tj. žav. Delegati so dpkaj kritično ocenili sedanje razmere na .lese- Proizvodni uspehi v sedmih mesecih RADOVLJICA — DeIovn= organizacije radovljiške komune so proizvodni plan za sedem mesecev izpolnile z 90 odstotki, medtem, ko je bila industrijska proizvodnja za prvih sedem mesecev v primerjavi z lanskim obdob-iem presežena za 5 odstotkov. Plan za leto 1963 so preseki TJO Lesce, Kemična tovarna Podnart. Elan Seganje, LIP Bled, Almirt Radovljica in Tovarna čipk B'ed, niso <*a pa Izpolnili Plamen Kropa, Gukno Žanuže, za nekaj odstotkov pnd planom pa sta tudi Veriga in Gorenjkn Lesce. V ktnefTjfttvu je-plan za sedem mesece" presežno ?a 17 odstotkov. Nnjbolj je preastda plan kmetijska zadruga Srednja vendar ne s kmetijsko proizvodnjo, ampak zaradi poslovanla z letam*. V jozdp.rstvu in gradbeništvu plan ni dosežen zaradi sezonskega značaja dela, zavoljo Nadaljevanje s 1.straiM i Kaj menijo proizvajavci o statutih Predvsem temeljite analize Nič čudnega ni, če izgovarjajo proizvajavci v naSlh delov nih organizacijah besedo STATUT že dalj časa s posebnim poudarkom. Vedno pogosteje jo je slišati tudi na zasedanjih delavskega sveta In na sestankih drugih samoupravnih organov. Statut je danes najosnovnejši in hkrati tudi najpomembnejši akt urejanja vseh odnosov in pravic proizvajavcev v delovnih organizacijah. nicah in predlagali vrsto sklepov, razmeroma precej neugodnega ki naj pomagajo razčistiti mnoge neupravičene, težave. Sklicali bodo več posvetovanj in sestankov in proučili zadeve še z ostalih vidikov, predvsem bo treba proučiti oblike nagrajevanja, za katere so ugotavljali, da niso najbolj stimulativne. — J. starta spomladi (slabo vreme) in drugih vzrokov. Do konca leta pa se bo stanje nedvomno povsem prilagodilo proizvodnemu načrtu. V komunalni dejavnosti je plan izpolnjen s 100 odstotki, v obrti presežen za 8 odstotkov, v trgovini za 4 odstotke, v gostinstvu za 5 odstotkov. — J. B. Prav zaradi svoje pomembnosti pa zahteva ta akt temeljite priprave in sodelovanje vseh članov delovnega kolektiva. Tokrat nekaj o pripravljanju statuta v lesnoindustrijskem podjetju »Jelovica« in elektrotehničnem podjetju »Elra« iz Škofje Loke. Vse priprave za statut v »Jelovici« so tesno povezane s pripravami za izdelavo sedemletnega plana in z nadaljnjimi možnostmi povezovanja med gorenjskimi lesnoindustrijskimi podjetji. Pri vsem tem jc nedvomno dokaj ak- Ali že veste..., ... da je bilo v največjem tr-/iškem delovnem kolektivu — Bombažni predilnici In tkalnici v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 55 nezgod pri delu in na poli na Ijelo. Statistika prejšnjih let pa pove: lani je bilo v sedmih mesecih 50 nesreč (letos torej malenkosten porast), v sedmih mesecih leta 1961 pa kar 81 nezgod. ... da sta železniški postaji Križe In Tržič, ki sta na območju tržlškc komune, odpravili preteklo leto skupno 104 tisoč 729 potnikov, in sicer Krltt 35.462 in Tržič 69.267. Isto leto pa so na tržiški železniški postaji razložili 27.593 ton tovora, naložili PR 8794 ton. Na postaji v Križali pa se je tovorni promet gibal takole: naloJtlll so 143 ton blaga, ra/lu/.ili pa 5677 ton. tualno predvsem vprašanje pravilne politike za nadaljnje razvijanje samoupravnih organov, dalje njihova vloga ln čim pravi lnejša politika pri orientaciji proizvodnega programa, ki naj bi zajemal komercialno najuspešnejše artikle. V Jelovici so pričeli obravnavati statut delovne organizacije najprej z usklajevanjem in popravki dosedanjih internih predpisov. Čimprej je treba torej aktivizirali vse družbeno-politične činitelje v podjetju, da bi bili ti predpisi konkretni najti je treba pravilno politiko zaposlovanja, delitve osebnih dohodkov in najbolj uspešno rešitev problemov in odnosov pri reševanju vsakdanjih potreb članov delovne skupnosti. Razumljivo pa je, da bo treba izdelati marsikatero analizo in predloge, zato na tem področju ne bo manjkalo dela. Ne glede na vse to pa bodo v Jelovici statut pravočasno izdelali — do aprila 1964. leta. Hkrati s tem naj omenimo, da v škofjeloški Jelovici že pripravljajo analize, med drugim tudi o integraciji lesnoindustrijskih podjetij na Gorenjskem. Tovrstne izkušnje bodo s pridom uporabljali pri sestavi statuta delovne organizacije. V elektrotehničnem podjetju »Elra« pa so nam odgovorili: Imamo izdelan osnutek statuta. Sedaj, po dopustih, bomo o njem razpravljali. Pri tem upoštevamo med drugim tudi postopno preobrazbo članov kolektiva, ker prehajamo iz obrtniškega na industrijski način proizvodnje. St. S. Vreme NAPOVED: v prvi polovici tedna bo še hladno in oblačno vreme 7, občasnimi padavinami. VR&M&NtKA SUKA: področje hladnega zraka sc jc pomaknilo Iznad južne Francije v zahodno Sredozemlje. Nad zahodno Evropo in proti Alpam je začel dotekati topletjši zrak. Včeraj je* deževalo v Sloveniji, zahodni Hrvatski, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji so bilo pogoste nevihte. Zmagal je napredek travniku sc je po deveti uri zbralo 16 raznih partizanskih enot, ki sb se bojevale V sklopu XXX. in XXXI. divizije oziroma IX. korpusa. Med temi jc bila tudi delegacija tržaške udarne brigade. Bivši komandant XXXI. divizije trcneral podpolkovnik Stane Potorar-Lazar je zatem v imenu predsednika republike osmim enotam pripel na njihove prapore odlikovanja razne vrste za uspehe v bojih proti sovražniku. Po krajšem nagovoru, ki ga jc imel predsednik skupščine idrijske občine Janez Dolenje, jc spregovoril nekdanji komandant IX. vas,j korpusa Jože Borštnar. Dejal je, da je »bilo prebivavstvo v Cerknem v času NOV tako prežeto z zavestjo, tako odločno in enotno, da zasluži ime »kraj heroj«. Leta pa vendar hitro brišejo qstrine nekdanjih spominov. Mi pa želimo, da ti spomini ostanejo. Z našo zmago je zmagal napredek, zmagala jc vera v lastne sile, vera v življenje«, jc dejal tovariš Borštnar. Zatem jc v imenu osmih italijanskih garibaldinskih brigad spregovoril še Andrea Lazzaro in zlasti poudaril takratni in tudi današnji pomen sodelovanja naprednih sil različnih i dežel in narodov in zaključil z vzklikom utrjenemu sodelovanju med našima deželama, miru in napredku. Njegove besede, kakor tudi besede tovariša Borštnarja jc nepregledna množica pozdravila z burnim aplauzom in klici. Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Ivan MaČek-Matija, predsednik iS Slovenije Viktor Avbclj, organizacijski sekretar CK ZK Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik Združenja /veže borcev NOV Slovenije, narodni heroj Janko Rudolf in mnogi drugi predstavniki republiških in lokalnih organov. Prav tako je glavnim prireditvam v Cerknem prisostvovala delegacija Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in visoki oficirji JLA. — K. M. 2 Uspeh ob enotnosti smo najbolj občutili zastoj v preskrbi s premogom. Kot so ugotovili na posvetovanju z vsemi uporabniki prevozov v. Kranju pred dnevi, JJ H OmeniU ^ precej izboljšuje. to zboljšanje ni P9s,edSv) di^' nja stojnin od 300 na ^„jstr* jev za uro in drugih a» Jj livnih ukrepov, marveč ^mO^ v glavnem posledica ^ uporabnikov in njihovegai*^, nja, da s tem pomagajo w ^ Na kranjsko postajo pf"1*^ tu* [\ I 11 I 1 I .1 IVI ' p V -J v — * - , , 50 do 60, dostikrat več tovornih železniŠkin ^0 jih je treba razložiti. P zadrževanje se je v ten ^ „r. skrajšalo od lanskih 24 vm ? yfl kar pomeni pridobije«^ ^ j Vsa večja Podjetja^^.jgojJ službo za 'razkladanje , ponoči, ob nedeljah m p.„„ 0° Hkrati pa stavila stalno nje in za obveščanje, slovljenci navadno ze je tudi železni^j službo z« tako j} pri tri ure pred prihodom ^f^daJ^ sc pripravijo za začetku je bilo tudi P^ pO* bi interesenti - vaf^, ^ Uil Ul JlllClCSClJU — „vili ' jetja v Kranju - ^t&tt°L0 M no razkladalno in Vtel te?8,,li bo, vendar zaenkrat oo ™ prišlo. Vsekakor pa so * napori pokazali precej«* in ublažili splošno stanj jtf. NajpomembneP 0 varstva v posame jje otroško va osameznih b tanih primerih, — an »i-tl»*!w dalnih vprašani in ^at,S'edi<. delovanje ter pripravo ^ za občinsko skupino, vo za organiziranje z*v vid'V clalno delo, predvsem 'to&% njegove pristojnosti ij» oS^eJ, ja> _ vplivanje na g ^ družbene in pospodai s* ^ zacije pri uvajanju soC1,jtj]cC;° in vodenje pravilne PoJ vprašanjih. Na podlagi takih orientacij jc bil na sveta za socialno var imenovan kolegij. Na 1 .mI^v ICO^ sveta za socialno var. v Na neg - vi seji je kolegij razprav logah, ki jih bo treba najkrajšem času. Po m"tr0^ ^ gija je kompleksno °V 10* ■ j* mladinsko varstvo * irf'JV j membnejšib kategorij y tudi treba kot prvo o demletnem planu rešiti. — St. Š. Ob koncu poletne sezone Dež odganja turiste . *rl Vji^ 0 Dokaj uspešna poletna turistična sezona Je P JollfjM*' hotelih veljajo izvensezonske cene, pa tudi izvensezonsko Q\-K Izredno hitremu prehodu od sezonskega na posezons* Je v veliki meri pripomoglo večdnevno deževno vreme- # Na BLEDU sc kljub temu v teh dneh zadržuje ytf :ej gostov. Medtem ko so gostje s prostora za kamP1' ^ P'(j, in je zasedena le dobra petina zasebnih sob (zasebniki .^l^ x razpolagajo s 1000 ležišči) se v hotelih niti ne morejo P v Pretekli ponedeljek sc jc zadrževalo na Bledu 1512 tu"Sto 1637. za naslednje dni pa menijoh, da se je število ta 100 do 150. Med tistimi, ki na Bledu vztrajno čakajoči* ff vreme, je posebno veliko t Med gosti na Bledu je dob zemski turisti. še turistov, ki so pripotovali v » $0 -na četrtina domačih, ostalo P - hil&vh> sc je precej izpraznil. V četrtek je D" .n t<» ovi 111 • BOHINJ in pri zasebnikih šc okoli 350 gostov. Počitniški dom lišče so nekoliko bolj zasedeni. Prav tako je tudi s počitniškimi domov tjer v teh rsem prehodni na Korenskem s h gostov Komandant Prešernove brigade Karel Leskovec-Korl prejema odlikovanje za brigado KRANJS^: m?m«e&J ov je 50 odst. $ eteklega tedna . raj-ni gostov. Go«,tlri.sko podjetje ima po nektii sta,11,nuCii ^ domu na Jezerskem in v gradu Hrib v Preddvoru pO prehodnih gostov navadno ni veliko. je tudi s počitniškimi domovi v **^^~oS& ujfi' h dneh povprašujejo po prenočitvenih zmoglJjy° t&\$ hodni gostje, ki se vi;ačajo domov preko mejni"jp iSkaila sedlu in v Ratečah. Stalnih gostov je n ^c^. kot 100, kljub temu jc vsako noč oddanih okoli 50 odst- .j s v 9 Na JEZERSKEM od začetka preteklega tedna »' Vt0, il" 9. rtSpf čritbra I90S tem ali __I Spet 8tare nevšečnosti nQZa vsakogar, ki potuje, je val-J • da se lahko na preglednem Jpnern redu prepriča, kdaj odpc- j ,e "Jegov avtobus ali vlak. Pri j pa 7.anj ni prav nič važno, j sc pelje s sap avtobusom ali] 4oh bliana*transP°rt- 0ba staj Ud ^C Sta tfHn'1 Pr' odhodih in | a °0i1a ?-a prevoz. Žal, pa zlasti sesi° ni. V07ni redi niso vedno rta rV':-Cn' prc"'cdno m enotno, ^s 1 7a 2-mm v škof ji foiWi' ^ivo po dogovoru. Inka lJe: Kidričeva 13/1, Sk. Lo- 3391 ostalo •Nai tJ?bo v Kranlu ali nepo-Pod »lav , n1, Ponudb,- poslati ^°j —. dobro plačam« j in četrtek od 15. do 18. ure vključ-j no do 10. septembra 1963. in ne I do 24. septembra, kot je bilo pomotoma 3-krat objavljeno v Gla-' su. Po tem roku prijave ne bomo več sprejemali za tečaj. Prijave za tečaj za kvalificirane I voznike motornih vozil se spre-1 iemajo do vključno 24. septembra ; 1963 i ŠOFERSKI TEČAJ V ŠENČURJU AMD Šenčur obvešča, da sc prične v sredo, 11. septembra, ob 17. uri tečaj za voznike amaterje A in B kategorije ter voznike mopedov v društvenih prostorih v Šenčurju. Vpisovanje se prične 1 uro pred pri četkom tečaja ŠOFERSKI TEČAJ V PODNARTU \ J^StoiV?* VOZNIKE J&2P1 V0ZIL JESENICAH Avto-moto društvo Podnart obvešča vse interesente, da prične dne 15. septembra 1963 ob 8. uri s tečajem za voznike amaterje A in B kategorije. Tečaj bo v cjomn AMD Podnart V TR2ICU POROČILI SO SE: Jože Pr. Gibanje & *^%£::ton prebiv^vftva fif^riS *a vozriikc UlJ*v« dn v mesecu se 2?*ialr nadalinia navodila sej **«nkah* ^ p'sarr,i združenja na ' protnikv tov. delavec in Gabrijela S^.||........'^ u°gljeva 1, vsak torek 1 Dragan, lov. delavka; Viljem Šo- JS^riN^* Cp "Gorenjski tisk«, iB*»lk: t. B v Kranju 607-11 1-133. r°- miJiredn,Stvo in uprava 21-90. P** 10 |S!a 110 dinarjev. Cena pot ^ bet^f0ta 20 d,n- Mali oglasi: za naročnike 50. za nenaročnike ber, delavec, in Marija Prijanovič, delavka; Vladimir Stritih, radio-mehanik in Magdalena Meglic, delavka; Janez črnilec, delavec in Marija Kern, uslužbenka. RODILI SO SE: Pavel Malkič, MOjČa Moškon. UMRLI SO: Albina Pcrne, osebna upokojenka: Marija Ribnikar, osebna upokojenka; Jakob Jusi in. posestnik; Franc Gros, čevljar; Jurij Omejc, krojač. tržni pregled V KRANJU Krompir 30 din, zelic v glavah 25 din, kislo zelje 100 din, pesa 50 din, korenček 60 din, jabolka 50 do 70F din, hruške 100 do 140 din, breskve 100 do 180 din, grozdje 120 do 140 din. slive 70 din; fige 120 din, paprika 60 do 70 din, fižol 200 do 220 din, fižol v slročju 140 din, kumare 20 do 30 din, kumaree za vlaganje 90 do 100 din, paradižnik 80 do 100 din, solata 100 do 120 din. Slruta 160 do 180 din, surovo maslo 800 din za kg: kaša 160 din, ješprenj 120 din, pšenica 70 din, oves 40 din, proso 80 din, koruzna moka 65 din, ajdova moka .J60 din za liter, jajca 25 do 35 din. piščanci 500 do 700 din, kokoši 700 do 1000 din. \a kratkem valu • RADOVLJICA - V Radov Ijici so imeli v soboto občni zbor društva inženirjev in teh-1 nikov. Izvolili so nov upravni odbor in sprejeli pravila, ker bo poslej društvo v Radovljici delovalo samostojno, medtem ko je doslej delovalo le kot podružnica Kranja. Na ustanovnem obenem zboru so člani obširno razpravljali o | nadaljnjem razvoju kmetijstva v komuni. • PRI KMETIJSKI ZADRUGI JELOVICA so žc nekajkrat razpravljali o potrebi bolj neposrednega in cenejšega pre- I skrbovanja potrošnikov s kmetijskimi pridelki, zlasti za ozi-mine. Pogovarjali so sc tudi o tem, da bi morda sami nastopali s svojimi pridelki na tržišču. Če na primer zadruga proda trgovski mre/i kilogram krompirja za 23 do 24 dinar- > jev, trgovina ga pa prodaja potrošniku za 32 dinarjev, no-tem bi tak ukrep zadruge koristil samo potrošniku, ker bi lahko kupili pridelek iz prve roke in seveda dosti ceneje. Čebulo prodaja zadruga po 45 dinarjev, trgovina pa nudi potrošniku kilogram čebule še enkrat dražje. Morda bi bilo koristno, da bi potrošniki sami spregovorili o tem problemu in ga reševali v okviru svojih komunalnih skupnosti. • RADOVLJICA — Posebna I komisija občinskega odbora I SZDL obiskuje v teh dneh krajevne organizacije SZDL z namenom, da se ob pričelku živahnejšega razdobja po poletnem odmoru kar najbolje seznani s stanjem v posameznih organizacijah. Pri občinskem odboru menijo, da so osebni stiki z odbori krajevnih organizacij najboljša oblika sodelovanja. To je doslej pokazala tudi praksa. Takšne oblike sodelovanja sc pri političnem delu pogosto poslužujejo bodisi z obiski, s prirejanjem posvetov ali seminarjev. Kadrovska vprašanja Kranj, Koroška cesta 8. TekočI 135. Telefoni: glavni in odgovorni 24-75, 28-97. Naročnina: letna posameznih številk: ponedeljek - a< Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Tržič — Občinska skupščina' Tržič je na svoji zadnji seji pred tednom dni potrdila predlog cveta za šolstvo, ki je določal, da K na podlani ustreznega člena ftkko-r.a o osnovni holi razrešijo i!o!/-nnsti upravitelja upravitelji vaafa treh (ržišklh osemletk. Dokončno potrjeni «k!«p tudi določa, da ti Imenujejo za vraivae dolžnosti upi avitajijevj Svel za iotstvo p« nadalje Kadofoeft, da takoj ob •ror<<\:'' ' cijl šol*kr mreže oziroma ob do-' •nalivi iiO"n Osnovne šoJe, naj-kRsn?!? pa v času rednih razpisov prostih' učnih mest v mesecu aprilu ili maju 1964, izvede razporeditev UČnega kadra in razpis upraviteljev vseh treh osemletk. Tovrstne predloge pa bo seveda p \dovljtca »vel a Šolstvo predložil občinski 9. septembra — ameriški CS film ckupJČIni, ki bo o njih razprav-apr1lska LJUBi-./T.v ob 20 uri Ijala in sklepala. — P. 16. IpianlC je slišal oddaljen tresk, nato lomljenje in drobljenje železi, kot da bi se kotalilo po nasipu železno ogrodje. Vedel je, da Je z glavo udaril v neko naročje. Nato je močno vzdlhnll, kot da bi pravkar izpustil dušo. Zdelo se mu je, da padajo po njem težke mokre vreče, ki ga vse bolj In bolj potiskajo k tlom. Pod tem pritiskom Je inženir začel počasi izgubljati dih in toniti nekam globoko, globoko ... • 17. »Tovariši!« Kdo le kliče tovariše med temi mokrimi vrečami, je začel počasi misliti inženir. Zavest sc mu je začela vračati. Saj to niso bile vreče, ampak telesa izmučenih taboriščnikov. Potiskali so se in skušali vstati. Altmanuto ni uspelo, zato je ostal na tleh. Inženir jc občutil, kako mu je na roko tekla topla starčeva kri. »Tovariši, transport je naletel na mino! Hitro! Naravnost prek travnika do gozda! Ne obotavljajte sc!« je kričal »Deli«. 18. Skozi polomljene deske vagona jc inženir Novak zagledal košček zvezdnatega neba. Nenadoma — ne da bi vedel kako -— se je znašel v jarku poleg proge. Pred seboj je videl golo ledino, po kateri so hitele sence tovarišev, ki so hoteli doseči gozd. Lokomotiva je bila razbita, mitraljez pa je neumorno kosil po travniku. Inženir si ni upa! čez travnik, nato je po štirih lezel po jarku proti zadnjemu vagonu. ^ GOLOSOVSKI ^lim verjeti fcu'0 se&f 1°, bi' doma. Bil je ognjevit oboževavec av «. h- 1 Sklenil ;,:„ _____ __:i ..____j__i— 32 bil doma. Bil je ognjevit oboževavec avtomobilizma. *S' P^natr ' cim sem vstopil v Predsobo njegovega stanova-Je s'nir^ano z orodjem in rezervnimi avtomobilskimi deli. Pov- rodje VVfata nv'? Po honcim>-IfoK tjh Oh •'lt- °dpr] mocan človek srednjih let, bujnih sivih las, tth • Nj/Vl ip veselega, rdečega obraza, v katerem skoraj ni bilo stale n^8°ve velike rjave oči, pametne in radovedne hkrati, so fl0 *Ah, SDnie.ni, in me radovedno ogledovale. iavil. »mm!n-'am sc' Prišli Ste zaradi 'Volge',« me jc živahno " k"aj s /NaJbrž ste tisti, ki mi je ziutraj telefoniral, kajne? Ve- J i "«j jjj.^, j"-, aiu usu, JW mi le /.|ima| il-ici ui i it .- jf^Javo ^nil scm skIep/ Sk,cniI sem počakati, ne bom hitel ^tnkS" Je ' ^Vo'ega Moskviča se še nisem naveličal.« v in t"10^"0 platnene hlače in usnjen jopič s kopico žepkov, rak°v \^0vinaio?Šel Zaradl 'VoISc'- Novinar sem ^ ^«ala sc jc začudil Cerni.š. »Hm • ■ • Čudno .. . Sicer pa ... V Zalo~p" Pri vratih? Vstopite in odložite plašč. Obešalnika ni-s°bi ?a dePite prek stola.« jn°d Cuvi, zavoji, krogci . . . Pisalna miza se jc šibila pod $Šf2£a PalicPapir'i- Na tlen Jc lozal nahrbtnik, iz njega jc štrlela Pot 1Z plast'čne mase. Po stolih so ležali zavojčki hrane, nc konzerve, nailonske vrečice in druge reči. Pri steni kijp'- po°v,^e, bila strahotna zmešnjava. N S?1 Palic-. k ?e h poj lz P^stične mase. ^ 1» a zložr,C konzerve, najlonske vrečice in druge reči. £' s r>r>t.n,Va Postelja. Bila je povaljana in blazina je visela VNstiteClie-. *°*krai 1 sedem- SCm žc pripovedoval svojo zgodbo, da sem se je na- velidaii Zato sem mu takoj povedal, da sc zanimam za usodo Gal je Nalivajko, ker pišem članek o ilegalcih iz mesta Pribdska. -Valerij .l.-vorovk Korabljuv nic je poslal k vam. Poprosil me Je tudi, naj vas pozdravim.« černiš je sedel na posteljo in se zamislil. »Veste, takoj vam bom povedal, da je položaj malce zapleten,« mi je zaskrbljeno odgovoril. »Gre za to, da tudi jaz pišem svoje Spomine... Kajpak -- nisem pisatelj.., pČje neki! Vendar želim, da bi nekaterih dogodkov ne pozabili ali da bi ostali neznani ... Galji Nalivajko pa sem v svojih spominih posvetil dovolj prostora. Oba sva se skupaj bojevala ... Delj časa... Iskreno rečeno: te spomine sem Se napisal. Rokopis sem izročil založniškemu podjetju. Mar bi nc bilo nerodno, če bi o Galji pisali v moji knjigi in v vašem članku? Iste stvari! Kaj menite?« »Nobenega problema ni,« sem odgovoril. »Zaenkrat še nc vem, če bom pisal o Galji, in če bom pisal, jc knjiga vali. in to bom tudi omenil. ..« »\Yikar sc ne sklicujte name . • ■ Ne gre za to... Kako naj utrdiva to reč? če želite, vam bom pripovedoval o Galji. sicer pa lahko tudi preberete nekaj poglavij i/ moje knjige. Hranim prepis rokopisa, ki sem ga poslal založbi. To gradivo lahko uporabljate, kakoj se vam zdi.« »Tudi jaz mislim, da bo tako najbolje,« sem privolil. »Počakajte trenutek...« Čemiš je VZel iz pisalne mize debel sveženj listov, [zbral kak snih petdeset strani, jih zavil V panir in mi izročil zavitek. »Kdaj nameravate odpotovali?« sem ga vprašal. »Pojutrišnjem zjutraj.« »Rokopis vam bom vrnil jutri.« »Prav, čakal vas bom.- černiš me je pospremil do vrat. kjer sva sc poslovila. Vso noč sem prebiral poglavja iz njegove knjige. Igor Jakov-Ijcvič černiš je pisal o sebi v tretji osebi in le stežka sem se privadil dejstva, da si avtor ni izmislil junaka te povesti, da jc resničen in ziv človek, ki ga poznam in katerega sem videl pred nekaj urami v njegovem domu ... Njegovo knjigo bodo kmalu natisnili. Avtor mi jc dovolil, da smem objaviti nekaj poglavij. Cerniševega izvirnika nisem spreminjal. Objavljam ga dobesedno. 10. »Drugo poglavje« Igor černiš se Je slabo spominjal svoje matere. Spominjal se |s |e, da ic njegova družina živela v pritlični sobici in da oče ni živel z drugimi, Bil je lepolec, delal je kot monter in le od časa do časa obiskoval družino« Z ženo ni bil poročen in zato ga Je mati vselej ponižno pričakovala ter se trudila, da bi mu ustregla. Toda oče je kmalu prenehal obiskovati družino In mati se je zaposlila kot Ulična čistUka. Nekega dne jo je povozil tovornjak, ko je odmetavala sneg. Oče, pisal se jc Velednjicki, sploh nI prišel na pogreb. Izginil jc, kot da bi ga pogoltnila zemlja. Igor je poldrugo leto blodil po deželi, obiskal Turkcstan, Krim In druge sil liagladal sveta. S trinajstimi leti Je pričel razmišljati o svojem življenju. Ugotovil je, da ne sme nada-Ijevatl s takšnim nač n Ivljenja, sicer bo zabredel v zapor. Prt-ial je v Pribelsk I« »siopil v obrtno šolo) ki so je pravkar odprli v kemični tovarni. Po nekaj bitih Je bil že študent k-nnično-tehnološke fakultete univerze v Pribelsku. MJegov življenjepis jc bil pravzaprav življenjepis njegove generacije. teta 193S se je Igor kot inženir vrnil v svojo tovarno, kjer je kot deček začel v svojem poklicu. Mnogi -so sc ga spominjali kot živahnega fantiča, ki se ni utrudil, čc je šio za pridobivanje znanja. Kmalu i- postal vodja oddelka- Leta 1939 so ga s skupino sovjet-• Ih Inženirjev poslali na specializacijo v Nemčijo in Anglijo. V tujini je preživel osem mesecev in se dobro naučil nemščine In angleščine. Iv. naslednje leto so ga imenovali za glavnega inženirja kemične tovarne. čim je izbruhnila vojna, je Igor nemudoma odšel na vojni odsek in zahteval, naj ga pošljejo na fronto. Vljudno so mu svetovali, naj se vrne v tovarno in poskrbi za svoje posle. Zatem Je odšel v mestni partijski komite. Sekretar mestnega komiteja se je z nJim delj časa pogovarjal. čez mesec dni so Igorju sporočili, da bo v primeru okupacije Pribelska ostal v mestu skupaj s skupino komunistov in ustanovil tajno odporniško organizacijo. O I* A S PONEDELJEK, •. se^tembrajj Soort # Snort • ' •----- * **■ £**a*t & Šoort 4* S*nrt ^ ftnnrt & Inorit © Sport • Šport O Šport • Šport # Šnort • ft**«^f # šr»ort TOKRAT BREZ PRESENEČENJ Tekme v I. kolu so nam pokazale, da bo letošnje tekmovanje v gorenjski rokometni ligi v primerjavi s tekmovanji v preteklih letih, še najbolj izenačeno. Domačini so pobrali ves izkupiček, razen v Radovljici, kjer je moštvo Križ brez težav premagalo moštvo iz Radovljice. Mladosti B zaradi neresnosti nekaterih igravcev ni Republiška moška liga Šest minut nrcbeiiega koša DOMŽALE : TRIGLAV 67:50 (32:25) DOMŽALE, 8. SEPTEMBRA — V prvenstveni tekmi prve repub-Hške košarkarske lige so sinoči Domžale premagale Triglav z rezultatom 67:50 (32:25). DOMŽALE: Hočevar 27, Brumen 15, Dovžan 8, Kralj 8, Rjos 6, Grilj I 3; prosti meti 34:21. TRIGLAV: Belhar II 12, Belehar I 11, Rus II 9, Lampret 6, Klavora II 6, Stružnik 5, Rus I 1. Klavora I; prosti meti 26:12. Sodila sta Varoga in Prihoda slabo. Zmago so si Domžalčani pribo- osebne mete, ki so jih izvajali pa Gorenjska nogometna liga ŽELEZNIKI : JESENICE 7:2 (3:0) Gorenjska liga 3:1 (3:0) SVOBODA : BLED Šenčur, 8. septembra — V prvem kolu gorenjske nogometne tah. Dotlej sta bili moštvi enako- zadnji minuti so po šestih minu- giccj 7 rezultatom 31 vredni pa tudi v rezultatu ni bilo tah brezplodne igre dosegli prvi večje razlike. Ko pa se je Kranj- koš. V tem času pa so domači hi- dornacc -,e dosc8el vse tri (3:0). Za gole čanom nekoliko ustavilo v napadu, so popustili tudi v obrambi, kar so domači s pridom izkoristili. V enakovredni igri je bil rezultat v prvem polčasu tesen, v zadnjih minutah pa so^ domači z nekaj zaporednimi koši povedli za 7 točk. Začetek drugega dela igre je pripadal triiglavanom, ki so že v 4. minuti znižali prednost dom-žalčanov na 1 točko (33:34), v 6. minuti pa že povedli (38:37). Nalet Kranjčanov se je nekoliko ustavil, tako da so spet prevzeli pobudo domači, vendar brez bistvene premoči v rezultatu, saj so še v 13. minuti vodili le za 3 koše (50:47). Tedaj pa se je Kranjčanom popolnoma ustavilo. Vrstil so se neuspešni napadi. Nekaj žog so podali nasprotniku v roke, netočno so metali na koš, nekajkrat pa so jih domžalčani v obrambi uspešno poblokirali. Vmes je bilo sicer tudi več prekrškov, vendar jih sodnika nista piskala. še tiste Republiška liga — moški Branik: Tržič 10:8 BRANIK: TRŽIČ 10:8 Krško : Mladost 24:18 KRŠKO: MLADOST 24:18 tro večali razliko, tako da so na škrjanc, za goste pa jc bil uspe-koncu visoko zmagali. — L. S. šen Potočnik. Nesrečno izgubljena tekma odpotovala v Duplje in zato tek- rili šele v zadnjih desetih minu- so tritdavani zgrešili. Sele v pr. d tijge je domača Svoboda premagala mo izgubila s 5:0 w. o. Predana bo disciplinski komisiji. Storžič : Krvavec 17:15 (6:5) Storžič: šenk, Krčmar 6, Likar 5, Ribnikar 5, Šinkovec, Suštcr-šič 1; Krvavec: Lipar, Polajnar I 9, Polajnar II, Ogrin I 6, Lobar 7; sodnik Vidmar iz Kranja. TVD Selca: Savica 16:13(9:8) TVD Selca: Gartnar I, Krek 5, Pogačnik 3, Lotrič I 1, Lotrič II 2, Gartnar II 5; Savica: Brezigar, Humar 5, Birsa 5, Kutin 1, šuš-teršič 1, Malovrh 1; sodnik špa-rovec iz Kranja. Radovljica: Križe 8:13(4:6) Radovljica: Pesjak, Ravnikar I 3. Todič 2, Koren 1, Gašperšič 1, Butinar 1; Križe: Teran, Jazbec 4, Rus 4. Ješe I 3, Ješe II 2; sodnik Javomik Iz Kranja. Republiška liga žensk« BREŽICE : MLADOST 3:6 (2:2) Po slabem začetku so Kranjčan-ke v drugem polčasu zelo dobro zaigrale in zabeležile prve zmago v letošnji ženski republiški rokometni 'igi. Za Mladost so bile uspešne: Kolman 3, A. Ankele 2 in T. Tolar 1. * '-,T-»~,*~r, . ^r^va B mM (5:5) Celje, 8. septembra — Na današnji nogometni tekmi Slovenske conske lige v Celju je moštvo Triglava igralo v naslednji postavi: Brezar II (Vagaja), Brezar I, šenk, Ugriea, Pcrkovič, Jerman, Hiti (Martinovič), šimnovec, Koban, Vcrbič I, Finžgar: Celje: Bcncik, Perme, Ncrič, Reberščak, Jošt, Letncr, Kolčne, Devčič, Florjane, Travner, Adžič; sodnik: Podlipnik iz Ljubljane. . Strelci golov: za Triglav Finžgar 1, za Celje Brezar I (avtogol) j 400 m z rezultatom 51.8, MušiČ je in Devčič 2. ..... ' vrgel kopjc 53>18 m Hrženjak pa Po soloakciji Devciča in Adžiča je slednji streljal na gol. Žoga je skočil s palico 380 cm. Med dese je odbila od Brezarja 1 in spremenila smer kar je presenetilo j kieU Je bila najboljša Podmiljšča-golmana Brezarja II in povzročilo avtogol Triglava. Celjani so po- hOva ki je tekia na 400 m 60 8 večali rezultat v svoj prid še v 26 in 43 minuti. V II. polčasu so | Rezultati: Starejši mladinci: Kranjčani prevladovali, zal pa ni bilo nikoga'-, ki bi premoč znal | no m ovire- 1 Pirš (Br) 17 8 2 izkoristiti. V 76, minuti je na len predložek Kobana Finžgar zmanj- j Cirar (Ru)' 18'.6, J. Tepina (OS) šal razliko na 3:1. Pri Triglavu velja pohvaliti Pcrkoviča, šenka in j jgp. ioom: i protič (Tr) 11 3 2 Slovensko prvenstvo za starejše mladince in mlajše mladinke Tudi dež ni ovira Kranj, 8. septembra — Kljub dežju so se danes B» novem stadionu pomerili najboljši slovenski mladi au in atletinje. Razmočene atletske naprave niso dovoljeva^ najboljših rezultatov, kljub temu pa so se maloštevilni stopajoči srčno borili, pa čeprav je bilo slabo vreme ne terim hujši nasprotnik kot sotekmovalci. Kranjski atle delavci, člani AK Triglav, so se zelo trudili in je tekm£V. nje, posebno popoldanski del, v redu potekalo. P°se h grajo zaslužita atletska kluba Gorica in Kladivar, ki k J prijavi nista prišla v Kranj. Menda so se zbali sla vremena, vendar to ne more biti vzrok. Dokaz za to tekmovalci iz Olimpije - Svobode, Ljubljane, Branika« ribora, Rudarja, Kopra, Kamne gorice, Kočevja m glava, pa tudi Celjana Zunter in Vivod, ki sta PpP° ^ samoiniciativno pripotovala iz Celja. Najuspešnejši je bil mariborski Branik, ki je osvojil 10 prvih mest* 3. Gadžijev (OS) 576; Palic^u) Hrženjak (Br) 380, 2. Cirer \r. Kljub vsemu pa je bilo vendarle nekaj dobrih rezultatov. Omenimo naj Bukovca, ki je vrgel kladivo 61.70 m, Juha, ki je vrgel disk 49.40 m, kranjčan Protič je tekel na 100 m 11.3, na 200 m pa 23.2, Verbič je znagal v teku na ko* 320, 3. Zupan (Br) 320; trojjL 1. Casar (OS) 12.44, 1 Jfgfc (OS) 12.18, 3. Zupan (Bn A 2. krogla: 1. Barišič (Br) W%A Konc (Tr) 12.65, 3. Kosec (R«> ,„ (0 12.00, izven konkurence Sega \ ^ 13.38; disk: 1. Juh (Ru) Kosec (Ru) 40.47 , 3. Vivod £ jg, Vivod $ 40.35; kopje: 1. Mušič (°s).wtj) 2. Barišič (Br) 46.10, 3. Petne.Wj Kobana. — E. 44.50; kladivo: . 61.70, 2. Coh (Br) 41.40, 3. (OS) 25.15; 400 m ovire: L (Br) 62.0, 2. Tepina (OS) o'"^ Mlajše mladinke: 60 m: »• V«E- (Br) 8.2, 2. Kobal (Mb) janič (Tr; 8.4; 400 m: 1. ščak (Br) 60.8, 2 ' r (JO* Z EP v veslanju Tokrat še brez medalie... Brez ogrevanja v vodo T a tekmovanje so bili najslabši pogoji. Nismo vedeli, kako naj bi se ogreli za tekmovanje, saj jc »lilo kot iz škafa«. Ponavadi gremo na vodo takrat, ko vozijo double scull, toda tedaj so oni že odvcslali, mi pa smo bili še kar v hangerju. Noben izmed osmercev ni hotel iti prvi na vodo. Končno smo se le ojunačili in prvi odnesli čoln na vodo; za nami so šli tudi ostali. Ko smo odrinili od splava, sc je tako ulilo, da smo videli le kak meter naprej. Ostale ekipe so se umaknile nazaj v hangar. V trenutku smo bili mokri do kože in tudi čoln se nam je začel polniti z deževnico. Po nekaj minutah je dež malo prenehal in tudi ostali osmerci so priveslali za nami. Vsak se je ogreval, kot je vedel in znal. Mi se v tako kratkem času nismo mogli ogreti in smo na startu kar drgetali od mraza, namesto da bi bili lepo topli. Četrto mesto K a progi številka 1 so bili Angleži, ki so bili letošnji prvaki Hcnlcvske regate, na drugi progi smo bili mi, potem so bili Rusi, nato Cehi in zadnji Nemci, svetovni prvaki. V polfinalu so Angleži premagali Cehe, Rusi pa Nemce. Precej dolgo smo čakali na startu na starterjev znak. Nemci so nekaj zavlačevali in še tisto malo toplote, ki smo jo imeli v mišicah, nam je začelo uhajati. Končno je starter le dvignil zastavico in na njegovo povelje smo vsi čolni potegnili z vso silo. Vsak je hotel že na startu pridobiti minimalno prednost. To se je posrečilo Ic Nemcem. Na 500 metrov smo bili pred Angleži in skupaj s Cehi, Nemci, in Rusi pa so bili že pol čolna naprej. Tempo je bil peklenski in nihče ni opazil, kdaj so Čehi prešli v sprint in nas prehiteli za pol čolna. Imamo namreč zelo mladega krmarja, ki je še neizkušen in skrbi le za- smer, na pozicijo pa gledamo sami. To nam seveda jemlje dragocene desetinke, saj vsak pogled nazaj škodi ritmu čolna. Cehe smo hoteli dohiteti, rrito smo »dvignili zaveslaje«. Ker so bili Cehi pred nami, so nas hudno pazili, in ko smo povečali zaveslaje, so storili to tudi oni. To se jc večkrat ponovilo in kmalu je bil cilj. Zamujenega na začetku nismo mogli več popraviti. Bili smo četrti. Tudi po tekmovanju je šc kar naprej neusmiljeno lilo. Čolne smo shranili takoj po tekmovanju. To smo delali v največjem nalivu, zato smo bili mokri, kot verjetno ne bomo nikoli več. Pri tem smo se tudi vsi oa prvega do zadnjega prehladih, tako da nam finale evropskega prvenstva v Kopenhagnu ne bo ostal v dobrem spominu. Zamujen sprejem lf nedeljo zvečer po finalnih bojih je priredil župan Kopcnbagna * v mestni hiši slovesen sprejem za vse veslače in funkcionarje. Mize so se baje kar šibilc od vseh mogočih dobrot in pijač, za katere pa mi nismo niti vedeli. Pri shranjevanju čolnov smo se namreč precej dolgo zamudili, in ko smo hoteli na sprejem, n: bilo nobenega avtobusa. Čakali srno in čakali; in ko so nas končno le pripeljali v mesto, smo glavno že zamudili. S praznimi krožniki smo tekali od mize do mize in pobirali le ostanke. Zamudili smo tudi sprejem, ki je bil ob otvoritvi evropskega prvenstva, tako da se pravzaprav »glavnega« na evropskem prvenstvu Blejci nismo udeleždi. Jezno' smo potem odšli v Tivoli, kjer smo se malo razvedrili pri številnih avtomatih in ob množičnem zapravljanju danskih mark v teh avtomatih. Tivoli je eno največjih evropskih zabavišč. V ponedeljek smo ostali v Kopenhagnu do štirih popoldne. Sedli smo na vlak in vrstile so se že znane železniške postaje, vendar v obratni smeri. Zadnja postaja na Danskem je bila Rodbv in potem smo se peljali s trajektom do Ruth Gardena v Nemčiji. Skozi Nemčijo smo se spet peljali ponoči in ^zjutraj smo bili v Miinchnu. Tam smo porabili Še naše zadnje dinarčke in v sredo zjutraj smo bili doma na Bledu. PETER KLAVORA Galjot M. (Tr) 11,4, 3. Galjot S. (Tr) 11.8; 200 m: 1. Protič (Tr) 23.2 2. Galjot M. (Tr) 23.4, 3. Slana (Br) 23.8; 400 m: 1. Verbič (OS).. „, ••• 51.8, 2. Medveščak (OS) 52.6, 3. 65.2, 3. Vrtovec (Br) ^LStfi Kapus (Kg) 58.0; 800 m: 1. Geohel- ovire: 1. Peče (Lj) 13.1;/•JJfc li (Lj) 2:03.5, 2. Vihar (B:-) 2:04.0, i 1. Branik 32.2, 2. Mariborj, 3. Mlekuž (Lj) 2:05.9; 1500 m: 1. Olimpia-Svoboda 35.7; ^!r\J30, Kofler (Lj); 1500 m zapreke: 1. Peče (Lj) 135, 2. Kolarič (*y-flo> Kosaber (Ru) 4:40.9, 2. Ci/ek (Br) 3. Hrček (OS) 130; daljina: i- ^ 4:44.7, 3. Sitar (Kg) 5:19.0; 300 m: bal (Mb) 473, 2. Vihar (*%Uufi 1. Polanec (Br) 9:18.3, 2. Ambro- 3. Bole (Lj) 447; krogla: 1. VJJg žič (OS) 9:30.7, izven konkurence (Br) 10.48, 2. Holešek■(•*«"-Žuntar (KI) 9:00.5; 4x100 m: l.Tri- 3. Petrovič (Br) 9.40; disk:-.*' ^ glav 45.2, 2. Branik 46.2, 3. Olim-1 čun (Br) 23.65, 2. ^tro^^p pia-Svoboda 46.4; višina 1. Matoh (OS) 170, 2. Hrženjak (Br) 155, 3. Zalaznik (OS) 150; daljina: 1. Pri-stov (Tr) 609, 2. Casar (OS) 583, ii»;.i; /*) trovic^. 21.78, 3. Krček (OS) 2i.«L*-gj# 1. Holešek (Ru) 26.43, 2. •»» ^ (Ru) 24.36, izven konkurenca • trovič (Br) 30.00. — M« *• PRIPRAVE ZA USTANAVLJANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V TRŽIŠKI KOMUNI Konec septembra favne tribune PO DOSEDANJEM PREDLOGU NAJ BI IMELI V TRŽIŠKI KOMUNI DESET KRAJEVNIH SKUPNOSTI Nadaljnje utrjevanje krajevne samouprave vodi hkrati z zakonsko osnovo, ki nam jo je prinesla tako zvezna kakor republiška ustava, do ustanavljanja krajevnih skupnosti — do te neposredne oblike upravljanja in zadovoljevanja skupnih potreb občanov v določenih naseljih. Da bi t'sta načela ustave, ki poudarjajo pn?dv:iem samoupravnost, čimprej konkretno zaživela tudi v praksi in dr. bi fcitnprej dozoreli pogoji za ustanovitev krajevnih skupnosti, so v tržiški komuni žc pričeli z obsežnimi pripravami za formiranje teh samoupravnih teles. Pri vsem tem pa jih bo med drugim vodilo tudi načelo, da pospešene priprave ne smejo vplivati na samo kvaliteto priprav. Kot začetek priprav za usl.mav-1 predlogi o krajevnih skupnostih ljanje krajevnih skupnosti ne-1 prišli v javno razpravo, za kate-dvomno lahko označim o ra/srovo- rc potek je že predviden okviren re in proučevanja, ki jih je imel ' program. Najprej naj bi na se-politični aktiv komune. Prav Stankih krajevnih organizacij vprašanjem glede ustanavljanja SZDL in dosedanjih krajevnih od-krajevnih skupnosti pa je bila borov temeljito proučili predlog namenjena tudi ena Izmed sej o ustanovitvi krajevnih skupno-izvršnega odbora ObO SZDL. Ob- sli, zlasti še o njihovih teritorial-čfvski odbor SZDL je namreč nih mejah. Pričakujejo, da bodo menil, da se razvoj In formiranje razprave po krajevnih organizaci-krajevnih skupnosti nc sme pre- jah SZDL in krajevnih odborih pustiti stihiji in da prav tako ne daje žc določene jasne zaključke, smemo poslušati tistih, ki meni- Hkrati s temi razpravami na jo, da še nI izšel zal-on o krajev- terenu pa bo skupen posvet ob-nih skupnostih in da ga bi bilo einskega odbora SZDL in občin-bclje počakati. Vendar pa lahko ske skupščine. Ce se bo hkrati prav v zvezi s tem povemo, da razprava na terenu omejila bolj tega zakona zelo verjetno ne bo, aH manj na meje krajevnih skup-ker že sama ustava dovolj jasno nosti, pa bo omenjeni posvet zelo pove, kaj je krajevna skupnost.' konkretno razpravljal o vlogi in Zato nimamo več kaj čakati, pri- nalogah krajevnih skupnosti v četi je treba z obsežnimi In vse- tržiški komuni, binsko bogatimi pripravami! • Material oziroma predloge, ki DESET KRAJEVNIH jih bodo prispevale razprave na SKUPNOSTI sejah krajevnih organizacij SZDL Določene predloge oziroma pro- in krajevnih odborov ter na blematiko glede ustanavljanja skupnem posvetu občinske skup-krajevnih skupnosti je občinski ščlne In Socialistične zveze, pa Odbor SZDL Tržič posredoval ob- bodo dali na javne tribune pred-činski skupščini, ki je tako na vidoma že konec meseca. Takoj svoji zadnji seji že razpravljala O obsežne priprave pred javnimi! območjih bodočih Krajevnih skup- tribunami so pristojni organizl-j nosti. Omenjeni predlog o ob- rili z žeHo, di bi lahko dali ob-1 močflh krajevnih sklrortosti bo čanom čimveč konkretnega, ker ,,, - seveda upoštevala tudi komisija menijo, da se bodo volivci prav praznuje letos 10-letnlco uspešnega delovanja, Je priprav" j^o^ dila v izložbi Državne založbe na Jesenicah razstavo P<>d ^^t^ m\ piaeajo z za Izdelava Občinskega Statuta, ki na osnovi tega la*e odločili — In r:aj bi nrediog o Območjih vnesla kar je najvažnejše, da jim bo v osnutek statuta. Občinski od- prav ta konkretni material omo-*">r S7VL Trž'č je predlagal, da gOČfl Izbrati najboljšo rešitev, bi Imeli v trž:?kl komuni deset i P. V-ai-./ni!i skupnosti, in sicer: T*žW — mesto, Ravne. Bistrica <7."„ in S*>. FhtHca), Podllubel), T2ler.dnl — Dolina — Cadovl'e, Lom, Krire (Pristava, R»*e«\ >v',Ta-n'n vas, 8ef»*nfe, norf*\ Refliftno (Zg. In Sp. Veterno ter Novake), *"ovor (Loka. Hudo, Zvirčc, Preje. Hušle^, Brdo) In Lesc (Hudi srrab^n. Palovče, Vadlče, Popovo. Vinče). To je seveda simo predlog, v t nadaljnjih pripravah pa bo dana prosta beseda vsem občanom, da se sami odločifo, kakšne naj boflo krajevne eJkumiosil oziroma njihove meje. Zelo verjetno bo ome- : njeni predlog glede mej krajvnih ; skunnosti doživel spremembe, saj ; je na primer že sama razprava ; na seji občinske skupščine naka- i zala razvoj v to smer. To pa je i povsem razumljivo, saj občani sami najbolje vedo, kam pravili- { ra njihovo naselje. Seveda pa ; bodo lahko občani s temi faktor- i ji po svoji uvidevnosti različno kombinirali STRELSKA DRUŽINA »TOMAŽA VERDNIKA« NA TBSE&^gtr ID ■ i. »10 let strelstva na Jesenicah«. Zelo lično in bogato oP razstava je prikaz desetletnega dela in uspehov Jeseniške družine. NA VRSTI SO OBČANI Torej — led Je prebit In na vrsti so občani! Že ta mesec bodo Obrazi in pojavi o Obrazi In pojavi 9 Obrazi in pojavi # O irazi in pojavi ttr%a. Toda Žgank, njegov oče, si- Prisotni so začel* ^ cer spoštovan kmet, se je pred polagoma je udo razburil zaradi teg0. žganJea. Potem pa s0 .gfflll. " ^ dnevi h Zvedel je, da mora šolnino in tudi dryg za drugim proti gankov Darko je povprečen omačin blizu ,. ' 1.1 "/.„.„i — vsi so bih krivi tega. ktno, zbira sline s skatel * j _ . . i-i -..rya, to prva aoiznosi ^'"VprtVUfAf , poštarja, t>a prek občine do naivis- mu hude stvari; <*a * r m p fant petnajstih let. Živi na ■■, , \' ., r . ..... , 1 .,. piaiajo!. bodi v temo, vBgatič in sanja o vsem, kaj bo p^f^ postal, ko bo dorastel. Pred dnevi so vsi njegovi vrstniki, sošolci govorili o njem. Pravili pred leti so se doma pri Žganko- večer doma. ' Vse je v redu. » ttd'* jfi vih pogovarjali o tem, da ima Dar- Zadeva se je nadaljevala v va- \n srečen, kajti priho« 1 tiv^ ^ ko veliko veselje za elektriko in 'kern gostišču. Žgank je naročil začel v podjetju. Le & f(fic*' da bo moral v ta poklic. Sedaj bi liter in udaril po mizi: »Kakšna (tc,et0.m je ostala velik" moral( kot vajenec v podjetje te država je to! Jaz ne bom plačeval veT)tim ne bo hitro iz$ , ji, stroke in seveda tudi v ustrezno za šolanje! če hočejo šolanega, naj A- strokovno šolo. Zelo se je veselil ga šolajo!*