Trinajsta obletnica Koroščeve smrti 14. decembra bo minilo 13 let, kar je umrl dr. Anton Korošec, politik in dr¬ žavnik, kot ga Slovenci pred njim ni¬ smo imeli in mu je v bodočnosti enako¬ vreden naslednik lahko le oni, ki bo znal združiti s svojimi, od Boga mu da¬ nimi darovi tudi vse samoprivzgojene lastnosti, ki so odlikovale vodnika Slo¬ vencev v dobi med 1. 1917 in 1940. So to skrupolozna poštenost, volja spozna¬ ti tudi najdrobnejše odtenke narodovega življenja in izživljanja, neumorno delo, načelnost, spoštovanje vrednega na¬ sprotnika, ljubezen do vsega lepega in dobrega. Kot neprostovoljni izseljenci naj se letos spomimo še ene Koroščeve lastno¬ sti, ki je doslej niso še dosti povdarja- li, pa je za nas, ki smo bili poraženi brez svoje Krivde, tako zelo vzpodbudna. Mislimo prav na lastnost, kako je dr. Korošec prenašal svoje poraze in se ni¬ koli v vlogo poraženca ni vdal. Je na¬ mreč mnogo lažje vdati se v poraz, za¬ dovoljiti se nekako z vlogo vojnega u- jetnika in se odpočiti, kot pa sprejeti poraz kot nesrečo, ki jo je -treba čim- prej popraviti. Tudi je lažje zabavljati čez zmagovalca kot začeti takoj misliti, kako ga boš prepričal o svoji pravici in ga brez maščevanja slednjič pridobil za ■svojo stvar. Korošec ni vseh svojih bitk dobil. 'Včasih je bil v manjšini, drugič so ga napadli iz zasede. Včasih je poraz takoj izkoristil, drugič je rabil dolga leta, da ■ga je popravil. Naj navedemo tri naj¬ značilnejše poraze, ki jih je doživel: že¬ nevsko deklaracijo, šesti januar in kon¬ kordat. Zadnja dva sta se v boljšem spominu, saj se je o tem tudi mnogo pisalo. Koroščeva politika reda in zako¬ nitosti po napadu na Radiča v parlamen¬ tu razboritim Srbom in Hrvatom sprva ni šla v račun. Čim pa je začela kazati uspehe v smeri pomirjenja, je šesti ja¬ nuar Koroščev načrt prekrižal; Korošec je šel s prvega mesta v vladi na eno zadnjih, potem so ga poslali domov in nato še v konfinacijo. Hoteli so ga pri¬ praviti do tega, da bi šel v inozemstvo “na zdravljenje”, a doma bi ga progla¬ sili za enega onih, ki izza meje rovari. Korošec je ves ta čas pletel niti, neopa¬ zno drobne, a trdne in spet začel tam, kjer je nekoč kot ministrski predsednik moral prenehati. Konkordat je napadla beograjska uli¬ ca pod vodstvom nekaterih pravoslavnih škofov. Pravoslavni ministri so občutili blamažo, katoličani so bili užaljeni, Ko¬ rošca kot katoliškega politika je bolelo. Bil je poražen, toda takoj se je znašel. Da prepreči konfesionalni boj, ki bi ka¬ toliški cerkvi neprimerno več škodoval, kot bi ji mogel konkordat koristiti, je izjavil, da katoličani lahko tudi brez konkordata živimo, če je pravoslavcem na poti in osramočeni so bili drugi. Manj znana je zadeva z ženevsko de¬ klaracijo. In ker je manj znana, so jo •začeli potvarjati. Bilo pa je tako-le. Po majniški deklaraciji sta Korošec in Krek ; šla na jug, da bi tudi tam strnila poli¬ tične sile, kot so bile že strnjene na Slo¬ venskem. Hrvatski in bosanski politiki so ju navdušeno pozdravili, mnogo so govorili in obljubili, storili pa malo. V poletju 1918 je Korošee do podrobnosti organiziral Narodni svet za Slovenijo s številnimi pokrajinskimi, krajevnimi in strokovnjaškimi odseki in vse pripravil za bližajoči se prevrat. Na jugu, boljše na jugovzhodu so bili sicer vsi, razven peščice frahkovcev, politično istih misli kot Slovenci, a skupne politične organi¬ zacije še vedno niso imeli. V septembru je potem Korošec v Zagrebu združil v Narodno več e vse stranke na Hrvat- skem ter v Bosni in Hercegovini in se¬ veda tudi v Dalmaciji, razven frankov- cev in tedanje vladne hrvatsko-srbske koalicije pod Pribičevičem, ki se do zad¬ njega ni hotela eksponirati in je vstopi¬ la šele 12. oktobra. Seveda je bila v Na¬ rodnem veču zastopana tudi Slovenija, 17. oktobra je bil izvoljen za predsedni¬ ka Korošec, podpredsednika pa sta bila dr, Ante Pavelič, ki je po Starčevičevi smrti 1. 1917 vodil njegovo stranko in Svetozar Pribičevič. (Ta Pavelič ni iden¬ tičen s poznejšim poglavnikom, pač pa smatra ustaštvo Starčeviča kot svojega predhodnika). Ko je bilo doma vse pri¬ pravljeno, je šel Korošec po sklepu Na¬ rodnega veča najprej na Dunaj, da ure¬ di vse potrebno za skupni nastop s Če¬ hi in nato na zapad, kjer je bila srbska vlada, da uredi vse potrebno tudi s to in z antantnimi vladami. Spremljala sta ga dr. Žerjav in dr. Čingrija. Koro¬ šec je dosegel, da je predsednik srbske vlade Nikola Pašič 8. novembra priznal Narodno veče kot zakonito vlado suve¬ rene države v bivši Avstro-ogrski žive¬ čih Slovencev, Hrvatov in Srbov in za¬ prosil za enako priznanje antantne vla¬ de. Naslednjega dne je bila podpisana tkzv. ženevska deklaracija, ki nosi Po¬ leg Koroščevega in Pašičevega tudi Trifkovičev (radikal), Draškovičev, Ma¬ rinkovičev (demokrata) in Žerjavov podpis. Deklaracija določa, da se bo e- notna država ustvarila, ko bo skupna ustavodajna skupščina izdelala in spre¬ jela ustavo, dotlej pa upravljata Narod¬ no veče in srbska vlada vsaka na svo- Pred 130 leti, to je v 1. 1823, je te¬ danji predsednik Združenih držav Mon¬ roe postavil zahtevo, da ameriške drža¬ ve ne bodo mogle več dopuščati evrop¬ ske kolonizacije na svojem kontinentu in sleherno evropsko intervencijo v a- meriškem kontinentu bodo vse ameriške države smatrale kot napad na lastno varnost in svobodo. Te zahteve so po¬ tem označevali kot “Monrojevo doktri¬ no” in nanjo se sklicujejo vse ameriške države danes, kadar se je treba zava¬ rovati pred prevelikim posegom evrop¬ skih držav v ameriške zadeve. Ko je Anglija v oktobru morala v svoji kolo¬ niji na ameriškem kontinentu —- v Guajani odstaviti ustavno vlado drja Jagana, ker je hotela ta v deželi uvesti komunizem, so zlasti južnoameriške dr¬ žave ostro protestirale proti takemu ravnanju angleške vlade in Venezuela, Nicaragua, Brazilija in Guatemala so zahtevale, da mora biti to angleško po¬ stopanje obsojeno na bližnji panameri- ški konferenci, ki bo prihodnji mesec v prestolnici Venezuele — v Caracasu. EVROPA — RUSKA DOMENA Te dni se je zaključila konferenca treh zahodnih zaveznikov na Bermudih. Konferenca je bila zamišljena kot iz¬ redno važna, ker so bili na njej pred¬ sedniki Eisenhower, Churchill in Laniel. Sestavili so že odgovor na rusko noto, ki predlaga konferenco štirih v Berlinu. Pristali so na ruski predlog in ne samo to: nakazali so že, da računajo na kon¬ ferenco, na kateri bo navzoč tudi za¬ stopnik kom. Kitajske. Ko bo prišlo do take konference petih, se bo ameriško stališče do kom. Kitajske že toliko spre¬ menilo, da bo ameriški zastopnik lahko sedel poleg zastopnika iz Pekinga, to se pravi, da bo do tedaj verjetno kom. Ki¬ tajska že članica OZN in bodo ZDA že imele svojega ambasadorja v Pekingu. V okviru bodočih razgovorov in poga¬ janj so tedaj že na vidiku velike konce¬ sije na obe strani, ki morejo znatno spremeniti lice mednarodnega položaja, Ker je navadno zahod tisti, ki mora da¬ jem ozemlju vladne posle. Skupna so le ministrstva zunanje politike, vojske, za pripravo ustave, financ za omenjena področja in še dve, nekakšni brez port- felja; 3 skupni ministri so Srbi, trije prečani. Predno so se podpisniki vrnili domov, je pa dalmatinska pokrajinska vlada zahtevala od Narodnega veča proglasi¬ tev takojšnjega zedinjenja s Srbijo z enotno vlado. Pribičevič je depeširal v Ženevo, da Korošec “nije bio ovlaščen” podpisati deklaracije. Pavelič se je si¬ cer najprej priključil slovenskim čla¬ nom Narodnega veča, da more biti ze¬ dinjenje le sklep predhodnih pogajanj, slednjič pa je sam prevzel vodstvo de¬ legacije, ki je 1. decembra 1918 izvedla predlog dalmatinske vlade z nebistveni¬ mi spremembami. Naslednji dan šele se je vrnil Korošec v Ljubljano. Ni se vdal v usodo. Dočakal je, da je pozneje en¬ krat Pribičevič snoval prečansko fronto. Dr. Maček, ki je pobral večino glasov hrvaških strank iz Narodnega veča, mu je na grobu priznal zasluge za srbsko- hrvatski sporazum. Ti zgledi iz Koroščevega delovanja naj nas učijo: ne vreči puške v koruzo, vstrajati, iz porazov črpati moči za no¬ ve zmage. Dr. Korošec nam bodi učitelj tudi zdaj in vedno! jati koncesije komunistom, se nam po¬ nuja nekaj prijemov, ki bi mogli služiti za slutnjo o tem, kakšne bi mogle biti te koncesije, ki bi jih sovjeti terjali v Evropi. Ko je sedanji predsednik ZDA Eisen- hower prevzemal oblast, je bilo mnogo govora o tem, da bo njegova vlada do¬ segla, da se bodo morali sovjeti v Ev¬ ropi umakniti na svoje prave meje in vrniti svobodo satelitom. Zadnje čase pa se je o tem že bolj malo govorilo, edini močan odmev tega je bil v pre¬ teklih dneh v ameriškem kongresu, kjer so stavili predlog resolucije, ki terja, da morajo' sovjeti vrniti svobodo baltskim državam: Litvi, Letoniji in Estonski. Toda to je bilo opravljeno tako, da je bilo vidno, da je bilo vse le bolj demon¬ strativnega značaja, kajti sovjeti dobro vedo, da ne bo ameriški kongres tisti, ki bi njim narekoval, kaj na store z baltskimi državami. Churchillu na Bermudih že ni bilo več mar za baltske države ali pa ostale ev¬ ropske narode, ki ječe pod komunizmom. Hotel je že zdavnaj iti v Moskvo, da bi na drug način dosegel, da bi se sovjeti vendarle odločili zato, da bi odšli na svoje stare meje. Hotel je Malenkovu ponuditi poseben tip “lokarnske pogod¬ be”, ki bi v posebni povezavi poroštvo- vala sovjetske meje in meje vseh osta¬ lih evropskih držav s posebnimi garan¬ cijami V. Britanije in najbrž tudi ZDA. V Moskvi so v začetku cinično zavrnili tak predlog, nato pa so po stari komu¬ nistični metodi zagrabili Churchillov predlog tako, da so na njega podlagi zahtevali celo roko in ne samo prst, ki ga je Churchill ponujal. Churchill je po¬ nujal, da bi Sovjetska zveza, Anglija in ZDA poroštvovale meje in mir v Srednji Evropi in tako tudi sovjetske zahodne meje, v Moskvi pa so predlog zaobrnili in začeli terjati, da naj za varnost v Evropi skrbe samo tisti, ki na tem kon¬ tinentu žive. Res je, da so vse ostale evropske države prešibke in brez sovje¬ tov nezmožne poroštvovati varnost, to¬ da Sovjetska zveza meni, da mora biti Slovesni začetek Marijinega Seta Na praznik Marijinega brezmadežne¬ ga spočetja, dne 8. decembra, to je ob sto letnici, odkar je bilo Marijino brez¬ madežno spočetje proglašeno za versko resnico, je sedanji papež Pij XII. v Ri¬ mu slovesno odprl Marijino leto. Glavna slovesnost je bila v znani rim¬ ski baziliki Santa Maria Maggiore, ka¬ mor je prispel tudi papež. Na vsej poti od Vatikana pa do te bazilike so ga po¬ zdravljale velikanske množice ljudstva 1 ter so njegov avtomobil obsipavale s cvetjem. V baziliki Santa Maria Maggiore so bile zbrane najvišje cerkvene osebnosti, člani diplomatskega zbora, predsednik italijanske vlade, več tisoč otrok in ver¬ nikov. V tej baziliki je sedanji papež pred 55. leti imei tudi novo mašo. Na Marijin praznik je papež naslovil radijsko poslanico na mladino KA. Po¬ zival jo je na odločnost v borbi za ver¬ ske resnice in na delo za mir. "Dokirina Molotova" za Evropo? MISIONES - HUEVA PROVINCI« ARGENTINA La Camara de Diputados aprobo en su sesion extraordinaria del viernes pa- sado el proyecto de ley del Poder Ejecutivo declarando provincia al Territorio Nacional de Misiones. En esta ocasion la delegada de Misiones, seiiora Fernicola subrayo en la Camara de Diputados la accion del gobierno del general Peron en favor del pro- greso de los territorios nacionales. Al conocerse la sancion del proyecto de ley que disponia la provincializacion de Misiones la poblacion de Posadas, Capital de Misiones, se lanzo a la calle y en manifestacion recorrio sus principales arterias para exteriorizar su j ubilo. MISIONES - NOVA ARGENTINSKA PROVINCA Poslanska zbornica je na svojem izrednem zasedanju prejšnji petek odobrila zakonski osnutek vlade o proglasitvi dosedanjega nacionalnega teritorija Misio¬ nes za provinco. Ob tej priliki je ga Fernicola, delegatinja dosed. Nacionalnega področja Mi¬ siones v poslanski zbornici, v svojem govoru povdarjala veliko skrb in delo vla¬ de generala Perona za napredek nacionalnih teritorijev. Ko so ljudje v mestu Posadas v Misiones zvedeli za sklep poslanske zbor¬ nice, so pohiteli na ulice. V sprevodu so po glavnih mestnih ulicah dajali izra¬ za svojemu veselju, da je Peronova vlada izpolnila njihovo dolgoletno željo in proglasila Misiones za provinco. zato ona tista, ki naj odreja, kako naj bo ta Evropa zavarovana in zaščitena. Nikdo razen sovjetov v Evropi ne mo¬ re sprožiti kakega vojnega konflikta, toda na evropskem kontinentu je polno oporišč in organizacij, ki so vse zgla¬ jene tako, da to Evropo ščitijo pred sovjetsko napadalnostjo in vse to vodi država, ki ni evropska. Ako kdo sprav¬ lja v nevarnost mir na tem področju, je to tisti, ki to mrežo oporišč gradi in opremlja. Te priprave pa so odkrito po¬ seganje v evropske zadeve in sovjeti jih označujejo celo kot napadalne priprave proti sebi. Kakor je Monroe pied 130 leti obsodil tako poseganje v ameriške zadeve, tako se sedaj Sovjetska zveza postavlja lahko na isto stališče in ozna¬ čuje sleherno tako rovarjenje v Evropi ne samo kot napadalno dejanje proti se¬ bi, ampak kot nevarno rovarjenje v področju, ki je njej najbližje in kot ta¬ ko dejansko obsojeno na to, da ga ona nadzira. Danes Moskva že lahko trdi, da samo ona more zavarovati mir v Evropi. ALI JE TO POSLEDICA SPREMEMBE V RAVNOTEŽJU SIL? ZDA so začele graditi svoja oporišča v Evropi 'zlasti po 1. 1948, ko so sovjeti nasilno spremenili režim v Pragi. Ta “ameriški mir” v Evropi je poroštvova- la zaloga ameriških atomskih bomb. Takrat so v ZDA računali, da sovjeti verjetno še nekaj desetletij ne bodo imeli atomske bombe — danes pa ima¬ jo Sovjeti že hidrogensko bombo in še kaj več. Razmerje sil v atomskem obo¬ roževanju med ZDA in sovjeti je tako verjetno že izenačeno z lahno premočjo za ZDA in Anglijo. Ko se sedaj zaključuje konferenca na Bermudih, se napoveduje, da odhaja Ei- senhower v New York, kjer bo zbranim delegatom OZN povedal na njih posled¬ nji letošnji seji, kaj misli o nevarnosti vojskovanja z atomskim orožjem. Njegov zaključek je tak, da je po¬ vedal, da je vojskovanje z atomskim o- rožjem tako nevarno, da lahko podleže vsa ta civilizacija, kakor jo pozna so¬ dobni svet. Dokler so ZDA imele mono¬ pol v atomski oborožitvi, je veljalo, da to orožje ščiti svobodni svet; sedaj bo treba kreniti naprej in ponuditi tako so¬ žitje s sovjeti, da se ne uniči ves svet. In cena za tako sožitje s sovjeti: v Mo¬ skvi govore o svoji Monroejevi (“Molo- tovljevi”) doktrini za Evropo, to je ho¬ čejo vso Evropo zase; na Bermudih pa so že govorili o konferenci petih, to je o navzočnosti kom. Kitajske v OZN in priznanje njenega vodstva v vsej Aziji, kar bi pomenilo veliko nagrado komu¬ nistom v Aziji. Ali pomenijo Bermudi samo začetek vrste kapitulacij, ali pa računajo za¬ hodni zavezniki s tem, da je tudi v Mo¬ skvi dovolj razlogov zato, da si tam že¬ le dolgo dobo miru in da tako tudi tam vlada strah pred vojskovanjem z atom¬ skimi in hidrogenskimi bombami? McCarthy je v ameriškem kongresu že zaslutil ameriški umik pred sovjeti in je sprožil ostro pisemsko gonjo pro¬ ti temu, da bi se dovoljevala trgovina s kom. Kitajsko; ameriški kongres se je postavil, ko je sprejel resolucijo, ki ter¬ ja svobodo za baltske države; završalo bo tudi med tistimi republikanskimi se¬ natorji, ki terjajo politiko odločnosti proti kom. Kitajski (senator Knowland). Teda na Bermudih je Churchill dokazo¬ val, kako si sovjeti žele trgovanja z za¬ hodom in Bidault je razvijal dokaze o tem, kako se novi sovjetski režim trudi zaobrniti sovjetsko produkcijo v proiz¬ vajanje izdelkov, ki so potrebni za ci¬ vilno uporabo. In pred skupščino OZN v New Yorku je Eisenhovver razvil po¬ sebno lepo sliko bodočnosti, ko bo a- tomska energija delala samo za civilne petrebe: nastopiti bi res mogla “zlata doba človeštva”. Ko sta se Chamberlain in Daladier 1. 1938 vračala z muenchenske konference, sta vsa srečna napovedovala, da sta re¬ šila mir v Evropi vsaj za eno generaci¬ jo. (“Rešila” sta ga samo za eno leto). Ali bodo komunisti res storili tako u- slugo “kapitalističnemu svetu”, (ki ga iz dna duše sovražijo in ga nekoč tudi morajo uničiti), da bi se z atomsko e- nergijo prebil za “zeleno vejo” in ta za dobo kar ene cele generacije? Poziv Višinskemu na zagovor Poseben odbor ameriškega senata se sedaj bavi z vprašanjem sovjetske na¬ silne priključitve baltskih držav v ZSSR in je pismeno pozval Višinskega, ki je bil ob času priključitve ob začetku dru¬ ge svetovne vojne sovjetski zunanjepo¬ litični komisar, da se pride zagovarjat zaradi “svojega kriminalnega dejanja.” Pismo med drugim pravi: “Neki Andrej Višinski je človek odgovoren za smrti in deportacije tisočev mož, žena in otrok iz baltskih držav in je danes glavni kri¬ minalec naših časov, ki je še ostal ne¬ kaznovan. Pozivamo vas, da se zago¬ varjate pred tem odborom, da vam da¬ mo priliko za nasproten dokaz.” Pismo je naslovljeno: Višinski, c/o Združeni Narodi. Višinski je, ko je izvedel za pi¬ smo, samo izjavil, da ga še ni mel časa prebrati. neredi v Perziji Perzijski preds. Zahedi je objavil, da Perzija znova vzpostavlja redne diplo¬ matske odnose z Anglijo in je utemeljil to svojo objavo z izjavo, da sicer ne bo mogoče priti do rešitve vprašanja pe¬ troleja v Abadanu. V Teheranu je po objavi močno završalo in so se pričele hude demonstracije proti Zahedovi vla¬ di. Fanatični verski vodja Kašani je ta¬ koj po objavi zagrozil, da bo vlada od¬ govorna za težke posledice, ki lahko na¬ stanejo zaradi prijateljstva z Anglijo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10, XII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: V ZN so Amerikanci dosegli novo zmago nad ZSSR, ko so članice enoglasno odobrile ameriško poročilo o komunističnih grozodejstvih na Koreji in istočasno obsodile severno Korejo, rdečo Kitajsko in ZSSR kot krivce ne¬ štetih mučenj in pokoljev vojnih ujetni¬ kov in nekomunističnega civilnega pre¬ bivalstva. Iz poročila je razvidno, da so komunisti mučili in pobili blizu 30.000 vojnih ujetnikov in nad 45.000 civilnih oseb v času od 1950 do premirja. — Na¬ videzni spor, ki je nastal med McCarthy- jem in Eisenhowerjem, ko je prvi napa¬ del Dullesa, da neodločno vodi borbo pro¬ ti komunizmu v zunanji politiki, zlasti kar se tiče rdeče Kitajske, je bil porav¬ nan z McCarthyjevo izjavo po televiziji, da med njim in Eisenhowerjem ni nobe¬ ne razlike v gledanju na problem komu¬ nizma doma in v zamejstvu. V USA se širi splošno prepričanje, da bo McCarthy eden od resnih predsedniških kandida¬ tov 1. 1956. — Newyorški občinski svet je sprejel uredbo, po kateri je prepove¬ dal vstop v New York in hojo ali vožnjo po mestu slehernemu morebitnemu pred¬ stavniku rdeče Kitajske pri ZN. Sklep je občinski svet po njegovi lastni izjavi sprejel zato, da bi vsaj s tem ukrepom preprečil možnost sprejema rdeče Kitaj¬ ske v ZN, če bi ta uspela postati člani¬ ca. Sedež ZN je v New Yorku. V resolu¬ ciji občinski svet imenuje vlado rdeče Kitajske “organizacijo propalic in mo¬ rilcev”. — Republ. senator Knowland je opozoril na nevarnost paktiranja z ZSSR, ko je izjavil, da dvomi v iskrenost sovjetskih vodij, ker je ZSSR v času svojega obstoja kršila 9 nenapadalnih paktov, odpovedala 11 prijateljskih po¬ godb, tri protokole in druge pogodbe, s katerimi se je obvezala delati proti voj¬ ni in eno pogodbo o nevtralnosti. Pripu¬ stitev rdeče Kitajske bi po njegovem prepričanju svet vzel kot daljnovzhodni Muenchen in veliko zmago komunizma. — Osem največjih newyorških dnevni¬ kov ne izhaja že teden dni. V stavko so stopili uslužbenci v klišamah dnevnikov New York Times, New York News, New York Mirror, New York World Tele¬ gram Sun, Journal American, New York Post in Long Island Star Journal. Stav¬ kajoči uslužbenci zahtevajo zvišanje plač. — Gospodarski odbor ameriškega senata je začel proučevati vprašanje za¬ log petroleja v USA, če bi izbruhnila vojna in bi sovražne podmornice zaprle dovoz petroleja iz drugih držav. Nad. 200 petrolejskih družb bo moralo v nekaj tednih dati odboru točne podatke o se¬ danjih zalogah in o možnostih povečanja zalog petroleja. — Sestra indijskega predsednika Vojaja Nehru, ki je sedaj predsednica skupščine ZN, je dala izja¬ vo, v kateri je šla tako daleč, da je de¬ jala, da ne “more razumeti, zakaj Ame¬ rikanci smatrajo komunizem za neva¬ ren”. Po njenem mnenju se USA ni ba¬ ti komunizma, ker tam ljudje lahko svo¬ bodno volijo in imajo vsega v izobilju. KANADA: Guzenko je po sklepu ka¬ nadske vlade, da ga bo pustila na zasli¬ šanje pred McCarthyjev odbor v Wa- szyngton pod gotovimi pogoji, objavil v kanadskem časopisu “Toronto Telegram” svoje stališče do tega sklepa. V objavi izjavlja, da je sklenil zaradi varnosti svoje družine in varnosti Kanade in USA, da ne bo prišel v Washington in je poudaril: “Predlagam ameriškim ob¬ lastem, da poiščejo po seznamih, ki jih imajo že davno narejene, tiste osebnosti na visokih položajih, za katere vedo, da so sovjetski vohuni in jih primejo. Na podlagi njihovih izpovedi bodo mogle odkriti nove rdeče mreže. Poleg teh je tudi mnogi takih, ki so v enakem polo¬ žaju, kakor sem bil jaz in bi bili pri¬ pravljeni govoriti, če bi jim zasigurali varnost in življenski obstoj.” FRANCIJA: Francoska vlada prouču¬ je ponudbo komunistov v Indokini za razgovore o premirju. Nacionalistična vlada Indokine opozarja Pariz, da naj J ne naseda kom. vabam. VZHODNA NEMČIJA: Iz Vzh. Nem¬ čije poročajo, da so sovjeti postavili biv¬ šega nacističnega generala Paulusa za pomočnika notranjega ministra v rdeči nemški vladi. EGIPT: Pogajanja med Egiptom in Anglijo glede sueškega prekopa še ved- Severnoameriški rojaki za Trst Spomenica severnoameriških slovenskih staronaseljencev članom ameriškega Narodnega kongresa Predstavniki slovenskih protikomuni¬ stičnih staronaseljencev v Severni Ame¬ riki so pred kratkim sestavili Spomeni¬ co, v kateri so pojasnili položaj Trsta in cone A, v katerem se sedaj ta del slo¬ venskega ozemlja nahaja in jo poslali članom narodnega kongresa. V spomenici ugotavljajo, da so ame¬ riški državljani slovenskega rodu za¬ skrbljeni zaradi sklepa ameriške in bri¬ tanske vlade, da nameravata izročiti Trst in cono A Italiji. Mnogi imajo na ozemlju svoje sorodnike in se boje za njih usodo pod novim italijanskim oku¬ patorjem. Poudarjajo, da je ok. 400.000 Slovencev po prvi svetovni vojni proti svoji volji prišlo pod Italijo, ki je nasilno zatrla vse njihove narodnostne pravice. Po drugi svetovni vojni je Italiji kljub temu, da se je borila proti zaveznikom na strani Hitlerja, uspelo obdržati v ob¬ lasti velik del slovenskega ozemlja oko¬ li Gorice in v videmski provinci. Samo Slovenci na STO-ju so doslej mogli uži¬ vati zaščito anglo-ameriških oblasti pred italijanskim zatiranjem. Zaradi teh Slovencev, ki so imeli tež¬ ke skušnje iz časov italijanskega divja¬ nja in zaradi mnogih drugih razlogov, od katerih je eden tudi razmerje drugih držav do tržaškega pristanišča, bi bilo pravilno odložiti izvedbo sklepa ameriš¬ ke in britanske vlade, ne glede na to, da je treba jemati v ozir tudi želje tržaške¬ ga prebivalstva samega. Prebivalci po¬ dročja, kjer leži Trst, so Slovenci. Mesto samo ima mešano prebivalstvo, in sicer ok. dve tretjini Italijanov in eno tretjino Slovencev. Trst ima veliko gospodarsko važnost za Srednjeevropske države, za Italijo samo pa nobene. V Spomenici nato dobesedno nadaljujejo: “Jugoslavija in druge dežele na tem delu sveta, z izjemo Avstrije, trpe pod komunističnimi diktaturami in njihovi narodi ne morejo svobodno govoriti. Vse razprave o končni rešitvi tržaškega pro¬ blema naj se zato prelože vse dotlej, dokler vsi zainteresirani narodi ne bodo mogli sodelovati po svojih svobodno iz¬ voljenih predstavnikih in dokler se svo¬ bodni narodi, ki jih bodo predstavljale njihove demokratske vlade, ne bodo ze¬ dinili y reševanju mnogih nerešenih pro¬ blemov Srednje in Jugovzhodne Evrope. Če poskušamo ugotoviti sedanje stanje na STO-ju, je treba pribiti, da je komu¬ nistična stranka v Trstu, relativno vze¬ to, močna in da komunizem v Evropi ne želi ničesar bolj kakor to, da bi zavez¬ niške civilne in vojaške oblasti zapusti¬ le Trst in da bo sleherna enostranska rešitev tržaš¬ kega problema v korist Italiji razoča¬ rala vse demokrate in prijatelje Ame¬ rike v Jugoslaviji in razplamtela vsa stara in tleča nasprotstva med Italijo in Jugoslavijo. Zato Vas najnujneje prosimo, gospod, da se potrudite, da bo ameriška zunanja politika vzela v poštev naslednje: Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja je bila in je dobra rešitev. Naj ostane in tako tudi postane zgled, ka¬ ko bo treba v bodočnosti reševati druga podobna teritorialna vprašanja, ko bo 1 ustanovljena in org-anizirana svobodna in demokratska Evropa. Sleherna dru¬ gačna rešitev, ki bi hotela odpraviti Svo¬ bodno tržaško ozemlje in ga priključi¬ ti Italiji, bo imela usodne posledice za sedanji in bodoči odpor narodov proti komunistični napadalnosti in za vzdrže¬ vanje miru na splošno v tem delu Evro¬ pe.” | Spomenico so podpisali naslednji slo¬ venski protikomunistični predstavniki v USA: Mary Debevec, lastnica in izdajateljica “Ameriške Domovine”, John Germ, predsednik Kranjske Slo¬ venske Katoliške Jednote v USA, Josepf Zalar, tajnik Kranjske Sloven¬ ske Katoliške Jednote v USA, Joško Penko, blagajnik Slovenske Vza¬ jemne Pomoči, Anton Grdina, predsednik Severno¬ ameriške banke, Jos. J. Nemanich, podpredsednik Kranjske Slov. Katoliške Jednote, Matt F. Intihar, predsednik Lige Slo¬ venskih Katoliških Amerikancev, in Ivan Zorman, slovenski pesnik in skla¬ datelj. PONUDBA GUVERNEB4U LAUSHETU V Washingtonu se je razvedelo, da je newyorški guverner Thomas Dewey po¬ vabil na obisk guvernerja Lausheta ter ga je ob tej priliki vprašal, ako bi ho¬ tel prevzeti, če bi mu bilo ponujeno, me¬ sto delavskega ministra v Eisenhower- jevi vladi, mesto, ki je postalo prazno z odstopom znanega kat. strokovničai ja Durkina. Laushe je zaprosil za premi¬ slek ter je po dveh dneh odgovoril, da ga mesto ne zanima. V zvezi s tem pi¬ še “Ameriška Domovina”: “Laushe, ki je premeten politik, je spoznal, da bi položaj delavskega tajni¬ ka pomenil zanj slepo ulico ali zagato, iz katere ne bi mogel nikamor več kre¬ niti. če bi mu ponudili kako drugo važ¬ no kabinetno mesto ali, recimo, položaj sodnika Vrhovnega sodišča, potem bi bi¬ la morda stvar druga. Rečeno je na¬ mreč, da Laushe ne ignorira možnosti predsedniškega kandidata kot konserva¬ tivec ali kandidature za podpredsednika, kjer bi izvajal ravnotežje liberalnemu kandidatu. Njegovi zaupni prijatelji so mnenja, da namerava leta 1954 kandidirati za zvezni senat, kar bi pa republikanci ra¬ di preprečili.” ZA DII1I1NITEV NEODVISNOSTI TRŽAŠKEGA OZEMLJA Svet za osvoboditev narodov Jugosla¬ vije, ki deluje v New Yorku in v kate¬ rem je predsednik g. dr. Ludvik Puš, taj¬ nik pa g. ing. Gligor Blaškovič, je dne 20. novembra 1953 v zvezi z namero za¬ hodnih zaveznikov, da se tržaško ozem¬ lje priključi Italiji, podal izjavo, v kate¬ ri med drugim navaja, da je v interesu miru v Evropi, da tržaško ozemlje ohrani svojo neod¬ visnost in integriteto, ustvarjeno in za¬ jamčeno v mednarodni pogodbi in dogo¬ vorih; da je v interesu Združenih narodov, da Varnostni svet izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalagajo mednarodna pogodba in dogovori in poskrbi, da se prebivalstvu celotnega tržaškega ozemlja zagotovi neomejeno uživanje demokratičnih svo¬ boščin in da je v skladu z načelom pravičnosti, da prebivalstvo tržaškega ozemlja — skladno z listino Združenih narodov — tudi soodloča o usodi tega področja na način, ki ga samo želi. TITOVA AMNESTIJA Za deseto obletnico ustanovitve' FLRJ je titova vlada izdala amnesti¬ jo za nekatere politične kaznjence. Tako sta bila izpuščena med drugim pogojno na svobodo bivši kraljevi na¬ mestnik dr. Ivo Perovič in Dragomir Stojadinovič, biv. narodni poslanec in med vojno direktor dnevnika “Novo Vreme” ter brat biv. predsednika vla¬ de dr. Milana Stojadinoviča, ki živi s svojo družino v Buenos Airesu. NAROČNIKOM "SVOBODNE SLOVENIJE" V ARGENTINI! Vse naročnike Svobodne Sloveni¬ je, ki za leto 1953 še nimajo plača¬ ne naročnine, prav lepo prosimo, da nam jo takoj poravnajo. To lahko' storite osebno ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa nam po¬ šljite giro ali bono postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Naročnina za celo leto znaša 65 pesov pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju v obrokih pa je za pol leta $ 36.—, za četrt leta pa $ 20.—. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda. November 1953. Vsebina: Več zaupanja (Jože Mavrič); Trabajo intelectual (D.S.A.M.); Megli¬ ce so ležale (pesem, ponatis iz “Naše luči”); Razbita čaša (Andrej Križman — Iz zbirke “Iz analov); Začetki kr¬ ščanskega strokovnega gibanja v papir¬ nici v Vevčah (Ignacij Jeriha); Brez¬ poselnost — eden glavnih socialnih pro¬ blemov sodobne Italije (Jurij); Svobod¬ no svetovno delavstvo odbija članstvo Jugoslavije (Pregled); Gospodarska ti¬ panja, napori in izkustva; Za božjo de¬ mokracijo kruha. ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1954 je izšel. Cena 44 pesov za izvod. GORIŠKA IN PRIMORSKA no trajajo. Večkrat so že bila tik pred Kct sedež konference predlagajo Novi KOREJA: Na Koreji se pogajanja za sklicanje politične konference še vedno niso zaključila. Komunisti s svojo zahte¬ vo po pritegnitvi ZSSR kot “nevtralne države” onemogočajo sporazum. Ameri¬ kanci vztrajajo pri svoji zahtevi, da se mora konference ZSSR udeležiti kot so- udeleženka v vojni proti južni Koreji. uspešnim zaključkom, pa so se ob ma¬ lenkostnih vprašanjih znova odložila. ZSSR: Sovjeti grade podmorske pre¬ dore med Sibirsko celino in otokom Sa- halinom, ki jih nameravajo uporabiti v vojaške namene. Delovni pogoji so v teh Delhi in začetek 28. decembra. Rhee je ponovno zagrozil, da bo “napravil svoje korake” po 27. januarju 1954, ko poteče premirje, ki je bilo sklenjeno zato, da bi pripravili mirovno konferenco. Prav ta¬ ko je preglasil obsedno stanje v štirih predorih tako hudi, da baje štejejo sle-; južnokorejskih provincah, kjer se je nje- hernemu kaznjencu en dan dela za tri j gova vojska spustila v uničenje zadnjih dni kazni. Delovni dan je dolg samo šti- \ 5000 rdečih gverilcev, ki so še ostali od ri ure. zaključka vojne. Predsednik SDZ dr. Agneletto je po¬ novno povdaril, da je le STO most sprave med obema državama, rekoč: “Mi smo globoko prepričani, da je samo ohranitev vsega STO predpogoj za naš obstanek, naš narodni, socialni in gospo¬ darski napredek na tej najvažnejši toč¬ ki Srednje Evrope. Zato je tudi naša sveta dolžnost, da kot Tržačani pogle¬ damo neustrašeno resnici v obraz, da spoznamo, kje so prijatelji in kje sov¬ ražniki STO. Danes gre za to: Ali se celotno STO z obema conama ohrani ali se razkosa med Italijo in Jugoslavijo. Kdor je za ohranitev STO, je proti temu, da bi se ono delilo med Italijo in Jugoslavijo. Kdor je pa za njegovo razkosanje, je samo ob sebi za to, da pride Trst pod Italijo ter ostalo ozemlje ali del ozem¬ lja pod Jugoslavijo. Samo politični slepec si more danes še pomišljati, da bo Trst po razkosanju STO-ja ostal neodvisen ali internacio¬ naliziran, Jugoslavija pa da bo dobila cono B in še kaj navrh. Tega ne more¬ jo in ne bodo nikoli dovolili Amerika, Anglija in Italija, niti Združeni Narodi. Zato se moramo Slovenci in Hrvati trdno zavedati bridke resnice in znati: Kdor je proti STO — ta izroča Trst Italiji.” Spričo teh dr. Agnelettovih besed je narodno izdajništvo, kar je govoril Bo¬ ris Kraigher v Kopru, rekoč, da “kdor se bori za ohranitev STO je narodni iz dajalec.” Kraigher prav dobro ve, da Tito Tr¬ sta ne bo dobil in je zato njegovo vpitje naj se STO razdeli, izdaja nad slovan¬ stvom v Trstu, kajti dovolj je, da Trst ostane samostojen in ne bo laški. Ob kakršnikoli delitvi pa bi mesto z vso go¬ tovostjo pripadlo Italiji. Nemški senator s Poadižja Hugenberg je v samem rimskem senatu opozoril italijansko vlado na njeno dolžnost pra¬ vičnega ravnanja s slovensko manjšino v Italiji, ki jo je fašizem zatiral in raz¬ narodoval. V Klodiču v Beneški Sloveniji so are¬ tirali Izidorja Predana in ga odpeljali v videmske zapore. Predan je eden od prvakov Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Osumljen je vohunstva. Na izredni seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec SNL dr. Agneletto govoril tudi o zadnjih krvavih demon¬ stracijah v Trstu. Med drugim je dejal: “Motenje javnega reda, ki ga je te dni doživelo tržaško prebivalstvo, je posle¬ dica stalnega kršenja po ZVU in krajev¬ nih oblastvih pravnega reda, ki temelji na osnovnih določbah mirovne pogodbe in na določbah njenih prilog, s kateri¬ mi so ustanovili STO. Tisti, ki so pokli¬ cani, da vladajo nad narodi in jih u- pravljsjo, morajo spoštovati zakone in odredbe. Dokler je zakon v veljavi, ga je treba izvajati in spoštovati. Gorje, če oblastva začnejo kršiti veljavne zakone! To mora neizogibno voditi v kaos in anarhijo. Trst je vseh zadnjih pet let živel v takem kaotičnem ozračju nespo¬ štovanja osnovnih državnih zakonov, ki so za nas Tržačane vsebovani v mirov¬ ni pogodbi.” ARGENTINA V soboto zvečer so v parku Cente- nario v Buenos Airesu odprli veliko letno gledališče Eva Peron. Pri upri¬ zoritvi drame “Juan Moreira” je bil navzoč tudi predsednik general Pe¬ ron. Praznik Marijinega brezmadežne¬ ga spočetja dne 8. decembra so v Buenos Airesu in tudi po ostali Ar¬ gentini slovesno proslavili. Po vseh cerkvah v prestolnici je tega dne prejelo prvo obhajilo na tisoče in ti¬ soče otrok, ki so velemestnim ulicam s svojimi belimi oblekami dajali po¬ seben čar. Z velikimi cerkvenimi slo¬ vesnostmi so tudi začeli Marijinsko leto. Gozdarski oddelek ministrstva za poljedeljstvo je pripravil 8 milijonov sadik evkaliptusa, ki jih bodo posa¬ dili na področju več tisoč hektarjev v raznih provincah. Centralna banka je odobrila deviz v višini 90 milijonov pesov za naba¬ vo nadomestnih industrijskih delov v inozemstvu. Skupina argentinskih gospodar¬ stvenikov bo v kratkem obiskala Se¬ verno Ameriko. 59 argentinskih letalskih kadetov se je po študijskem letu v čile, Pe¬ ru, Ecuador, Kolumbijo, Venezuelo in Brazilijo, vrnilo v domovino. Po vr¬ nitvi, po preletu več kot 15.000 km zračne poti, jih je sprejel v Buenos Airesu predsednik republike general Peron. Zunanji minister dr. RemOrino je odpotoval v Ecuador, kjer bo podpi¬ sal pogodbo, s katero se tudi Ecua¬ dor priključuje gospodarski uniji, ki sta jo sklenila Argentina in čile in kateri se je pozneje pridružil še Pa- raguay. Med Portugalsko in Argentino je vzpostavljena redna pomorska zveza, ki jo bodo vzdrževale med Lizbono in Buenos Airesom portugalske lad¬ je. Na prvi vožnji portugalske ladje “Santa Maria” je prispel v Buenos Aires tudi portugalski minister za mornarico kontradmiral Americo Thomaz, ki je bil med svojim biva¬ njem v Argentini gost argentinske vlade. Ladjo “Santa Maria” je obi¬ skal v pristanišču tudi predsednik republike general Peron. V mestnem predelu Mataderos v Buenos Airesu je roparska tolpa sre¬ di belega dne hotela ‘izropati Frigo- rifico Nacional Juan Peron ter se polastiti 3 milijonov pesov. Poskus ropa se ni posrečil. Policija je ro¬ parjem že izsledila. Argentina in Finska sta se dogo¬ vorili, da bosta v času do 31. okto¬ bra 1934 med sabo izmenjali blaga v vrednosti 32 milijonov dolarjev. Predsednik libanonske republike bo uradno obiskal Argentino. Posebna argentinska delegacija bo odšla v Moskvo, da se bo s sovjet¬ skimi funkcionarji dogovorila glede izvajanja nedavno sklenjene trgovin¬ ske pogodbe med obema državama. 17. mednarodno razstavo plemen¬ ske živine v Palermo v Buenos Aire¬ su bodo odpril 31. julija 1954. V Mar del Plata so bo v prvi po¬ lovici meseca marca prihodnjega leta vršil mednarodni kinematografski fe¬ stival. ■Poslanska zbornica in senat sta o- dobrili spremembe in dopolnila v se¬ daj veljavnem volilnem zakonu. Dr. Hector Campora, ki se je kot izredni poslanik mudil več mesecev v inozemstvu, se je te dni vrnil v Buenos Aires. V nadalnjih izvajanjih se je bavil s pripravami demonstracij, ki so imele za namen prisiliti zahodne zaveznike, da bi čimprej izvedli svoj sklep z dne 8. ok¬ tobra in s potekom samih demonstra¬ cij. Svoj govor je pa zaključil z nasled¬ njim pozivom Tržačanom: “Čas je razumeti, da so žalostni in obžalovanja vredni dogodki zadnjih dni v Trstu, vsa napetost med Rimom in Beogradom, razburjenje v diplomatskih pisarnah zahodnih sil, mobilizacija in zasedba meja s STO in obojestranske grožnje samo borba med Italijo in Ju¬ goslavijo za razdelitev plena — ki je STO. Ta delitev ne bo prinesla miru med obema narodoma, ampak prokletstvo. Zato je sveta dolžnost vseh nas Sloven¬ cev in Italijanov, dvigniti visoko naš glas proti razdelitvi in za ohranitev STO v smislu mirovne pogodbe, za bla¬ ginjo našega prebivalstva ter tudi za mir med Italijo in Jugoslavijo.” Buenos Aires, 10. XII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. / 7lmice iz TITOV policijski minister in organi¬ zator ter poveljnik zloglasne tajne ko¬ munistične policije UDBA (prej OZNA) Aleksander Rankovič je v svojem govo¬ ru v Beogradu opozarjal navzoče, “da sta politično delo in borba proti tujim političnim vplivom danes osnovni na¬ logi ne samo komunistov, marveč vseh političnih organizacij, zlasti pa SZDL. Borba proti sovražni dejavnosti in vpli¬ vom ni samo stvar upravnih organov, marveč predvsem političnih (organiza¬ cij, ki se morajo boriti s političnimi sredstvi, ne pa z administrativnimi ukre- p.. Prav tako pa je naloga komunistov in delovnih ljudi, da se borijo proti ma¬ lomeščanski stihiji v različnih oblikah, šovinističnim, partikulatističnim in biro¬ kratskim pojavom ter raznim tujim vplivom, ki se vtihotapljajo v naše družbeno življenje in dobivajo v njem državljansko pravico.” Kljub temu pa naglasa Rankovič, da so “v političnemu delu” dosegli “velike uspehe”. V nadalnjem izvajanju svoje¬ ga govora je omenjal zloglasne komu¬ nistične volilne odbore ter je zanje de- jar, “da so demokratični organi držav¬ ljanov”. In zaradi te njihove vloge je Rankovič prišel do trditve, da “bodo no¬ vembrske volitve najbolj demokratične, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji.” Končno pa je Rankovič omenjal tudi pojave “sovražne aktivnosti” nekaterih ljudi, ki so “proti programu SZDL odn. proti izgradnji socializma”. Zanje pravi, da nimajo nikakega vpliva na volilce v socialistični Jugoslaviji. In ko vidijo, da res nimajo sil, s katerimi bi postavili kandidaturo in ne uspejo pa- sivizirati volilcev v volilni dejavnosti, začno pripovedodati, da pri nas ni demo¬ kracije, ker vlada enostrankarski si¬ stem, da je nemogoče vršiti agitacijo in sklicevati sestanke, da bodo povsod zmagovali kandidati, ki jih podpirata SZDL in ZK in kako je zaradi vsega najboljše pasivizirati se in abstinirati pri volitvah. To so v glavnem mnenja, ki so se pokazala pri maloštevilnih na¬ sprotnikih, ki naj se imenujejo kleri¬ kalci, HSS-ovci, radikali ali pa dru¬ gače.” In končno je Rankovič, ki j e zadušil v Jugoslaviji ves svobodni tisk, govoril še o “tiskovni, svobodi” v sedanji komu¬ nistični Jugoslaviji in o “osnovnih po¬ litičnih in človečanskih pravicah, ki si jih je izbojevalo delovno ljudstvo.” Gospodarska podjetja “Slovenija vi¬ no”, “Vino-Kranj”, ‘Vino-Ljubljana” in “Vino-Gorica” so ise pred trgatvijo pred Trgovinsko zbornico dogovorila po kakšnih cenah bodo odkupovala pridelek nove letine, ki je bil v Sloveniji zaradi mraza in pozebe slabši kot pa druga le¬ ta. Podjetja se sklenjenega dogovora niso držala ter so z različnimi cenami skušala dobiti vsako zase čim večje ko¬ ličine vina. Zaradi tega so prišla pred disciplinsko sodišče Trgovinske zbor¬ nice. Ing. arh. Vladimir Mušič je oktobra praznoval 60 letnico. Sedaj je direktor gradbenega tehrikuma v Ljubljani. V Ljubljani je imel neda vno sejo go¬ spodarski odbor Zveze čebelarskih dru¬ štev Slovenije. Razpravljali so med dru¬ gim o izvozu in prodaji meda in o delu novo ustanovljenega Instituta za čebe¬ larstvo. Ugotovili so, da se je letos vred¬ nost sredstev, s katerimi razpolaga čebelarska zveza povzpela na 60-70 mi¬ lijonov din., za razvoj čebelarstva pa je zveza letos dala nad 10 milijonov din. V zadnjih 5 mesecih je zveza začela med tudi izvažati. Z belgijskimi kupci je sklenila pogodbo za 15 vagonov medu. teku so tudi pogajanja za izvoz mo du v Švico, Francijo in Zahodno Nem¬ čijo. Možnosti za izvoz medu v Zahodno Nemčijo so velike, ker tam pridelajo medu samo 600 vagonov porabijo ga pa 1600 vagonov. Če bo pa zveza hotela povečati izvoz medu, bo morala zboljša¬ ti tudi embalažo. Pokazalo se je nam¬ reč, da dobe Grki za svoj med, ki je enake kakovosti kot slovenski pri toni 200 dolarjev več samo zaradi tega, ker je v okusnih steklenicah. Zveza čebelar¬ skih društev je letos izvozila v Egipt, Švico in Anglijo tudi 500 matic. Odbor za gospodarstvo je na sestanku tudi razpravljal o prometu z medom doma ter je ugotovil, da Slovenci sami pora¬ bijo zelo majhne količine medu. Zato bodo verjetno začeli organizirati poseb¬ ne “medene tedne” z namenom, da bi se potrošniki bolj spoznali s hranjljivimi lastnostmi medu. V Titogradu je mel govor pred vo¬ litvami znani črnogorski komunist Mi¬ lovan Djilas. Govoril je samo o Trstu in je izjavil tudi tole: “Prijateljstvo do Vel. Britanije in ZDA v naših ljudeh ugaša. Vera Jugoslovanov v demokra¬ tičnost in pravičnost zahodnih vlad kot tudi v možnost enakopravnega sodelo¬ vanja z njima, se je omajalo v temeljih. To pa ni niti slabo. Tudi to je znak naše zavesti o samostojnosti in enotnosti.” — Djilas je bil znan po svojih osladnih slavospevih Stalinu, rdeči vojski in , vsem “pridobitvam” sovjetske revoluci¬ je. Umrli so. V Ljubljani: Jože Novak, u- pokojenec, Drago Kastelic, strojni knju- čavničar, Neža Smrekar, upokojenka, Fi¬ lip Bačner, upokojenec, Drago Kastelic, uslužbenec tovarne gradbenih polizdel¬ kov, Živko Smerekar, dipl. dentist, Ivan Negro, oficial drž. žel. v p., Franc Ka¬ pus, upokoj., Ivan Hribar, uradnik voj¬ ne mornarice v p., Jože Soršak, računo¬ vodja tvrdke Železnina, Milena Kosec, roj Ferčnik in Miro Ilc v Topolšč^ci, Bo¬ gomir Zdolšek, šolski upravitelj v p. v Celju, Stanko Kosi v Ljutomeru (se smrtno ponesrečil), Josip Mravljak, pro¬ fesor v Vuzenici, Vinko Kokalj, zidar v p. v Ihanu, Janko Klun, nameščenec tr¬ govskega podjetja v Prevaljah, Ivana Rotar, posestnica’ na Ježici, Jožef Knez, upok. poštni uradnik in gostilničar v Podkumu, Janez Potecin, upokojenec iz Starega trga pri Rakeku, Antonija Pe¬ tek, roj. Slejko v Kamniku, Radoslav Vodlak v Šmarju pri Jelšah in Franči¬ ška Jošt gospodinja v Gotovljah. Za Slovenijo so bile za novembrsko volilno farso potrjene naslednje kandida¬ ture poslancev za zvezni zbor ljudske skupščine: Murka Sobota: Ivan Šoftar, Miha Marinko, Ljutomer: Ivan Kreft, Ptuj: dr. Jože Potrč, Maribor I.: Franc Simonič, Maribor II: Dr. Maks Šnuderl, Maribor-mesto: Miloš Ledinek, Slovenj gradeč: ing. Pavle Žavcer, Celje I: He¬ lena Borovšak, Celje-mesto: Franc Le¬ skošek, Šoštanj in Celje II: Viktor Av¬ belj, Ljubljana I: Andrej Petelin, Ljub¬ ljana II: Tomo Brejc, Lj.-mesto I: Vi¬ da Tomšič, Ljubljana-mesto II: Edvard Kardelj, Trbovlje: Lidija šentjurc, Kr¬ ško: Živko Bernot, Novo mesto: ing. Jo¬ že Levstik, Kočevje in Črnomelj: Tone Fajfar, Postojna in Sežana: Ivan Re¬ gent, Gorica: Franc Bevk, Tolmin: Jaka Avšič, Radovljica: Franc Perovšek in Kranj: Boris Ziherl. V Kočevju ima tamošnja gimnazija po letu 1945 zopet osmi razred. Gimna¬ zija ima sedaj 540 dijakov. Prvi jesenski sneg so imeli letos v Slo¬ veniji dne 3. novembra. V višjih legah je začelo snežiti že v zgodnjih urah, v Ljubljani in okolici pa okoli enajste do¬ poldne. Sneg je padal tega dne dopoldne tudi v Celju ter v Savinjski in šaleški dolini. Hrvatski književnik in istrski narodni borec Viktor Car Emin je nedavno praz¬ noval 83. letnico svojega rojstva in 45 letnico svojega književnega delovanja. Trenutno pripravlja za izdajo novo knji¬ go pod naslovom “Avtobiografske črti¬ ce”, popravlja pa tudi drugi del svojega romana “Izza plime”, ki ga je napisal pred 40 leti. Slovenci v Buenos Aires ČESTITKI FRANCETU KREMŽARJU ZA SEDEMDESETLETNICO G. France Kremžar je za svojo sedem¬ desetletnico, ki jo je praznoval dne 4. decembra t. 1. prejel od številnih svo¬ jih prijateljev in znancev v Argentini in od drugod veliko število čestitek. G. Kremžarju so poslali toplo čestitko med drugim tudi uredniki “Svobodne Slovenije”, ki med drugim v njej po- vdarjajo: “Naj Vam bo ob sedemdeset¬ letnici v veliko zadoščenje zavest, da do slovenskega naroda niste izvršili le svo¬ je dolžnosti, ampak mnogo več, vse, kar Vam je narekovala brezmejna ljubezen do njega in še posebej do lepe slovenske besede.” Odbor Slovenskega časnikarskega dru¬ štva se pa poleg 70 letnice g. Franceta Kremžarja spominja tudi zlatega jubile¬ ja njegovega časnikarskega udejstvo- V Mežici se je v tamošnji topilnici zgodila huda nesreča. Nadzornik Stan¬ ko Makuc je odprl ventil visokopečnega plina, ki vsebuje visoko koncentracijo ogljikovega monoksida predno je začela delovati ventilacija. Ko je omahnil zara¬ di zastrupitve, sta mu priskočila na po¬ moč tovariša, strojnik Adolf Jurač in de¬ lavec Maks Štumpfl, ki sta se prav ta¬ ko zastrupila. Ostalih 7 delavcev so pa v bolnišnici mogli še rešiti. V Ljubljani so v začetku novembra gostovali absolventi Konservatorija za gledališko umetnost v Parizu. Igrali so dva večera in sicer prvi večer Molierove- ga “Ljudomrznika” in Marivauxovo “Igro ljubezni in naključij”, drugi ve¬ čer pa Molierovega “Namišljenega bolni- nika” in “Un caprice” Alfreda de Mus¬ seta. Šolske knjige so pod sedanjo komu¬ nistično “ljudsko” oblastjo doma silno drage. Tako stane n. pr. čitanka za nižjo gimnazijo okrog 200 dinarjev. Se¬ veda za vsak razred posebej. Čeprav so imeli otroci že več kot mesec dni šole v novem šolskem letu, zvezkov še vedno ni bilo na razpolago. Pa tudi cene zvez¬ kov, ki jih potrebujejo otroci, so mnogo previsoke in jih marsikateri starši ne zmorejo. Tega se nismo izmislili mi, ampak so ugotovili učitelji na svojem zborovanju v Ljutomeru. Razstavni prostori ljubljanskega vele¬ sejma bodo na prostoru med Vilharjevo in Linhartovo ulico. Baragovo semenišče mislijo preurediti v hotel. Velesejem pa bi pravzaprav zamenjalo nekakšno raz¬ stavišče, ki ne bi bilo omejeno na kak določen čas v letu, ampak bi se na njem lahko vrstile različne razstave po go¬ spodarskih panogah. Posamezno podjet¬ je, ki vplača osnovni delež, postane s tem član razstaviščne skupnosti. V Beogradu je dr. Aleš Bebler dne 1. novembra odprl razstavo mladih sloven¬ skih umetnikov. Na razstavi so sodelo¬ vali Milica Vouk, Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Marko šušteršin in Marjan Tršar. Argentini vanja. K obema jubilejema mu iskreno čestita in mu v imenu vseh stanovskih tovarišev želi dočakati še mnogo tako uspešnih let, kakor jih je doslej preži¬ vel v delu za slovenski narod. NOVA MAŠA g. BOGDANA MAKOVCA Od let. štirih slovenskih novomašnikov v Argentini je prvi imel novo mašo g. Bogdan Makovec. Cerkvena slovesnost je bila v župni cerkvi v San Justo v ne¬ deljo 6. t. m. ob pol deveti uri. Novo- mašniku je pred vstopom v cerkev izro¬ čila novomašni križ njegova triletna ne¬ čakinja Marjanca Pippova, ki je z vso otroško prisrčnostjo deklamirala pesem “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Isto pesem je novomašniku zapel v pozdrav pevski zbor Gallus, ki je med mašo pel slovesno Mozartovo mašo ter je radi svojega dovršenega izvajanja žel sploš¬ no priznanje. Med sv. mašo je imel pri- Občni zbor Slov, kat. akad. starešinstva Slovenski katoliški akademski stareši¬ ne so se zbrali na svoj redni letni občni zbor v soboto dne 5. decembra in sicer v prostorih na Victor Martinez 50. Va¬ bilu odbora se je odzvalo lepo število članov. Občni zbor je vodil predsednik SKAS-a g. prof. Ivan Prijatelj, ki je ob otvoritvi prebral najprej pozdravni pismi predsedniku drju Mihi Kreku in prevz. knezoškofu drju Gregoriju Rož¬ manu. Oba pozdrava so navzoči z navdu¬ šenjem odobrili. Prav tako so bili pri¬ srčno odobreni pozdravi starešinam v ZDA, Kanadi, Španiji in Italiji. S po¬ sebnim pozdravnim pismom je občni zbor pozdravil predsednik DS v Buenos Airesu g. ing. Mozetič, ki je sporočil SKAS-u najlepše želje za njega delo v imenu društva, ki mu predseduje. Takoj nato se je predsednik g. Prija¬ telj s posebnim govorom spomnil članov SKAS-a, ki so preminuli v preteklem letu. Tako zlasti smrti prelata drja Odarja, prof. drja Lovrenčiča, drja A. Remca in prof. Samse. Spomin vseh so navzoči počastili s kratko molitvijo za pokoj duš. Nato so člani odbora podali poročila o delovanju društva v preteklem letu in se je ob poročilih razvila živahna deba¬ ta. V imenu nadzorstva je g. dr. Logar predlagal občnemu zboru razrešnico od¬ boru, ki je bila soglasno sprejeta. Nato so sledile volitve in je bil za predsednika v novi poslovni dobi ponov¬ no izvoljen g. prof. Ivan Prijatelj. S po¬ sebnim govorom se je za izvolitev za¬ hvalil in razvil misli za delo v prihod¬ njem letu. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: ravn. prof. B. Remec, dr. Eiletz Leopold, dr. Bajlec Franc, Ruda Jurčec, Božo Fink in Lovre Jan. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Logar, dr. Mi¬ helič in Smersu. Za predsednika razso¬ dila je bil izvoljen g. dr. Vekoslav Vor- šič. Pri razpravi predlogov se je razvil obsežen razgovor o raznih tekočih za¬ devah. digo o vzvišenosti duhovskega poklica g. dr. Ignacij Lenček. Novomašno slavje je bilo v Ramos Mejia pri sestrah usmi¬ ljenkah. Potekalo je v pravem sloven¬ skem novomašnem razpoloženju. Govori¬ li so gg. dr. Lenček kot novomašnikov prof. v bogoslovju, g. župnik Orehar, kot profesor na gimnaziji in g. škrbe kot katehet na ljudski šoli v Ljubljani. V imenu Bežigrajčanov in slov. železni¬ čarjev — novomašnik je sin železničar¬ ske družine — je g. Makovcu čestital g. Pavle Masič, v imenu Društva Slo¬ vencev in Štepanjcev, pa je govoril g. Rudolf Žitnik. V vsako slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije M. M. PRVE OBROBNE PRIPOMBE K NOVEMU KOLEDARJU IN ZBORNIKU Če gremo zdaj kar po vrsti, pa za spremembo v nasprotnem redr^ kot smo zadnjič vsebino zbornika razdelili, bi se zdaj pomudili najprej pri pripombah k oni snovi, katero bi rezervirali za ko¬ ledar. Ovitek je tudi letos napravil ing. Marko Bajuk, po barvah takšnega kot lani, po zasnovi drugačnega, po upo¬ rabi motivov podobnega, le da je tudi mesečna zaglavja združil že na ovitek V ornamentalen lik. Deloma so ta za¬ glavja notri nad meseci drugačna, so še posebej okrašena in se bodo vsem dopadla. — “Tako se ilustrira!” glasi pripomba na strani, posvečeni delu pred¬ sednika Perona za ameriško bratstvo. Štirje sestanki, o teh štiri slike, pa vsaka popolnoma drugačna. — Domo¬ vinsko ljubezen ter prošnje za novo le¬ to in mir nam priporoča Constaneio Vi- gil. Na vsak korak nas pozivajo napisi, naj podpremo drugi petletni načrt. Takrat, ko so ga objavljali in razlaga¬ li časopisi, smo se zanašali na to, da bomo že pozneje dobili kakšen priroč¬ nik. In smo ga. Rudolf Smersu je napi¬ sal vse, kar mora povprečni prebivalec o stvari vedeti. Predsednik NO dr. Miha Krek je po¬ kazal na glavno silnico za zgradbo na¬ še bodočnosti: na narod doma, ki naj zaupamo vanj in ga občudujemo. — Prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman o¬ pozarja na nevarnosti bližnje prihodno¬ sti, ki so zmeda, utrujenost dobrih, brezbrižnost državljanov, duhovna sla¬ bokrvnost; a zdravila proti tem nevar¬ nostim so živa vera, molitev in evharisti¬ ja. Potem nekdo našteva članke in pri¬ reditve ob škofovi sedemdesetletnici in je bilo tega gotovo še več. Prihodnje le¬ to bo minilo 15 let Rožmanovega škofo- vanja. — Že doma je bilo prijetno bra¬ ti o jubilejih velikih Slovencev, ker te je to vedno navdajalo, s ponosom, da imamo može, močne može; pa tudi vzpodbudno je bilo brati, kaj so že dru¬ gi napravili in zakaj jaz tako malo ali nič. Tukaj, kjer nas je komaj za dobro procesijo, se ponos še bolj dviga: Rož¬ mana imamo, devetdesetletni garač Trinko je z nami enega duha in celo čustveni Dolenjec more vzeti v roke va¬ jeti ene največjih med združenimi dr¬ žavami. Vsi trije so začeli v prav skromnih razmerah in koliko so že na¬ pravili, tudi guverner Laushe, čeprav ni jubilant. Seveda niso bili nergači, ni¬ ti zabavljači in ene slovenske lastnosti niso prevzeli, namreč zavisti ali da se izrazim folklorno: fovšije. Takšni vzgle¬ di naj bi vlekli!. Podobna čustva se po¬ rajajo pri branju nekrologov, le da se mešajo z žalostjo nad izgubami, poseb¬ no še, ker so rajni, ki se jih letošnji ko¬ ledar - zbornik spominja, premladi legli pod črne te zemlje odejo. Fran Ramovš sicer ni šel z nami po svetu, toda nje¬ gov učenec prof. Geržinič s svojim iz¬ črpnim spominskim člankom ni izpolnil le svoje pietetne dolžnosti, da nam je približal velikega učenjaka, ampak nam ga je priljubil tudi kot človeka, svobo- doljubneža in moža, ki je stopil pred Boga s poravnanimi računi. Pred vsem pa je ta članek bodrilo vsem bralcem, naj čuvajo in gojijo slovenski jezik. — Tudi pred desetimi leti umrlemu Janku' Kralju je bila s smrtjo prihranjena pot v izseljenstvo, pa njega prav posebno bi- tukaj krvavo potrebovali, saj ga je dr. Komar tako zadel, ko ga je označil kot ostrega in diskretnega misleca, kar je prava odlika voditeljstva. — Jože Koši- ček je pokojnega prelata Odarja poka¬ zal s tiste strani, s katere smo ga naj¬ manj poznali, s človeške, in to nameno¬ ma. Košiček vedno ve, kaj in kako je treba napisati, samo škoda je, da ne napiše več. Vedel je tudi, da je seznam p.relatovih spisov potreben, in ga je se¬ stavil. — Drugi duhovnik v Argentini, ki je pa umrl že pred dr. Odarjem, Vin¬ ko Lovšin, je bil kulturni delavec v naj¬ širšem pomenu besede in tretji, salezija¬ nec Ludvik Pernišek, velik in svojevrsten misijonar. — Maks Jan je v orisu žuž¬ kovega delovanja poudaril zlasti pokoj¬ nikovo vero in neizprosno načelnost, Jus se je poslovil od dr. Antona Doli¬ narja kot duhovnika, glasbenika, kul¬ turnega organizatorja in dobrega člo¬ veka. — O vzgoji se pri nas — hvala Bogu in piscem — precej piše. Članek ge Kraljeve pa je zato posebno dobro¬ došel, ker ga je napisala mati, ki pa z lastnimi izkušnjami veže tudi izsledke poklicnih vzgojeslovcev. Kot ga Kralje¬ va, tako je tudi dr. Arko eden tistih, ki si znajo s prijetnim pisanjem osvajati bralce. Letos je sicer dr. Arko prepu¬ stil glavno besedo Pangercu, sam pa je obrazložil pravi pomen zmage nad San Valentinom. Zelo zgoščen je članek ing. Matičiča o argentinski govedoreji. Pojasni stanje v svetu, v Argentini in posameznih pro J vincah, način vzreje in zakola živine pa,' predelave mesa, a tudi način vzpodbu¬ de rejcem. Kako skromni smo bili do-' ma s tistimi par repi v hlevu! — 1 Kot pove pisec petletke, se bo do konca le¬ ta 1947 število goveje živine dvignilo od 45.000.000 na skoraj 50.000.000 glav, a proizvodnja mleka se mora zvišati za 54%. Vedno več je ljudstva, ki tlači zemljo, več želodcev pri ljudeh in živi¬ ni. Problem, kaj bo to ljudstvo jedlo in pilo in kako se bo oblačilo, pa tudi kaj bo živini pokladalo, je obdelal univ. prof. dr. Ahčin v temeljiti i n vendar lahko umljivi razpravi. Od 1. 1910 do 1950 se je število prebivalstva zemlje dvignilo za 730 milijonov duš; čez 100 let nas bo — oziroma jih bo — 4 milijarde, čez 400 let že 100 milijard! Bog je že vnaprej poskrbel zanje in našim pra- prapotomcem ne bo treba stradati. — Silno hitro živimo in niti ne moremo spremljati razvoja dogodkov, zlasti teh¬ ničnih. (Da bi le tudi kinsene tako hitro minevale!) Janko Hafner je eden red¬ kih, ki je z najnovejšimi iznajdbami vedno na tekočem, pa jih tudi posredu¬ je nam drugim na način, ki ga moremo dojeti. Avioni, ki se sami vodijo in stro¬ ji, ki v nekaj sekundah izračunajo, za kar bi cela ekipa matematičarjev rabi¬ la desetletja, so predmet njegovega spi¬ sa. Takšne mašine ima severnoameri¬ ška vojska. Uvodna beseda Jake Debeva je potrdi¬ lo visoke novinarske etike v izseljen¬ stvu. — Profesor Geržinič se je letos lotil naših prvih pripovednikov Levsti¬ ka, Erjavca in Jurčiča, pesnika Gregor¬ čiča, več mecenov, starejših seveda — saj jih ni več —, domačih in med Slo¬ venci živečih čeških glasbenikov in ta¬ ko spet napisal lepa poglavja iz kultur¬ ne zgodovine. Ker zajema iz daljših ju¬ bilejev, so to poglavja iz nekoliko sta¬ rejše kot polpretekle dobe. — V to je pa posegel dr. Tine Debeljak, ki se je spo¬ mnil vseh slovenskih pesnikov, pisatel¬ jev, književnikov in književnih orga¬ nizatorjev, ki so umrli od okupacije dalje, mnogi kot žrtve tujčeve' pete, mnogi pod bratovo roko ali v borbi na eni kot drugi strani, nekateri v izgnan¬ stvu in spet drugi naravne smrti. Dol¬ ga je njihova vrsta, z večino njih je imel pisec prijateljske, uredniške ali or¬ ganizacijske stike in je zato 1 ahko iz teh stikov kar nagrmadil gradiva, ki ima za znanost trajno vrednost, za vsa¬ kega bralca pa mik zanimivosti. — V mojem članku o slovenskih škofih se je primerila tiskovna pomota, ki zameša škofa Karla Janeza Herbersteina z Gruberjem, v enem delu naklade je bi- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVQBOi>NA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. XII. 1953 Praznik, slovenske katoliške mladine Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja je slovesno proslavila tudi slo¬ venska katoliška mladina. Dopoldne se je udeležila sv. maša in prejela sv. obha¬ jilo, popoldne ob petih pa se je zopet zbrala v salezijanski kapeli na Belgra- no. K cerkveni pobožnosti je prišlo tudi lepo število odraslih rojakov. Cerkveni govor je imel semeniški spiritual g. dr. Filip Žakelj. V njem je povdarjal pomen Marijinega leta. Po cerkvenem govoru so bile pete li¬ tanije Matere božje in obnovitev posve¬ titve mladine Brezmadežni ter blagoslov z Najsvetejšim. V dvorani salezijanskega zavoda je bi¬ la nato Marijanska akademija, o kateri bomo objavili poročilo v prihodnji šte¬ vilki. San dusto V nedeljo dne 29. novembra smo ime¬ li pri nas proslavo slovenskega narod¬ nega praznika in stoletnice Baragovega škofovskega posvečenja. Proslave, ki se je vršila v okviru prosvetnih sestankov krajevnega odbora Društva Slovencev, se je udeležilo 75 ljudi. Vodil jo je podpred¬ sednik g. Bergant, ki je razvil nekaj vzpodbudnih misli ob prvem sestanku v novem poslovnem letu. G. Marjan Marolt je orisal razvoj dogodkov od 29. oktobra do 1. decembra pred 35. leti, drugi pre¬ davatelj g. M. Loboda pa je ob skioptič- nih slikah razvil pred poslušalci Bara¬ gov življenjepis in pozval k delu za bea¬ tifikacijo velikega rojaka. G. Bergant se je obema predavateljema zahvalil in še enkrat povabil vse navzoče k delu pri krajevni podružnici Društva Slovencev. Bariloche Dr. V. Arko javlja, da se je preselil in napraša vse morebitne obiskovalce, da ga po možnosti ne iščejo ne v firmi, ne na novem stanovanju, temveč v gostilni (fonda) “La Veneta”, kjer je na hrani, ob %1 popoldne in ob %9 zvečer. Ha patagonska odprava CAB. — 15 decembra tl. odpotuje proti jugu druga bariloška odprava v patagonsko Kordi- ljero. Cilj letošnje ekspedicije je pogorje Payne, na področju čilenskega ozemlja severno od Zaliva poslednje nade (Seno de la Ultima Esperanza), v bližini Ma- geljanovega preliva. Pogorje Payne je sestavljeno iz raz¬ ličnih vrhov in stolpov, katerih višina je dokaj netočno zarisana na geografskih kartah. Najvišji je zahodni vrh, Cerro Payne Oeste, ki ima kakih 3000 m, po¬ sebno zanimiv je Cerro Payne del Medio SLOVENCI PO SVETU Kanada SKAS v Kanadi. Slovenski katoliški akademski starešine v Kanadi so imeli svoj občni zbor, kjer so se konstituira¬ li in izbrali tudi prvi odbor. V odboru so gg. ing. V. Bratina, dr. Markeš Pe¬ ter in ga. Rela Bercieri-Zadnikar. po drznih oblikah svojih špic. Vzhodni I govoru je nato g. ravnatelj povdaril ve- vrh, Payne Este, najnižji v tej skupini, je edini, ki je bil do zdaj premagan. Vzpon sta izvršila nemška plezalca Zuck in Teufel 1. 1937. P. De Agostini prinaša v svoji knji¬ gi Andes Patagomcos” več lepih foto¬ grafij o tem pogorju in pravi: “Payne nima tekmeca, to je najponosnejša in najznačilnejša skupina špic in vrhov, kar jih premore južna patagonska Kordilje- ra.” V nasprotju s San Valentinom, je ve¬ riga Payne razmeroma lahko dostopna. Severno od čilenskega pristanišča Puer- to N.atales se vrste številne estancije vse do podnožja pogorja. Tudi vremen¬ ske prilike so po navadi znosnejše, kajti Payne stoji že izven “Kontinentalnega ledu”, čisto na njegovem vzhodnem ro¬ bu. Toda strme skalnate in ledene stene predstavljajo resno oviro in postavljajo to gorovje v vrsto tehničnih “proble¬ mov”, ki spominjajo na Dolomite in na težke montblanške stolpe Zahodnih Alp. Preiskušeni andinist Otto Meiling je skeptičen glede uspehov letošnje odpra¬ ve. Kljub temu se bodo bariločani brez pomisleka podali na pot. Potem pa: “Kar Bog da in sreča junaška”. Ivanuš OBČNI ZBOR ODSEKA S.F.Z. V nedeljo, 6. dec. t. 1. je bil drugi občni zbor odseka SFZ. Izvoljeni so bili ter prevzeli vodstvo odseka naslednji: predsednik Stanko Mehle, podpredsed¬ nik Lojze Levstek, tajnik Ludvik Šmalc, blagajnik Jože črnak, gospodar Franc German. V nadzorni odbor so bili izvo¬ ljeni: Tone Gale, Franc Vilfan, Stane Kunc, v razsodišče pa Jože Adamič, Cvetko Gempelj in Jože Muhič. Na občnem zboru so vsi člani živahno posegali v razpravo. Udeležil se ga je tudi duhovni vodja odseka g. župnik Ja¬ nez Hladnik. OSEBNE NOVICE Matura. Na Colegio Santa Rosa v Bs. Airesu je maturirala gdč. Zora Bajlec. Čestitamo! Ramos Blejia Mladinski dom Ramos Mejia. Otvoritev in blagoslovitev novih prostorov. Za petletnico svojega obstoja je se daj Mladinski dom dobil nove prostore. Blagoslovljeni in v uporabo izročeni so bili v nedeljo 29. novembra. Kmalu po tretji uri pop. je prišel v nove prostore salezijanskega oratorija, v katerem ima slovenski Mladinski dom svoje nove prostore, ravnatelj salezijan¬ skega zavoda in velik prijatelj Sloven¬ cev g. Emilio Cantarutti, ki ga je spremljal voditelj salezijanskega orato¬ rija za Ramos Mejia in okolico g. Jan¬ ko Mernik. Po navdušenem govoru ene¬ ga izmed sodelavcev v oratoriju, je rav¬ natelj g. Cantarutti najprej blagoslovil križe, ki so bili potem razobegleni v klubskih prostorih. Nato je odkril kras¬ no izdelano sliko nebeškega zavetnika tega oratorija bi. Dominika Savija in blagoslovil vse klubske sobe. V svojem (Nadaljevanje s 3. strani) lo še mogoče na zadnji strani zmešnja¬ vo popraviti, toda vseeno, naj ga pes pocitra, škrata tiskarskega! Silno zani¬ miva je razprava Starogorskega o Be¬ neških Slovencih in vsebuje več, kot po¬ ve njen naslov. Ne popiše samo izčrpno sedanjega stanja, ampak tudi zgodovi¬ no, Ta zgodovina pa je eno najvažnej¬ ših poglavij slovenske pravne zgodovi¬ ne, po pomembnosti sledi gotovo takoj za volitvijo koroškega kneza. Sedanjost te slovenske zemlje pa je pač najbolj bridko poglavje slovenske usode. Vse drugo, kar se v zamejstvu dogaja, je bolj veselo; tudi to, kar piše dr. Zwitter o kulturnem delovanju slovenskih Ko¬ rošcev. Veselo je zato, ker je prav to delo glavni činitelj, ki ohranja narod pri zavesti in v ponosu. — Dr. Miha Krek hvali slovensko šolo v Clevelandu. Ta članek je pač priznanje vsemu iz¬ seljenskemu šolstvu in poudarjeno po¬ trdilo njega važnosti. — G. Perez je po¬ ročilo o kulturnem razmahu kanadskih Slovencev zastavil prav na široko in ta¬ ko je tudi prav. Podobno je zagrabil isto snov za Anglijo g. 'L. M. Jaz sem se mo¬ ral omejiti le na oder, glasbeno življen¬ je in likovno umetnost, pa še tega nisem mogel vsega zbrati. Zanimivo pa bi bi¬ lo vse to primerjati z udejstvovanjem doma; morda priložnost še tako nanese. — Razstava tiska v Moronu pred enim letom se je s Fajdigovim seznamom, vseh razstavljenih publikacij takorekoč podaljšala za vse čase. Res škoda bi bi¬ lo, če bi nam v spominu medlela. De¬ bevec in Fajdiga, začetek in konec “Pre¬ sajene rože”, ki jo v zamejstvu goji in zaliva izseljenski tisk! Zanesljiva in redoljubna gospa ve¬ šča kuharske stroke dobi takoj za¬ poslitev za oskrbo starejšega go¬ spoda. Na razpolago lepo stanova¬ nje, plača in oskrba zelo dobra. Zgla¬ siti se na T. E. 72-5098 Mala družina iz Evrope išče dekle za hišna dela brez kuhanja. Plača 350 Pesov, stanovanje in hrana. Zglasiti se: French 2825, T. E. 78-7772 PoeiHitiški oddih! Slovenski hotel "Las Vertientes", postavljen v osrčju cordobskih gora, v okolici Rio Ceballos, Vam nudi domačo hrano, sobe s kopalnico in velik bazen z mine¬ ralno vodo. Rezervirajte si sobe pravočasno! d ose Rodič VILLA COLANCHANGA, La Quebrada — Rio Ceballos, Cordoba RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna soba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK liko potrebo oratorija za okoliško mla¬ dino in še prav posebno za izseljeniško mladino, ki bo tu nada svoj drugi dom. Blagoslovitvi je prisostvovalo mnogo slovenskih rojakov, še več pa domači¬ nov. Samo mladine je bilo čez tisoč. Takoj po blagoslovitvi so mladinske skipe zasedle vsa igrišča. Na štirih no¬ gometnih igriščih so igrali nogomet, na odbojkinem vojsko, potem so igrali še basket in puchimball; drugi so se po¬ skušali v teku in spet drugi so uprizori¬ li kolesarske tekme na novi progi, ki je speljana okrog velikega nogometnega igrišča. V parku pod senco lepo dišečih pa- raisosovih dreves pa je bilo kot doma na sejmu. Tam si bil z vsem točno in še dovolj poceni postrežen. V dobrodelni trgovini so prodajali celo pod ceno. Predmete so tukajšnji okoličani darova¬ li oratoriju. Škoda, da je bilo koncem meseca, ko so žepi, -že navadno suhi! Člani Mladinskega doma pa so se medtem poskušali s svojimi nasprotniki v raznih panogah športa. Namizni tenis so igrali s Slovaki. Zmaga je bila lahka saj je Ml. dom izšel z 7:2. Tekmo v od¬ bojki je po precej trdem boju tudi do¬ bil Mladinski dom z 2:1. Odbojka je med tukajšnjimi domačini vzbudila nrecej pozornosti, ker te vrste šport tu ni moč¬ no razvit. Ob šestih zvečer se je priče¬ la še nogotna tekma med moštvom SFZ iz Morona ter Mladinskim domom. Gle¬ dalci so se takoj razdelili v dve skupini. Vsak ie “drukal” za svoje, često se kak slovenski športnik jezi na tukajšnje domačine, češ da so tako neumni na žo- tro. ki jih čisto podivja. Pa bi ga mogli videti na tej tekmi med zelenimi (SFZ) in belimi (Ml. dom), kako so se razvne¬ li. Po enoinpolurnem prerivanju in te¬ kanju za žogo je Mladinski dom odnesel zmago z 2:0. Ob parku je bilo postavljeno tudi strelišče, kjer so se poskušali stari borci. Lepe nagrade so podžigale strel¬ ce. da so točno merili. Ob večernem mraku je bilo slišati slovansko himno, ki so jo peli Sloven¬ ci in Slovaki. Še domačini so utihnili in spoštljivo vstali. Ob tej priliki so člani Mladinskega doma prvič nosili svoj lastni znak. Načrt zanj je izdelal g. Janez Ambrožič. Znak predstavlja lipov list kot zeleno podla¬ go. Nanj je položen slovenski grb z ar¬ gentinsko- zastavo na desni in slovensko na levi. Nad grbom je na rdeči podlagi znamenje križa, ki hoče povdariti, da se tudi v klubih ne sramujemo svoje ideje. Za to priliko je bilo izdelano tu¬ di lično slovensko banderce z napisom Slovenski Mladinski dom Ramos Mejia. To banderce so voditelji raznih šport¬ nih sekcij poklonili svojim gostom pri tekmah. Mladinski dom ima svojo knjižnico. V šahovski sobi bo odprta v prihodnjih mesecih še čitalnica, kjer bodo člani mogli dobiti mnogo koristnega branja, ker je Mladinski dom naročen na mno¬ go inozemskih revij. V modernem bufetu “Pri žejnem Krajncu” pa se uteši še tako razsušeno grlo in nasiti prazen želodec. Pri tej prireditvi so člani Mladinske¬ ga doma dokazali da so disciplinirana organizacija. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Delam v stavbnem podjet¬ ju kot “oficial” in tudi dobivam plačo, hi je predvidena za oficiale. Polagoma pa mi je tvrdka dajala vedno bolj odgo¬ vorna in samostojna dela tako, da danes dejansko vršim dela delovodje ali “ca- pataza”. Ali imam pravico zahtevati višjo plačo? Odgovor: Višino plače določajo: zako¬ nita določila, individualne delovne po¬ godbe in kolektivne delovne pogodbe. Za Vaš primer prihajata v poštev indivi¬ dualna in kolektivna pogodba. Vi ste se dogovorili s tvrdko (pismeno ali ustno), da boste opravljali gotovo, določeno de¬ lo za določeno mezdo. To delo pa se je — po Vašem zatrdilu — v teku časa spremenilo. Spremenilo se* je brez ka¬ kega novega dogovora, toda z Vašim tihim pristankom, ker novo naloženemu delu niste ugovarjali. Kaj bi bilo treba storiti ? Predlagajte gospodarju skleni¬ tev nove pogodbe, v kateri bo določeno novo delo in nova plača. Če gospodar Vašemu predlogu ne bi hotel ustreči ali bi Vam sploh ničesar ne odgovoril, tedaj se obrnite na svoj sindi¬ kat, da izposluje pri gospodarju izva¬ janje kolektivne pogodbe, ki velja za stavbno stroko. Po tej pogodbi je točno določeno delo oficiala in capataza in prav tako plača obeh. Gospodar Vam bo mo¬ ral dati plačo, ki odgovarja Vašemu de¬ janskemu delu. Seveda pa je bolj pripo¬ ročljivo, da se z gospodarjem pogovori¬ te mirno, brez sodelovanja sindikata ; n sedišča, če je to le mogoče. CERKVENI OGLASNIK Vsi na ljudsko romanje v San Antonio de Padna 17. januarja 1954. V cerkvi — 7 minut od postaje — bo ob 10. uri sv. maša z umetnim in ljud¬ skim petjem. l?o sv. maši bo prosta za¬ bava, nastopi pevskih zborov in predva¬ janje filmov. Proslavili bomo tudi 400 letnico Sv. Gore. Ob petih popoldne bo zaključna slovesnost. Za pijačo bo poskrbljeno, jedila pa pri¬ nesite s seboj! Vabi Janez Hladnik, lanuški župnik OBVESTILA Kegljaški klub na Pristavi v Moronu vabi svoje članice in člane ter prijatelje k otvoritvi novega kegljišča na Pristavi, ki bo v soboto dne 26. decembra t. 1. zvečer. Ob 19. uri otvoritev kegljišča in nagradno tekmovanje med člani. Vsak član ima en met krogle v polno posta¬ vitev. Trije najboljši bodo nagrajeni. Med enako močnimi odloča žreb. Od tega dne dalje bo kegljišče na raz¬ polago vsem Slovencem in od njih vpe¬ ljanim'gostom, prednost imajo člani. Ne¬ člani plačajo posebno pristojbino. Kegljišče bo stalno odprto svako so¬ boto in nedeljo, po želji tudi druge dni. V zadnjem primeru dobe interesenti krogle in keglje pri upravi Pristave. V primeru slabega vremena bo otvo¬ ritev v nedeljo dne 27. decembra ob 16. uri ob vsakem vremenu. O MRAVLJAH Kegljaški klub na Pristavi v Moronu vabi svoje članice in čla¬ ne ter prijatelje tega športa k otvoritvi kegljišča na Pristavi, ki bo v soboto dne 26. decembra ob 19. uri zvečer. Nato nagradno tekmovanje med člani, prosta za¬ bava in glasba za vsakogar. V nedeljo popoldne dne 27. decembra skupinsko kegljanje, balincanje, pisana glasba in še kaj. Mravlje, preklicane mravije! Za vzor pridnosti in delavnosti smo jih imeli pri nas doma, tu pa jih preklinjajo v deveto peklo. Sicer jim tudi tu ne mo¬ rejo- odrekati iste vzorne delavnosti in pridnosti, le da s temi svojimi čednost¬ mi povzročajo tu ogromno škodo, dočim o kaki občutnejši škodljivosti naših mravelj ni bilo govora. Pri nas smo poznali in razlikovali v glavnem le dve vrsti mravelj: črne in pa rjave, tudi ruske imenovane. Na pri¬ sojnih gozdnih parobkih smo često sre¬ čavali njihova mravljišča in marsikdo je z zanimanjem rad opazoval te male živalice pri njihovem neumornem delu. Pa je bilo tudi pri nas še nekaj raznih drugih vrst in zvrst mravelj, vendar naravno-st škodljive niso bije nobene. Nadležne so že bile, nadležne, če si se nevede vsedel v travo preblizu mrav¬ ljišča in so se ti zalezle pod srajco. Tu¬ di gospodinje so se jezile, če so mrav¬ lje našle pot v shrambo nad razne slad¬ karije. Sadjarji in vrtnarji so jih prav tako pošiljali k vragu, če so nosile list¬ ne uši, te svoje mlečne kravice, na pa¬ šo v sočno zelenje mladih drevesc. To¬ da občutnejše škode naše mravlje niso povzročala in jih zato tudi nihče ni pre¬ ganjal. Celo sedaj Oznovci jih baje pu¬ ščajo na miru, četudi se sicer kaj radi obregnejo ob vsako, še tako nedolžno bitje. Vse drugačna je zadeva z mravljami v tukajšnih krajih. Neprimerno več raz¬ nih vrst in zvrst jih je! Večina od njih je prav tako neškodljiva kakor pri nas. Toda dve zvrsti pa sta, ki povzročata ogromno škodo in ki jih je treba vztraj¬ no in neumorno zatirati, če hočeš kot obdelovalec zemlje uživati tudi sadove svojega dela. , I NA PRODAJ je 45 hektarjev goz¬ da, delno očiščenega, po 300 pesov za hektar v Tarauco v Misiones. Naslov v upravi. Če imaš kaj vrtiča okoli svoje hiši¬ ce ali vsaj nekaj dvorišča, si prav go¬ tovo, tudi tu v Buenos Airesu že lahko opazil mravljo, kako neumorno se peha in vleče nekam svoj tovor listnega ze¬ lenja. Pa ne samo eno, kmalu za njo drugo, pa tretjo, celo procesijo. To so takoimenovani sekači ali vlačilci. Če so si izbrali prav tvoj vrt, jim boš že mo¬ ral napovedati boj na vrat in na nož, ' ker sicer nikoli ne boš imel na krožni¬ ku prida zelenjave iz svojega vrta. Ne¬ primerno večjo škodo pa povzroča ta zvrst mravelj, kake štiri ali še več vrst jih je, v pokrajinah Misiones, Corrien- tes in še nekaterih drugih. Cel nasad nekaj sto lepih pomarančnih dreves ti uničijo, kakor bi pihnil. V eni sami noči ti lahko obsekajo celo drevo, da ne osta¬ ne na njem niti lističa več. Prvič si dre¬ vo še opomore in odžene nove liste, toda če ga obsekajo drugič, je po njem, ker ne odžene več in se posuši. Tako lahko srečaš cele nasade krasnih pomaranč¬ nih dreves, toda docela golih in suhih. Ni težko pravilno vsaditi mladega po¬ marančnega drevesca, da se prime in raste. Mnogo težje ga je potem obvaro¬ vati pred mravljami, da ga ne uničijo, kajti čuvati ga moraš pred njimi od za¬ četka pa do konca rasti. Najraje se se¬ veda spravijo mravlje nad mlada dre¬ vesca, toda prav tako tudi nad starejša, če mladih primanjkuje. Prav tako ka¬ kor pomaranče, uničijo seveda tudi li¬ mone, pa pomela, tung, jabolka, hruške, j slive,, palte, kaki itd., Pa tudi nekatera 1 gezdna drevesa, zlasti eukaliptus, pa- raiso in druga. Le zelenje Yerba Mate in mandarin mravljam ne gre v slast, prav tako kakor tudi kobilicam ne. (Nadaljevanje prihodnjič) %iprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires STAVBARSTVO Jože Rus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL Društvo Slovencev tudi letos priredi tradicij onalno SILVESTROVANJE NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU Vabimo vse Slovenke in Slovence. ”CASA BOYU” — rararaa in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 LEPO IZBIRO ZLATNINE, UR, SRBRNINE ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA VAM JE PRIPRAVILA ZA TE PRISRČNE PRAZNIKE ČASA BO YU — Olazdbal 2336 VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)