Otiški vrh pri Dravogradu. Letošnja slaba letina nas je primorala, da smo prodali živino pod ceno, da bi mogli plačati davke. Sadje je še precej dobro obrodilo, zlaati jabolka; zato smo imeli nekaj časa upanje, da bomo za jabolka toliko skupili, da bi se preskrbeli za zimo z živežem, ker mora marsikateri kmet kupovati rž že za setev, za kruh pa sploh vse. Jabolka emo v zaCetku prodajali po 50 par do 1.50 dtn za kilogram, pozneje pa sploh ni nihče več vprašal za jabolki. Kar ae tiče gospodarstva, je mnogoteri del gozda že popolnoma izčrpan, zlasti pri nekaterih kmetih, ki so bili primorani v prejšnjih letih sekati dan za dnem; sedaj pa, ko se je cena lesu nekoliko dvignila, je gozd prazen. žalosten je pogled po takih opustošenih gozdovih. Kdor je bil pred leti v našem Otiškem vrhn, je rekel: »Vi se Se lahko postavljate s svojimi gozAovi, ker stojijo v njih še pravi orjaki!« Sedaj so pa tisti orjaki že zginili, ostali so še samo panji na njihovem mestu. Naši gozdovi predstavljajo sliko, kakor bi šla preko njih vojna vihra. Pa Se druge nesreče nas obiskujejo. Pred nekaj dnevi je pogorela »Peharova« domačija. Ogenj je uničil sploh vse, ker je bilo vae pod eno etreho. »Peharovo« je sedaj že tretjič pogorelo. Marija Snežna. Blato imamo takšno, da smo ponekod do kolen v njem. Rdeči petelin je dvakrat zaporedoma zapel, najprej je pogorela Jauiinikova goatilna, potem pa pri Sfiligoju hlev in skladišče. Malo pred adventom sta se poročila Tilika Fekonja in Konrad Gungl od Sv. Jurija. Mlademu paru želirao obilo areče in božjega blagoalova! Jarenina. Kakor je vojaku potrebna obnovitev v rabi orožja, kar se zgodi pri orožnih vajah, tako je tudl bilo potrebno, da smo imeli po dveh letih obnavljanje sv. misijona. Vsa fara se je odzvala povabilu g. kanoniha Cižeka, ki že 4/J. leto neutrudljivo deluje v vinogradu Gospodovem. Misijon so vodili gg. lazaristi iz Ljubljane. Vsak dan smo imell po tri cerkvene govore, katerih smo se prav pridiio udeleževali. Nadvse veličasten je bil zaključek v nedeljo popoldne, ko je vsa cerkev prepevala litanije. Bog daj, da bi sveti misijon obrodil bogate sadove! Gornja Badgona. V nedeljo 5. decembra se je vršil v Gornji Radgoni shod JRZ. Posojilnična dvorana je bila nabito polna udeležencev. Govorili so gg. Marko Krajnc iz Maribora, Snoj Fr. in Jože Hrastelj. Gornja Radgona stoji neomajno za našim voditeljem dr. Korošcem. Gornja Radgona. V zadnjem času se slišijo vedno pogosteje pritožbe po tukajšnji okolici o postopanju naših mlinarjev pri odtegovanju moke. To se vedno težko čuti, osobito letoa, ko je bila slaba letina. Nekateri tudi ne postopajo dovolj vljudno s tiatimi, ki prihajajo v mlin. Poleg vljudnoati je potrebno strogo ravnanje po zakonu. Oblasti imajo dolžnost, da pazijo, ali se zakonite določbe izvršujejo. — V petek 3. decembra se je nevarno ponesrečil elektroinštalacijski delavec Kampuš Leopold, doma iz Gornje Radgone. Zaposlen je bil pri delu na električnem drogu v Podgradu. Ko je rezal žice, se mu je zlomil stari drog, ki je bil v zemlji strohnel, in je padel privezan k drogu po cesti iz precejšnje višine. Pri padcu mu je zlomilo levo čeljust in nekaj reber, dobil je tudi hude notranje poškodbe. Hudo poškodovanega Kamptiša ao prepeljaii v murskosoboško bolnišnicK). KampuŠ je šele pred rriesecem prišel od vojakov pa ga jc že zadela nesreča. — Na tukajšnjem banovinskem gradu je 1. decembra pogorelo ostrešje na ledenici. škoda znaša 1200 din. Požar je bil gotovo podtaknjen. — V lendavskem okraju se je pojavila pri govedi hevarna bolezen slinavka in parkljevka, ki so jo prinesli pred kratkim se vračajoči sezonski delavci iz Francije. Ogroženi so s to nevarno boleznijo tudi sosednji okraji. Avstrijske obmejne oblasti 8o pretekli teden zabranile prenašanje mleka, sircvega masla, mesa itd. Cez mejo. Pri nas v Gornji Radgoni bo to precej občutno, saj Ł3 je zadnja leta prodajala velika množina omenjenih produktov. Prizadeti so tako naši posestniki in avstrijski meščani v avstrijski Rarlgoni. Sv. Križ na Murskem polju. Pri krajevni organizaciji Kmečke zveze, pri Sv. Križu na Murskem polju, se bo vršil gospodarsko-poučni tečaj za ves politični ljutomeraki okraj v Slomšekovi dvorani, in sicer januarja 1938 v tem-le vrstnem redu, vsakokrat začetek ob 14 do 18: dne 5., 7., 12., 14., 19., 21., 26. in 28. januarja. Vabimo vae stanovske tovariše, da aa tečaja udeležujejo polnoštcvilno, ker le v skupni slogi in skupnem delovanju in na podlagi strokovne izobrazbe bomo doaegli naše zaželjene cilje. Sloga jači, nealoga tlači! Na svidenje! Ljutomer. Volilni boj je zelo živahen. Nekateri nodijo peš, drugi na kolesih, tretji pa z avtomobili — agitirat. Razlika pa je velika. Na JRZ sestankih je navzočih rad 80% volilcev dotičnega kraja. Govori jim g. SlavR poljudno in preprosto, vsakemu razumljivo. Sestanki potekajo lepo mirno. Volilci si sami izbirajo svoje bodoče odbornike. — Ko pa pride mestna goapoda ven, jih je pa za dobro pest. Martin Krpan bi jih na svoji dlani pihnil na Pohorje. Takrat je dosti govorov. Vsi Imajo delo. Eden vprašuje: imaš liatek za vstop, drugl pravi: kovača? No, za jutri bo že! Potem pa spet en takšen sestanek. Prva agitacija Je gotova, aledi druga, ki pa povzroča žejo, ker so velike govorance. O odbornikih in kandidatni listi je govor nazadnje. Ti gospodje se imajo za može požtenja in vere; pravijo: Vera ni v nevamosti, mi smo za delavca in kmeta. To bo goapodarstvo, boste videli! (Smo že videli, kako so gradili pot!) Vse razpravljajo, samo tega ne, da so njihovi pajdaši krivi, da nas gloda centralizem že 16 let. In zadnjih let svojega nasilja tudi ne, globe, ovaduhi itd. itd. O vaem tem previdno molče. — Ljudje pa vae pomnijo! Zagrizeno občinsko protiljudako politiko pa še bolj! Trdnjava (pa že ni vpč!) pada... Ljudstvo si želi mirnega, poštenega,' pravicnega gospodarstva. Zato bo 19. decembra volilo liato JRZ, katere nosilec je g. Franček' Slavič, naš poštenjak in mož pravičnega in neprlstranskega dela. Slovenska Bistrica. V nedeljo 19. decembra bo ob 9 dopoldne v Slomsekovem farnem domu zborovanje vseh kmetovalcev naše fare. Ob tej priliki se bo ustanovila organizacija kmetskega stanu — Kmečka zveza in tako olajšala centralni zvezi borbo za zmago kmečkih interesov. Krivica je namreč, da najštevilnejši stan nima med drugiml stanovi primerne veljave in moči. Kmetovalci, gre torej za vaše koristi! Stopite na plan ln pokažite s tem, da se udeležite, avojo stanovsko zavest in voljo do zmage. Iz naše skupnosti bo zrasla moč! žetale. Dolgo gojena želja se je uresnicila; zdaj imamo, hvala Bogu, krasno poslikano župno cerkev av. Mihaela. Delo, ki ga je izvršil g. Hinko Ortan, slikar v Hočah, je res mojstrako in ceneno. Radi tega se priporoča za alična dela. Da se je to tako potrebno delo izvršilo, gre zahvr la predvaem g. župniku ter sotrudnikom, osobito g. Juriju Jeriču, ki je tozade.vno mnogo časa in truda žrtvoval. Hvala pa tjidi vsem dobrim in požrtvovalnim faranom, ki ;so s prostovoljnimi priapevki omogočii'. čn 'reiutio 7>J-Ti tako krasen hram božji. , } Ločo pri Poijčanah. Vedno je kaj novega po svetu. Pa bi pri nas ne bilo! Veseli amo, da se nas je celjska >Nova doba-š spomnila. Prav zanimivo je, kako »lepo« opisuje dva požara, ki ata bila pred kratkim v naši bližini. žal nam je le, da niso ognjeni zublji prišli do »Nove dobe« in ji osmodili njen jeziček. Lep šopek hoče »Nova doba« vtakniti za klobuk g. kaplanu in krajevni organizaciji JRZ, a bolje bi bi!o, da si ta šopek vtakne za klobuk dopisrik sam za pustni torek in naj kot pustna šciia pokaže svoje pravo lice. —- Obhajali amo tudi proalavo 1. decembra. Hvalevredno je to, da smo se vsirzedinili, kar nas je v Ločah in pod vodstvom našega g. župana akupno proslavili narcdni praznik. Saj smo vsi narodni, ker živimo v r.p.rodni drzavi. Nikdo si torej ne more vzeti narodnosti v zakup. "• — Pa ni samo lepo in ve- selo pri nas. Je tudi žalostno in grozno. Te dni se je zgodilo. Rudolf Oprešnik z Brega pri Ločah je na zverinski način zaklal Pšeničnik Marijo, 3 61etno dekle, ker :.i marala zanj. Že dalje časa je grozil njej, materi irt okolici. Nazadnje je aodil še sebe. Tcda sodil bo tudi Bog! Tu vidimo, kaj naredi iz človeka vzgoja brez Boga, brez molitve. Tudi slabi listi so naredili svoje. Cerkve menda ni od riotraj videl, kar je izstopil iz šole. Pa je bil star šele 18 let. In ko ga je botela oblast spraviti pred leti v poboljševalnico, so to domači prepreCili. To je dejstven dokaz za to, kam privede člove'Slov. gcspodarja vesele božične praznike in srečno novo leto! Bočna. V naši fari imamo nad deset vojakov, ki ao padli v svetovn! vojni. Kmalu po vojni se je za nip ^idala v cerkveni zid spominska plošča z njihovimi imeni. Vsem faranom je bilo to po volji. Sedaj, skoro po 20 letih, pa se je spomnil neki človek, ki nitJ. ni Bočan, da se mora padlim Bočanom poataviti aredi vasi apomenik. Pregovoril je nekaj manj previdnih ljudi in sestavil odbor za postavitev spomenika. Vsa reč je sedaj v teku in se je nabralo v ta namen nekaj denarja. Na drugi atrani pa Imamo v Bočni prav sedaj za plačati ograjo okrog pokopališča, ki je res lepa in na kaleri je dolga okoli 70.000 dinarjev, kar je za našo malo faro velika vsota. Ali bi ne bilo boljše, da bi se pobrigali najprej za plačilo ograje, potem bi ai žele delali druge etroške? Dotičnemu možu, ki si je tudi ob občinskih. volitvah delal nepotrebne brige, svetujemo, naj se briga v prvi vrati za svoj poklic in na dolžnoati, ki jih poklic nalaga. Smartno ob Dreti. V nedeljo 5. decembra smo imeli dve Miklavževi prireditvi v dvorani gaailskega doma. Prva je bila popoldne za šolsko jnladino, ki je bila združena z igro »Rebeljon v peklu«, Po igri je bila obdaritev otrok. Vsem, ki so prispevali za revne šolarje: Bog plačaj! Zvečer je bila druga prireditev: Miklavž je s polnim košem obiskal gasilce. Imel je nagovor, v katerem je izrekel svojo sodbo o zaslugah, odnoano napakah posameznikov v preteklem letu. Nato je razdelil darila. Laško. Slavnoatnega sprevoda na predvčere državnega praznika se niso udeležili Sokoli. Jugoslavenski nacionalisti v obče so se proslavili s svojo neudeležbo. V zadnji »Novi dobi« ae nekdo trudi, da bi opravičil naše dične nacionaliate. Opravičilo se kajpada ni poarečilo, ker je odsotnost pokazala naše patentirane patriote v pravi luči. Da pa bodo imeli naši nacionalisti lažjo vest, jim povemo na uho, da jih ni nihče pogrešal. Saint Laurent-Creuse, Francija. Delavci iz Slovenije, ki smo zapoaleni v tej francoski pokrajini, se zahvaljujemo, da nam redno pošiljate našega ljubega »Slov. goapodarja« ter želimo vaem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! — Janez Trstenjak.