IZ KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
Leto 13
junij 1982
Št. 124
■ JAVNA RAZPRAVA O NOVEM SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU
Predlog za skupni sistem delitie OD
Sedanji sporazum o delitvi osebnih dohodkov uporabljajo organizacije združene v SOZD Emona bolj ali manj dosledno že štiri leta. V tem času smo prišli že do vrste novih spoznanj in vprašanj, vsak zase je iskal boljše ali pa le drugačne rešitve in marsikaj so posamezne OZD prikrojile po svoje.
Prav tako so se v tem času vključile v SOZD nove delovne organizacije, ki imajo specifično urejen »sistem« delitve osebnih dohodkov. Zato je čas, da pripravimo osnove za nov skupen sporazum o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Nov sporazum nam mora po eni strani zagotoviti večjo enotnost in doslednost, po drugi pa nam mora biti vodilo za čimbolj stimulativne oblike nagrajevanja delovnih prispevkov.
Najpomembnejša vprašanja, ki jih moramo rešiti in cilji, ki jih moramo z revizijo sistema delitve osebnih dohodkov doseči, so predvsem naslednji:
•	višje moramo ovrednotiti proizvodnjo in drugo neposredno delo, predvsem tisto, ki se opravlja v težjih delovnih pogojih in ob večjih fizičnih obremenitvah;
•	vrednostno moramo bolj izpostaviti najodgovornejša vodilna in vodstvena dela ter druga pomembna kreativna opravila, ki bistveno prispevajo k boljšemu poslovanju. V to skupino spadajo tudi kreativne izvozne naloge;
•	s primernim sistemom moramo doseči, da bodo enaka ali zelo podobna dela ob povprečnih učinkih enako nagrajena;
•	zmanjšati moramo vpliv dohodka na osebne dohodke v tistem delu dohodka, ki ni odvisen od boljšega, bolj racionalnega dela, ampak od situacije na tržišču, monopolnosti, predpisov itd.;
•	odpraviti moramo uravnilovko znotraj posameznih skupin;
•	razširjti in poglobiti moramo merila za ugotavljanje skupinske in individialne delovne uspešnosti.
Na podlagi teh izhodišč je posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval delavski svet SOZD,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Trajna usmeritev v izvoz
PTUJ, 3. junija - »Po načrtu, ki smo ga dali ponovno na rešeto, bomo letos izvozili za skupno 55 milijonov dinarjev blaga, uvozili pa za 100 milijonov dinarjev surovin, pretežno za tovarno močnih krmil,« je povedal Slavko Erlač, vodja izvozno-uvozne službe v komercialnem sektorju ptujskega Kmetijskega kombinata.
Največjo sltrb posvečajo izvozu kmetijske organizacije, ki bodo letos izvozile 140 ton hmelja, 370 ton jabolk, od tega 250 ton industrijsluh in 120 ton jabolk I. razreda ter 75 ton višenj.
Načrtujejo, da bodo izvozili 20 vagonov vina, polovico tega preko našega podjetja Globtrade v Munchnu.
Ptujska Petovia bo letos izvozila 200 ton vrtnin, pretežno kisle kumarice in papriko.
Že lani se je v izvoz uspešno usmerila tozd Mizarstvo, ki bo letos izdelala za 'italijanskega kupca 3.600 komadov sedežnih garnitur - foteljev, dvo in trosedov.
V izvoz sta se vključila tudi tozda Dravsko in Ptujsko polje, ki pitata mlado govedo za tuje partnerje.
Pred štirinajstimi dnevi je toča, ujma, ki se jo kmetijci najbolj boje, klestila po sadovnjakih. Pričakovati je manjši pridelek sadja. Marsikje so omejene možnosti izvoza, tozdi izvažajo le toliko, da pokrijejo svoje potrebe po devizah. Tovarna močnih krmil, največji porabnik deviz, pa ničesar ne izvaža.
»Mnenja sem,« je dejal Slavko Erlač, »da bi bilo potrebno stimulacije za izvoz v okviru SOZD dvigniti.«
»Vlagamo vse napore, da bomo letošnji načrt izvoza, Id je za 100 odstotkov večji kot lani, v celoti izpolnili. Zavedamo se, da bomo le z uspešnim izvozom uresničili tudi uvoz prepotrebnih surovin, od katerih je odvisna naša proizvodnja.
Koliko smo dosedaj uspešni, je težko govoriti zaradi tečajnih razlik. Grobo računano smo v primerjavi s planom dosegli le okrog 15 odstotkov predvidenega izvo-
za. To je dokaj realno, če upoštevamo, da bomo večji del izvoza realizirali jeseni -hmelj, sadje, vino in vrt-, nine.«
In kaj Ptujčani uvažajo?
Pretežno gre za surovine, ki jih potrebuje Tovarna močnih krmil. To znaša kar 60 odstotkov uvoza. V ostalih 40 odstotkih gre za nujne (Nadaljevanje na 2. strani)
Nova polnilnica na Ptuju
■ KLETARSTVO SLOVENSKE GORICE
Strol, ki napolni 4.000 litrov vina na uro
PTUJ, junija - Na predvečer letošnjega praznika dela so delavci tozda Kletarstvo Slovenske gorice, ki sodi v okvir Kmetijskega kombinata na Ptuju, slovesno odprli vrata nove polnilnice v središču starodavnega mesta.
»Nova moderna polnilnica z zmogljivostjo 4.000 steklenic na uro omogoča z razliko od stare sterilno polnjenje steklenic z vinom, kar jamči, da se vino ne kvari. V eni izmeni je polnilnica polno izkoriščena, stroji istočasno na steklenice lepijo nalepke in
jih pakirajo v kartone. S tem je omogočena paletizacija z minimalnim ročnim delom,« pravi inž. Tone Skaza, enolog tozda Kletarstvo Slovenske gorice.
Ideja za gradnjo sodobnega predelovalnega centra za vino je stara že kar dobro desetletje. Smotrna je bila odločitev, da bi takšen center zgradili ob kleti z večjo zmogljivostjo.
Prvo fazo,.to je predelovalnico grozdja, skladišče za vstekleničeno vino in vinsko klet smo zgradili pred tremi
E-IZUMI
Lignit kot umeten gnoi
V zadnji številki našega glasila smo v članku - Nihče ni prerok doma - zapisali o Emoncu dr. Frančku Pajen-ku iz Emoninega Inženiringa ter o njegovi inovaciji, umetnem gnojilu iz odpadnega premoga »humofertilu«.
Nedvomno so umetna mineralna gnojila povzročila v poljedeljstvu pravcato tehnološko revolucijo, niso pa rešila najpomembnejšega vprašanja - obnavljanja humusa in s tem povezane rodnosti zemljišča. Enostavno povedano, klasična mineralna gnojila vplivajo na hitrejšo in plodnejšo rast rastlin, za vzdrževanje optimalne rodnosti pa je predvsem po-
tisoče kilogramov umetnih gnojil premečejo pridne roke delavcev.
memben humus. To dognanje ni nič novega, saj so litovski gnoj, kompost, žagovina in podobni odpadki vedpo, služili za obnavljanje humusa.
Humofertil pa je, kot že ime pove, humusno mineralno gnojilo, čigar osnova je odpadni premog - lignit z dodatkom klasičnih mineralnih gnojil. Za premog vemo, da je rastlinskega izvora in so njegove sestavine ozko povezane z elementi humusa.
Franček Pajenk je že pred leti, ko je še delal v velenjskem rudniku, šel po tej poti. Iznašel je metodo za izdelavo premogovega mineralnega gnojila, ki je presegel vsa pričakovanja.
Dosedanji preizkusi na več kot petdesetih poljih na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini so pokazali, da je humofertil odlično gnojilo in kar je najbolj pomembno - obnavlja humus. ^
Naj omemmo, da so se v poizkuse vključili inštituti za hmeljarstvo iz Žalca, Osijeka, Prijedora in Banjaluke, agronomski fakulteti iz Zagreba in Osijeka, kmetijski inštitut Pik Beograd, kmetijske postaje iz Zaboka, Valjeva in številni drugi.
Poskusi so pokazali, tako pravi dr. Franček Pajenk, da se z uporabo humofertila povečuje relativni hektarski donos na istih zemljiščih, pognojenih samo s klasičnimi umetnimi gnojili. Ugotovljena so dejstva, da so lastnosti humofertila za ra-
zliko od klasičnih umetnih gnojil mnogostranska in dolgoročnejša.
Premog je prepreden z mrežo kapilar različnega premega, pojasnjuje Franček Pajenk, in je prav zato sposoben absorbirati velike količine vlage, kar je posebej pomembno za peščena zemljišča. Odtod tudi zanimanje strokovnjakov nekaterih afriških in azijskih dežel za uporabo humofertila.
Ni najbrž naključje, da bo prav Libija ena prvih dežel za sovlaganje v tovarno humofertila pri nas in s tem tudi prvi kupec tega novega gnojila.
Pomembno dejstvo je tudi, da uporaba klasičnih umetnih gnojil predstavlja tudi ekološko nevarnost. Izpiranje teh v vode in jezera je v nevarnost pripeljalo tudi biser Gorenjske - Blejsko jezero in Paličko jezero. Švicarji so že zaradi zaščite svojih jezer prepovedali gnoji-tev planinskih pašnikov z umetnimi mineralnimi gnojili.
Če na koncu omenimo, da je jalovine velenjskega lignita in odpadnega premoga v Črni gori, na Kosovem, v Srbiji in Bosni in Hercegovini dovolj, bi proizvodnja 220.000 ton humofertila, toliko bi ga naše kmetijstvo potrebovalo, izboljšalo deficitarno izdelavo umetnih mineralnih gnojil, še posebej če odmislimo uvoz.
Bo humofertil prišel na naša polja, obvaroval naše vode in obogatil rodovitnost naših njiv?
leti, s polnilnico pa smo zaključili to naložbo.
Pri proizvodnji vin so se naši strokovnjaki odločili za uporabo jeklenih tankov, katerih prednost je uravnavanje vrelne temperature. Fermentacija vin poteka v novi kleti nadzorovano, predvsem pa počasi in pri nižjih temperaturah, kar izboljšuje kakovost vin.
Z novim predelovalnim centrom, tako ga imenujemo, smo prešli na povsem avtomatizirano predelavo grozdja, naravnano vrenje mošta, sodobno tehnično nego vina, stabilizacijo vina, sodobno vstekleničenje in pravilno skladiščenje. Razumljivo je, da smo s tem dosegli večjo kakovost vin, ki jih nudimo potrošnikom.
Omeniti velja, da se tozd Kletarstvo Slovenske gorice lahko pohvali z vrsto odličij, ki so jih prejeli v zadnjih letih za kakovostna vina z geografskim poreklom. Na letošnjem novosadskem sejmu so našemu sortnemu vinu Sauvignonu, letnik 1981, podelili (v zadnjih osmih letih že tretjič) naslov šampiona za najkakovostnejše tovrstno vino v Jugoslaviji.
In kako kaže letošnja letina?
O tem pravi enolog Tone Skaza: »Vegetacija malce kasni, kar bo zelo težko nadoknaditi. Obeta se nam povprečno dobra letina. Nastavek na trtah je bogat. To pomeni, da bo vina dovolj, vendar bo kakovost srednje dobra. Vrhunske kakovosti ne bo.«
Na dvorišču nove polnilnice sta že stala dva tovornjaka, polna pravkar vstekleni-čenega vina »Črička« - lahkega rdečega vina, malce podobnega dolenjskemu cvičku, da ga odpeljeta do kupcev.
Vsak dan, tako so nam povedali, odpelje šest polnih tovornjakov vina iz nove polnilnice, za kar poslcrbi 17 parov pridnih rok delavcev, kolikor jih je zaposlenih v tej enoti kletarstva.
Pa še to nam je zaupal enolog Tone - 70 odstotkov proizvodnje štajerskih vin predstavlja vino »Haložan«, ki se na trgu vedno bolj in bolj uveljavlja, sestavljajo pa ga štiri najboljše sorte vin: »Sauvignon, Šipon, Beli burgundec in Laški rizling.«
»Na zdravje!«
M. P.
MARIJA LUKMAN - NOVA PREDSEDNICA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATOV SOZD
Sindikati pred novimi nalogami
LJUBLJANA, 20. maja -Na konstitutivni seji koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona so delegati osnovnih sindikalnih organizacij ocenili delo v pretečeni mandatni dobi, sprejeli program bodočega dela ter izvolili novo vodstvo sindikatov.
Dosedanji predsednik Dušan Kink je v poročilu o dosedanjem delu nanizal vrsto opravljenih nalog. Ena glav-
nih nalog je bila uveljavljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. Sindikati so se uspešno uveljavljali pri izobrlikovanju planskih dokumentov, urejanju medsebojnih odnosov in drugih področjih.
Manj uspešni pa so bili sindikati pri poizkusih, da bi samoupravna delavska kontrola, delegacija za zbor združenega dela in samoupravne
interesne skupnosti bolje zaživele. Sindikati so veliko naporov usmerjali tudi v stalno izboljševanje sistema obveščanja delavcev.
Na tem področju je bilo veliko storjenega, vendar v posameznih sredinah obveščanje še ni zaživelo. Na številnih problemskih konferencah se je obravnavalo najbolj aktualne probleme, ki so pri delu v TOZD najbolj izstopa-
Maximarket - oddelek šolskih potrebščin v novi preobleki
Prenova
Maximarketa
Po letu dni, odkar smo pričeli postopno obnavljati oddelke Maximarketa etaža v pritličju že dobiva prijetnejši videz, tako za kupce, kot tudi za prodajalce.
Prednosti, ki jih je prinesla preureditev, so velike, saj je mogoče z novimi elementi mnogo bolje razstaviti prodajno blago; blago, ki je po oddelkih specifično, je sedaj razstavljeno tako, da je možen tudi samoizbirni način prodaje. S tem je prodajalec precej razbremenjen, zato se
lahko posveti prodaji zahtevnejših kosov blaga.
Nova barva opreme, ki nastopa v etaži, je temno rjava in beš. Ta kombinacija daje etaži toploto in domačnost, raznovrstno blago in dobra založenost pa svežino. Prodajalke bodo v kratkem oblekle sončno rumene delovne halje.
Upamo in želimo si, da bi nam spremembe, na katere smo čakali dolga leta, prinesle tudi boljše delovne rezultate.	D. Rozman
li. Delo sindikatov v SOZD v preteklem obdobju lahko ocenimo za uspešno. Tudi v preventivno-rekreacijskem pomenu so bili storjeni ustrezni pozitivni premiki.
Ocenjuje se, da se vsak peti delavec več ali manj redno ukvarja s telesno kulturno dejavnostjo. Letnih in zimskih športnih iger se je udeležilo preko 1000 delavcev.
Osnove delovanja koordinacijskega odbora v prihodnjem obdobju bodo programske usmeritve ZSS za leto 1982. Na področju uveljavljanja druženoekonom-skih in družbenopolitičnih odnosov bodo največja prizadevanja usmerjena na uspešno gospodarjenje in gospodarsko stabilizacijo, nadaljnjo krepitev delegatskega sistema in usklajenega in stabilnega razvoja SOZD.
Pomembno področje prizadevanj bo uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela, odpravljanje neskladij med posameznimi dejavnostmi in boljšemu vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela. Odbor si bo prizadeval preko vseh osnovnih sindikalnih organizacij, da se bodo reševala konkretna vprašanja delavcev ter se boril za izboljšanje življenjskih razmer delavcev.
Velika pozornost bo namenjena obrambnim pripravam, družbeni samozaščiti, požarni varnosti, kulturni in telesno kulturni dejavnosti. Na problemskih konferencah v letošnjem letu se bo obravnaval nov sistem delitve osebnih dohodkov, rebalans srednjeročnega plana, reorganizacija SOZD in razvijanje skupnega nastopa na tujem. Krepiti je potrebno občutek skupne povezanosti, zahtevati odgovornejše obnašanje. Koordinacijski odbor sindikatov SOZD Emona bo vodila Marija Lukman, delavka DO Emona Merkur TOZD TH Maxi-market, njen namestnik pa je Dušan Bračun iz DO Agroemona.
Pavel Groznik
■ DRUGI O NAS: DELO
Ptujčani pridelali najboljše vino
ŠMARJE PRI JELŠAH, 11. junija - Na posvetovanju slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki sta ga v Šmarju pri Jelšah pripravila kmetijski zavod iz Maribora in poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, so govorili o problematiki sortnega izbora, o usmeritvah pri predelavi grozdja in kakovostnih vin, pripravili pa so tudi prerez vzorcev vinskega leta 1981 za podravski in posavski rajon.
Ocenjevalci so letos prejeli iz obeh rajonov 63 vzorcev, in sicer 41 vzorcev kakovostnega in vrhunskega belega vina, 11 vzorcev poznih trgatev in prav toliko vzorcev rdečega in rdečkastega vina.
Med vsemi vini lanskega letnika je dobil najvišjo oceno traminec pozne trgatve, ki ga je pridelal ptujski kmetijski kombinat.	D. U.
Ptujski Merkur se specializira
PTUJ, 3. junija - »Dosedanje izkušnje so pokazale, da je v prenovljenih in specializiranih prodajalnah promet znatno večji. Lani obnovljena prodajalna Biserka - z geslom: »Vse za otroke« je s to specializacijo povečala promet za 70 odstotkov.
Letos bomo prenovili in specializirali dve prodajalni. V kratkem bomo doprli v celoti obnovljeno prodajalno na Srbskem trgu, v kateri smo dosedaj prodajali mešano blago, sedaj pa bo to specializirana prodajalna z geslom - vse za ženske,« je povedal direktor delovne organizacije Emona Merkur na Ptuju Marjan Ostroško.
Gre za prodajalno s 75 kv. metri prodajne površine, v kateri bo moč kupiti izbrano žensko vrhnjo konfekcijo,
perilo in metražno blago in še tiste drobne stvari, ki jih ženska potrebuje, da je moderno in sodobno oblečena.
Do konca leta bodo obnovili in specializirali še eno prodajalno - samo za mlade.
Ta domiselnost in prizadevanja trgovskih delavcev ptujskega Merkurja, da pravočasno poiščejo blago, ki ga kupci žele, je verjetno vzrok, da je težkemu položaju navkljub, v katerem je trgovina indeks prometa v letošnjih petih mesecih poskočil na znamko 145, tako da si z Emonino Maloprodajo dele 1. in 2. mesto glede prometa na kv. meter. O njihovem prizadevanju, ustrežljivosti in ponudbi sta poročala tudi lokalni radio in Ptujski tednik.
E-Informator
OB 20. JUNIJU - DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Bombni napad na Blagovni center
Tratna usmeritev i Izioz
(Nadaljevanje s 1. strani)
rezervne dele in repromate-rial. Petovia potrebuje specialne filtre, prav tako tudi tozd Slovenske gorice, tozd Mlekarna ne more brez potrebnih kultur za izdelavo jogurtov, Mizarstvo spet brez specialnih nožev, brusnega papirja in podobno.
Letos nas bo zelo prizadejal uvoz koruze. Uvoziti smo jo morali, ker jo na domačem trgu ni bilo moč kupiti. Za potrebe prašičerejske farme smo jo kupili 2.500 ton, plačati pa jo moramo do konca avgusta.«
Tovarna močnih krmil je v
tej devizni zagati že sklenila več samoupravnih sporazumov s kupci močnih krmil, da sami preskrbe surovine iz uvoza. Gre za uvoz v skupnem znesku 20 milijonov deviznih dinarjev, ki ni predviden z načrtom, saj v prejšnjih letih ni predstavljal nobenega problema
Zahteve po devizah postavljajo tudi drugi proizvajalci kot na primer steklarna Straža za stekleno embalažo, ki jo potrebujeta tozda Kletarstvo in Petovia, tovarna kovinske embalaže in kranjska Sava za avtogume.
E-lnformator
LJUBLJANA, 22. junija -Ob praznovanju dneva civilne zaščite 20. junija so pripadniki vseh enot civilne zaščite našega blagovnega centra na Šmartinski cesti uspešno preverili svojo pripravljenost.
Ob 13.05 uri je sirena oznanila bombni napad.
Kmalu po znaku nevarnosti letalskega napada so na območje skladišč že padle bombe. Najbolj prizadeto je bilo volumensko skladišče, zažigalne bombe pa so povzročile požar.
Po znaku prenehanja zračnega napada je štab najprej poslal v akcijo pripadnike RKB enote, da ugotovijo eventuelno kontaminiranost napadanega zemljišča. Z detektorji je bilo ugotovljeno, da ozemlje ni okuženo.
Ker se je predpostavljalo, da je v porušenem skladišču zasutih pod ruševinami nekaj delavcev, ki se niso mogli pravočasno umakniti v 'zaklonišča je na delo odšla splošna enota.
Izpod ruševin so rešili tri delavce od katerih sta bila
dva lažje, eden pa težsje ranjen. Enota prve pomoči je ranjenim takoj nudila prvo pomoč, delavec, ki je bil težje poškodovan pa je bil z rešilnim avtomobilom prepeljan v klinični center.
Požar, ki je izbruhnil v volumenskem skladišču so gasilske enote takoj in uspešno lokalizirale in zadušile ter tako preprečile, da bi se razširil na ostale objekte in povzročil večjo materialno škodo.
Po akciji je štab civilne zaščite z vodjo enot podrobno
analiziral celotni potek opravljenih nalog. Ugotovili so dobro usposobljenost pripadnikov civilne zaščite, istočasno pa so ugotovili tudi določene pomanjkljivosti. Tako na primer, da je potrebno enote dopolniti z novirru pripadniki civilne zaščite, ki bodo nadomestili tiste delavce, ki so že odšli iz delovne organizacije. Mnenja pa so, da bi bilo potrebno vaje imeti bolj pogostoma, ker bi 1® tako zagotovili hitro, uspešno in usklajeno delovanje vseh enot.	E. I
■ TV GOSTJE
Slon z dvema klobukoma
LJUBLJANA, 14. junija - V času velikega spektakla, - svetovnega prvenstva v nogometu »MUN-DIAL 82« v Španiji - se navdušenci žogobrca zbirajo v ljubljanskem hotelu Slon v dveh klubih. Najstarejši ljubljanski hotel, ki bo letos praznoval 430-letnico, je žogobrcarjem oziroma njihovim navdušencem namenil dve sobi v I. nadstropju ob kavarni, kjer lahko spremljajo vse prenose nogometnih tekem, ki jih prenaša naša televizija, za strokovni komentar in »analizo« pa je po tekmi dovolj časa in priložnosti.
Razumljivo je, da je gledanje posameznih reprezentanc bolj zanimivo ob čašici pijače in dobrem prigrizku, za kar poskrbe gostinci hotela Slon. Velja omeniti, da je gledanje boljše, če ga spremljamo na velikem ekranu, kijev klubih kar 2xlm. *»• Z.
Blagovni center iz ptičje perspektive - izgubljena bomba je padla na dvorišče
MARIJA LUKMAN - NOVA PREDSEDNICA KOORDINACIJSKOG ODBORA SINDIKATA SOUR
Sindikati pred novim zadaclma
LJUBLJANA, 20. maja -Na konstitutivno] sodnici koordinacionog odbora sin-dikara SOUR Emona su delegati osnovnih organizacija ocenili rad u proteklom mandatnom periodu, prihva-tili program budučeg rada, te izabrali novo vodstvo sindikata.
Dosadašnji predsednik Dušan Kink je u izveštaju o
dosadašnjem radu naveo niz izvršenih zadataka. Jedanod glavnih zadataka je afirmisa-nje samoupravnih društve-no-ekonomskih odnosa. Sindikati su uspešno obavili za-datak kod oblikovanja planskih dokumenata, uredenja medusobnih odnosa i na drugim područjima.
Nešto manje uspeha je imao sindikat u pokušaju da
■ PRIZNANJE IZ JLA
Dober delavec — odličen vojak
LJUBLJANA, 18. junija - Podpolkovnik D. Milutinovič, iz vojne pošte v Kragujevcu nam je poslal naslednje sporočilo:
»DRAGI DRUGOVI, vojnik Slavko ZADNIK, član vašeg kolektiva zasluženo je dobio visoko voj-ničko priznanje značku »primeran vojnik« za odli-čan uspeh v vojnostručnoj obuci, idejno-političkom obrazovanju i vaspitanju, primerno i savesno izvr-šavanje vojničkih dužnosti, uspešno sprovodženje u život mera bezbednosti i samozaščite, marljivo učešče u vannastavnim aktivnostima, razvijanje drugarstva i jačanje bratstva i jedinstva u vojnom kolektivu.
Budite ponosni takvim uzornim članom vašeg kolektiva, sposobnim i odlučnim braniocem socija-lističke samoupravne zajedince.«
Na Slavka smo lahko upravičeno ponosni, saj je tudi kot dober mesar v našem marketu v Gogalovi ulici v Ljubljani pred odhodom v JLA veljal za pridnega, zanesljivega in predvsem tovariškega delavca.
P. G.
bi samoupravna radnička kontrola, delegacije za zbor udruženog rada i samoupravne interesne zajednice više zaživele.
U ovoj oblasti je mnogo napravljeno, ali u poj edinim sredinama informisanje nije još zaživelo. Na brojnim problemskim konferencijama pretresali su najaktuelnije probleme, koji su najviše istupali u radu OOUR. Rad sindikata možemo u proteklom periodu oceniti kao uspešan. Takoder u preven-tivno-rekreacionom področju su napravljeni značajni korači. Smatra se da se svaki peti radnik bavi, manje ili više, fizičkom odnosno kulturnem aktivnošču. Na zimskim i letnjim sportskim igrama je učestvovalo preko 1000 radnika.
Osnove rada koordinacionog odbora u narednom periodu su programske smernice SSS za 1982. godinu. Na području sprovodenja druš-tveno-ekonomskih in druš-tveno-poli tičkih odnosa naj-veča nastojanja biče usmere-na u uspešno privredivanje i ekonomsku stabilizacijo, dalje jačanje delegatskog sistema, uskladenog i stabilnog razvoja SOUR.
Značajno područje na koje če usmeriti nastojanja je sprovodenje načela deobe po rezultatima rada, uklanjanje neskladnosti medu poje-dinim delatnostima i bolje
vrednovanje proizvodnog i stvaralačkog rada. Odbor če nastojati preko svih osnovnih sindikalnih organizacija da se reše konkretna pitanja i boriti se za poboljšanje ži-votnih uslova radnika.
Posvetiče pažnju odbram-benim pripremama, društve-noj samozaštiti, protupožar-noj zaštiti, kultumoj i fizič-ko-kulturnoj delatnosti. Na problemskim konferencijama u ovoj godini razspravlja-če se o novom sistemmu deobe ličnih dohodaka, rebalansu srednjeročnog plana, reorganizaciji SOUR i razvijanju zajedničkog nastu-pa na inostranom i domačem tržištu.
Koordinacioni odbor sindikata vodiče Marija Lukman radnica iz RO Emona Merkur OOUR TH Maximar-ket, njen zamenik je Dušan Bračun iz RO Agroemona.
Pavel Groznik
	informator Srpskohrvatski prilog
gl	
	
■ ŠPORT I REKREACIJA
XI letuje sportske igre SOUR Emona
Ovogodišnje letnje sportske igre održače se 11. i 12. septembra u Novom Mestu. Nočenje je predvideno pod šatorima u Dolenjskim Toplicama, gde če se odvijati deo takmičenja.
Stoga sportaši, sportašice, počnimo sa pripremama na igre.
Dovidenja, u što večem broju na XI letnjim sportskim igrama!
Mira Težak
E-VEŠTAČKO DUBRIVO
Otpadni ugalj daje više hrane
IZ KMETIJSKOG KOMBINATA PTUJ
Trajno usmerenje u izvoz -naš stalni zadatak
PTUJ, 3. juna - »Prema Programu, koji smo opet dali ba rešeto, ove godine čemo izvoziti robu u ukupnoj vrednosti 55 miliona dinara, Uvozižemo za 100 miliona di-nara sirovina, uglavnom za fabriku stočne hrane« rekao bam je Slavko Erlač, šef izoz-bo-uvozne službe u komerci-lalnom sektoru ptujskog Kmetijskog kombinata.
. Najviše pažnju posvečuj u izvozu poljoprivredne organizacije koje če ove godine izvoziti 140 tona hmelja, 370 tona jabuka, od čega 250 to-ba industrijskih i 120 tona jabuka I klase te 75 tona višanja.
Predvidaju da če izvoziti 20 vagona vina, od čega polo-vibu preko našega preduze-vb Globtrade v Miinchenu.
Ptujska Petovia če izvoziti 200 tona po vrča, uglavnom kisele krastavce i papriku.
Več lani se je uspešno Usmerila u izvoz oour Mizarstvo (Stolarija) koji če napraviti za talij anskog kupca “■600 komada garnitura za sedenje - fotelje, dvo i tro-seda.
U izvoz su se uklj učili v tJOUR Dravsko i Ptujsko P°lje, koji če to viti mlada go-Veda za izvoz, za inostrane Partnere i tako steči deo dragocenih deviza.
Sva ova nastojanja za što ynči izvoz ne. idu brez pote-skoča i problema.
Pre četrnaest dana je grad, bevreme kakvog se poljopri-yrednici najviše boje, divlja-° Po vočnacima. Možemo učekivati manji prinos voča. “iše puta su ugraničene mo-Sučnosti izvoza, OOUR-i izvoze samo toliko da pokri-iu svoje potrebe za deviza-Tvomica stočne hrane, bajveči potrošač deviza ne izvozi.
“Mislim da bi bilo potrebno" rgjtao je Slavko Frlač “Povečati stimulacije za ^oz u okviru SOUR«
“Ulažemo sve napore da bi Vogodišnji program izvoza j °ji je za 100% veči od proš-°godišnjega u potpunosti atvarili. Svesni da čemo je-
dino sa uspešnim izvozom obezbediti uvoz tako potrebnih sirovina od kojih je ovi-sna naša dalja proizvodnja.
Koliko smo dosada uspešni teško je reči radi kursnih razlika. U poredenju sa planom smo, grubo računato, ostvarili samo oko 15% preti videnog izvoza. To je prilič-no realno obzirom da veči deo izvoza realizujemo na jesen - hmelj, voče, vino i po-vrče.«
I šta Ptujčani uvoze?
To su uglavnom sirovine potrebne za proizvodnjo Fa-brike stočne hrane. To predstavlja čak 60 pošto uvoza.
U preostalih 40 pošto radi se o potrebnim rezervnim delo-vima i repromaterijalu. Petovia treba specijalne filtere, takoder OOUR SloVenske gorice, OOUR Mlekarna ne može bez potrebnih kultura za izradu jogurta, Mizarstvo bez specijalnih noževa, bru-snog papira i slično.
Ove godine že nas jako pogoditi uvoz kukuruza. Prisiljeni smo ga uvoziti jer ga ne možemo nabaviti na doma-žem tržištu. Za svinjegojsku farmu smo je nabavili 2.500 tona, moramo je platiti do konca augusta.«
Fabrika stočne hrane je u ovoj deviznoj situaciji več sklopila samoupravne sporazume sa kupcima stočne hrane da si sami pribave potreb-
ne sirovine iz uvoza. Radi se o uvozu u ukupnom iznosu 20 miliona deviznih dinara. Ovaj uvoz nije predviden sa programom obzirom da to u prethodnim godinama nija predstavljalo nikakav problem.
Zahteve za devizama postavljajo i drugi proizvodači, kao na pr. staklara Straža za staklenu ambalažu koja je potrebna OOUR-u Kletarstvo i Petovia, fabrici metalne ambalaže i kranjsko j Savi za autogume.
Kakav če biti konačni račun videčemo na kraju godine.	E-Informator
U prošlom broju našeg lista smo v članku - Niko nije doma prorok - pisali o Emoncu, dr. Frančku Pajen-ku iz Emoninog Inženiringa i n j ego voj inovaciji, veštač-kom gnojivu iz otpadnog ug-lja - humofertilu.
Bez sumnje su veštačka mineralna dubriva napravila u ratarstvu pravu tehnološko revolucij u ali nisu rešila najvažnije pitanje - obnavljanje humusa i u vezi toga plodnosti zemljišta. Jedno-stavno rečeno klasična mineralna gnojiva utiču na brži i plodniji rast biljaka, dok je za održavanje optimalne rodnosti u prvom redu važan humus. Ova spoznaja nije nova - štalski gnoj, komposti, piljevina i slični otpaci uvek su služili za obnavalja-nje humusa.
Kao što več sam naziv kaže, humofertil je humusno mineralno dubrivo na osnovo otpadnog uglja - lignita sa dodatkom klasičnih mineralnih dubriva. Znamo da je
ugalj biljnog porekla i njegove sestavine su usko povezane sa elementima humusa.
Franček Pajenk je več pre nekoliko godina još dok je radio u rudniku u Velenju krenuo tim putem. Pronašao je način izrade ugljenog mi-neralnog gnojiva koje preva-zilazi sva očekivanja.
Dosadašnji opiti na više od pedeset polja u Hrvatskoj, Sloveniji, Srbiji, Bosni i Hercegovini pokazali su da je humofertil odlično dubrivo, a što je najvažnije obnavlja humus.
U opite su se uključili instituti za hmeljarstvo iz Žaleča, Osijeka, Prijedora i Banja Luke, agronomski fakulteti iz Zagreba i Osijeka, poljo-privredni institut Pik Beograd, poljoprivredne stanice iz Zaboka, Valjeva i brojni drugi.
Opiti su pokazali - kaže dr. Franček - da se sa upotre-bom humofertila povečava relativni hektarski prinos u
VEST IZ PTUJSKE FABRIKE STOČNE HRANE
Ove godine 12.000 tona više stočne hrane
DRAŽENCI, 3. juna - U fabrici stočne hrane koja spada u okvir radne organizacije Emona Kmetijski kombinat Ptuj proizvesti če ove godine pomoču nove investicije 45.000 tona stočne hrane, što je za 12.000 tona više nego prošle godine, rekao nam je Franc Ivančič,
Čestitamo 13. julij -dan šoferjev
direktor osnovne organizacije udruženog rada, fabrike stočne hrane (Tovarna močnih krmil) u Dražencima kod Ptuja.
Tvomicu su počeli graditi 1964. godine, dok je redovita proizvodnja počela 1969, kad je bila napravljena i mešao-nica. Tadašnja godišnja proizvodnja iznosila je oko 12.000 tona stočne hrane. Uz male rekonstrukcije i rad u tri nočne smene povečali su kapacitete na 33.000 tona stočne hrane godišnje.
Sa novogradnjom koju su programirali i otpočeli 1979 godine (dovršiče je do 1. augusta) pokriče celokupnu potrošnju stočara Kmetij-skog kombinata, dok če če-tvrtinu proizvodnje prodati tamošnjoj poljoprivrednoj zadrugi, Timi i Hmezadu.
Sirovina imaju dovolj no do 1. julija, kako če biti ka-snije nije im poznato. Boje se pomanjkanja kokuruza, je-dne od osnovnih sirovina za
proizvodnjo stočne hrane. Da li če novi i stari silosi koji mogu primiti do 20.000 tona ostati prazni?
Fabrika se može pohvaliti sa lepo uredenim laboratorijem. Od tu prate temperature u svim pogonima. Pomoču naprave Kjel-Foss naprave analizu sirovina na proteine u 3 minute, što omoguča-va dnevnu kontrolu. Kad bi ovu istu analizu radili »peške« trajalo bi i do 24 časa.
Značajna za tvomicu je i sušiona za zrnje koje u je-dnom času osuši 18 tona pšenice ili kukuruza. U sezoni radi sušiona sa punim kapa-citetom, u jednoj sezoni osu-še 4 hiljade tona pšenice, hi-ljadu tona uljane repe i 7 hi-ljada tona kukuruza za sop-stvene potrebe, obavljaju usluge i za druge, oko hilja-du tona godišnje. Ove godine če prvi put osušiti 2 hiljade tona suncokreta za tvomicu ulja u Slovenskoj Bistrici.
E. I.
Franček Pajenk, iznajditelj Humofertila
poredenju sa istim zemljistima koja se gnoje samo sa klasičnim veštačkim gnojivi-ma. Za razliku od tih dubriva svojstva humofertila su mnogostranija i dugoročnija.
Ugalj je ispreden mrežom kapilara - objašnjava dr. Pajenk - sposoban je apsorbi-rati velike količine vlage, što je posebno značajno za pe-ščana tla. Otuda zanimanje koje pokazuju stručnjaci nekih afričkih i azijskih država za upotrebu humofertila.
Vero vatno nije slučaj da če biti upravo Libija jedan od prvih saulagača u fabriku humoferila kod nas i time ujedno prvi kupac ovog no-vog dubriva.
Značajna je takoder činje-nica da upotreba klasičnih veštačkih dubriva predstavlja ekološku opasnost. Ispi-ranje ovih u vode i jezera predstavlja opasnost i za biser Gorenjske - Bledsko jezero i Paličko jezero. Švicar-ci su da bi zaštitili svoja jezera zabranili pognojavanje planinskih pašnjaka sa ver štačkim dubrivom.
Ako na kraju dodamo da nekorisnih ostataka velenj-skog lignita i uglja u Cmoj Gori, na Kosovu i u Bosni i Hercegovini ima dovoljno, tada bi proizvodnja 220.000 tona humofertila, koliko bi ga naša polj opri vreda treba-la, poboljšala deficitamu proizvodnj u veštačkih mineralnih dubriva, čime bi otpao uvoz treseta potrebnog ovu proizvodnju.
Da li če humofertil doči na naša polja, očuvati naše vode i povečati plodnost naših njiva?
Z. G.
E-informator 3
AKCIJA E-INFORMATORJA: IŠČEMO »NAJ« CENTROMERKUR V LJUBLJANI
Kupujemo v Centromerkurju
LJUBLJANA, 7. junija -Ker pravijo, da je čas zlato, za točno merjenje časa pa je potrebna dobra ura, smo jo šli kupit v trgovino Ura pred ljubljanskim tromostovjem.
Lepa, obnovljena stavba v pritličju, ima še lepšo trgovino z urami, zlatnino in srebrnino.
Drage ure pri Uri
Kakšno boljšo uro z avtomatskim navijanjem bi radi kupili. Za darilo seveda, saj človek ne da rad iz rok karkoli.
»Milijon tristo tisoč dinarjev stane,« je dejala prodajalka in pokazala lepo ročno urico z modro številčnico, znamke Zenit.
Tako visoka cena nas je skoraj vrgla vznak.
Ponovno smo vprašali, koliko velja ura. »Milijon tristo tisoč«, je z rahlim poslovnim nasmeškom potrdila prodajalka.
losionih in kremah posegajo tudi moški. Vabijo pa tudi pogoste reklame - For men, Atache in druge.
V Drogeriji cene hitro padajo
Centromerkurjeva Drogerija v Trubarjevi ulici je znana in skoraj vedno dobro obiskana.
Ura je šla na deveto ko smo vstopili in v prodajalni ni bilo gneče. Odločili smo se, da kupimo kakšno ko-lonjsko vodo. Za moške. Nekaj boljšega, naj velja kar hoče.
Priznanje uslužni prodajalki, ki je znosila na prodajni pult celo kolekcijo kolonj-skih vodic in losionov.
Obstali smo bolj pri vratih in se policam z moško kozmetiko namerno nismo bolj približali. Prodajalka pa nam je kljub temu vztrajno nosila vedno nove stekleničke.
zatrpano z ležalnimi blazinami, zadnjo pa s škatlami sušilnih avb. Tudi stare nalepke na izložbenih steklih ne morejo biti prodajalni v čast.
Poslovodkinja Rezka Den-ša, od dvajsetih let kolikor jih je pri Centromerkurju jih je že osem v Drogeriji je dejala, da jih bodo v kratkem odstranili in zamenjali z novimi.
Bomo videli.
Emona ima -Emona nima
Natanko tako in nič drugače - če v Emoni kupuješ igrače. Še predno smo se napotili kupovati igrače v oddelek z igračami smo si ogledali vzorčni prodajni oddelek v poslovni stavbi Emone. Hoteli smo videti kaj Emona ima a kaj v Emoninih prodajalnah nimajo.'
Lepa plastična čelada z rdečo zvezdo je kot nalašč za
V Drogeriji zamižimo tudi višji ceni če gre za lepoto
Veliko predrago za plitek žep.
Z roke smo sneli uro in poprosili, da bi jo popravili, češ da na mesec zaostaja za nekaj sekund, pet ali šest približno. Poslovodkinja je že hotela uro vzeti, a ji je prodajalka dejala: »Dajte no mir, za pet sekund...« In s servisom ni bilo nič.
Ponovno smo prišli čez tri dni. Tokrat z vstopom nismo imeli težav. Lepa bakrena ali medeninasta kljuka je bila na svojem mestu, ura Zenit, z modro številčnico pa je še vedno veljala 1,300.000 dinarjev. Tudi tokrat je nismo kupili po tej ceni, saj smo dobro videli na majhnem lističu da velja le 13 tisočakov, prodajalka pa jih prodaja po ceni iz leta 1966 (takrat smo zamenjali stare dinarje za nove). Dobro bi bilo, da bi to vedela tudi prodajalka.
Še ne tako daleč nazaj je bila kozmetika nekakšen privilegij nežnejšega spola, danes pa,po kozmetičnih preparatih, kolonjskih vodah, raznih
Izbrali smo kolonjsko vodo iz Španije. Če že ne gremo na mundial pa naj vsaj dišimo po špansko.
»Koliko stane?«
Dvesto tisoč«, je kot iz puške odgovorila prodajalka a je na naš začuden pogled, še predno smo utegnili vprašati če je to res popravila: »dvati-soč dinarjev«.
Kako hitro pade cena.
Povprašali smo še za pincete in kakšno stensko uro, ki jih imajo prav na drugem koncu prodajalne. Ni se zgodilo tisto kar smo pričakovali, da bi nas napotila k drugi prodajalki. Ustrežljivo nas je povabila naj gremo z njo na drugi konec prodajalne kjer nam je še naprej z neomajno vztrajnostjo pomagala pri izbiri. Čeprav nismo ničesar kupili se nam je z nasmeškom zahvalila. Prodajalni je z svojo ustrežljivostjo »prislužila« zvezdico.
Prodajalno smo zapustili z dobrim občutkom, čeprav smo jim še pred vstopom malce 'zamerili, prvo izložbo
malčka, ki bi rad postal vojak. Plastična lovska dvocevka, ki v rokah malega nadebudneža komaj slišno dela »pek, pek, pek« tudi v dnevni sobi ne naredi preveč hrupa. Mali plastični fotoaparat, ki brizga vodo pa je skoraj nepogrešljiva igrača na plaži saj je mali fotograf ves presrečen, ko z vodo »slika« in poškropi dremajočo mamico.
Vse te tri igračke ima Emona na ogled in naprodaj v vzorčnem prodajnem oddelku, po zagotovilu prodajnih referentov tudi v skladišču. Ni pa moč tega kupiti v Emoninih prodajalnah.?!
V blagovnici Centromer-kurja v Trubarjevi ulici smo v oddelku za igrače dobili samo fotoaparat. Imeli so tri, tako da smo lahko izbirali med modrim, črnim in rdečim. Veljali so vsak po 8 tisočakov, skoraj toliko kolikor velja modema Practika z vgrajenim svetlomerom. Ko smo dejali, da je to predrago, da bi zanj odšteli le kakšnih
osemdeset dinarjev je prodajalka dejala, da je to isto, novih dinarjev seveda, je pristavila.
Za nas pa je osemdeset dinarjev le osemdeset dinarjev, osem tisočakov pa je osem tisočakov - že šestnajst let, točneje povedano od 1. januarja 1966. leta.
Oddelek za igrače se vse od pričetka prenove blagovnice stiska v pritličju blagovnice pod stopnicami. Majhen prostor prenatrpan s košarami polnih drobnih igračk in da je mera polna še z otroškimi vozički tako, da za kupce in prodajalce ostane le malo prostora. Oddelek pa se ubada tudi s prodajo otroških čeveljčkov in copatk. Dve prodajalki, ki strežeta kupcem imata dovolj dela. Dopusti so pred vrati pa je treba kupiti še kanglico, lopatko, žogico ali pa obroček za prve plavalne poskuse naših malčkov.
Belo zlato ni rumeno
Ker so bile ročne ure za nas pri Uri odločno predrage, smo šli kupovati uro v oddelek za ure v Centromerkurje-vo blagovnico na Trubarjevi 1.
Pod steklom prodajnega pulta se je lesketalo od plemenitih kovin. Prstani, verižice in obseki za tiste, ki so radi lepi. Pod nalepko z napisom: »Belo zlato« izdelki v lepi zlatorumeni barvi.
Avtomatska ročna ura znamke Zenit pa tudi tukaj ni bila nič cenejša kot pri Uri. Prodajalka nam jo je ponudila za milijon tristo tisoč dinarjev. Nismo je kupili.
Na poličkah za prodajalki-nim hrbtom so bile lepo razporejene budilke, cene na malih nalepkah pa nismo mogli prebrati. Bile so majhne in drobne. Škoda.
Predraga darila
Ker že nismo imeli sreče z nakupom ročne ure, smo se napotili v »darilni oddelek,« kot mu pravijo trgovci Cen-tromerkurja. Uokvirjena reprodukcija izzivalne lepotice nam je takoj padla v oči. Od nakupa smo takoj odstopili, saj nam je prodajalka povedala, da stane 128.900 (beri stoosemindvajsettisočdevet-sto) dinarjev. Predrago za darilo pa naj bo človeku oseba, ki jo želi obdariti, še tako ljuba. Kaj bodo rekli tujci, ki že prihajajo v Ljubljano, če jim bo prodajalka postregla s tako ceno?
Sicer pa je darilni oddelek, odprt je od 20. januarja letos, dobro založen. Če se kupec (zaradi visokih cen) ne odloči za kakšen spominek, si lahko tukaj kupi tudi bombone, karamele, cigarete, revije (domače) ali dnevni časopis.
Obnovljena prodajalna »Ura« pred Tromostovjem
Za šport imamo preplitek žep
V oddelku za šport smo z našimi nakupi hitro končali. Cene so bile tako visoke, da nam je takoj zmanjkalo sape in denarja. Mlada prodajalka, na oko ji ne bi prisodil več kot dobrih 16 let (takrat, pred toliko leti je bil uveden novi dinar) nam je ponudila »najcenejšo« ribiško palico za 36 tisoč dinarjev (!), hladilna torba pa je veljala (srednje velikosti) kar 116 tisočakov. Povprašali smo če imajo kaj cenejšega. Ne. Tudi prav. Kupili nismo nič.
Nov kasetar po stari ceni
Srečo smo poskusili še v oddelku akustike.
V majhni vogalni sobici prodajajo plošče in kasete. Mlad prodajalec v poličke zlaga škatlice s kasetami. Pred nami kupec posluša ploščo. Prodajalec ravnodušno zlaga kasete. Čakamo, Mine minuta, tudi tretja. Kupec pred nami odide ne da bi ploščo kupil. Pet minut se že razgledujemo in čakamo. Prodajalec vztrajno zlaga kasete v poličke. Prideta dve mlajši dekleti. Povprašata po plošči od Kralja. Nimajo. Odideta. Po dveh minutah odidemo tudi mi. Raztrgano nalepko »Hellrecord« nalepljeno na prodajni pult bi najraje vzeli s seboj.
Malce smo se še razgledovali po policah dokaj velikega oddelka akustike v katerem pa ni bilo nobenega prodajalca. Iz male sobice s ploščami je prišel prodajalec in nas pobaral po naših željah. Hoteli smo kupiti kakšen ka-
Prenovljeni oddelek za šport v Centromerkurjevi blagovnici
Rezultati akcije:
V drugi etapi naše akcije so prejeli v očeh potrošnika za urejenost, ustrežljivost, ponudbo in podobno od 10 možnih zvezdic bolj ali manj svetlih (+ ali -) naslednje prodajalne in oddelki:
1.	»Zibka«, Gradišče, odd. Volna
in »Ura«, Prešernov trg 1
* ★ ★	* * * (-g*)
2.	»Biserka«, Ciril Metodov trg, odd. Dojenček in Karat, Tavčarjeva 6 Drogerija, Trubarjeva 3
*★★*★★**(+ 7*)
3.	Odd. Razprodaja, »Potepin«, odd. Gumbi, odd. Igrače, odd. Ure
**★★★★*★ (7*)
4.	»Biserka«, Poljanska 1, odd. Šport, odd. Akustika in darilni odd.
******** (-7*)
Ocena še ni dokončna. Lahko vas obiščemo ponovno in se kakšna zvezdica dodatno prižge. Lahko pa kakšna tudi ugasne.
setar, kombiniran z radio aparatom. Imeli so samo še enega. Znamke Grundig, sestavljen v naši Iskri. Prodajalec ga je prinesel, lepo zapakiranega v zaščitni škatlji iz stiroporja, ga izluščil iz embalaže in nam ga razkazal. Kakšen glas ima pa nismo slišali.
Pozanimali smo se, koliko velja. Šeststo tisočakov. Veliko, veliko predrago za našo denarnico. Z nakupom tudi tokrat ni bilo nič.
Pohvaliti pa moramo del oddelka s posodo za gospodinjstvo, ki sodi zraven. Lepo je urejen in tudi izbira je bogata. Prodajalke tu pa so zelo ustrežljive in pozorne do kupcev.
Karat ni za karati
Prodajalna Karat v Tavčarjevi ulici, sodi v mrežo Cen-tromerkurj evih prodaj alen, marsikdaj marsikoga reši težav, ko kupuje priložnostno darilo.
Tistega, ki je v tej prodajalni kupoval pred leti, že bežen pogled prepriča, da je izbira manj pestra in bogata. Blaga iz uvoza je veliko manj. To ne gre pripisati na rovaš prodajalcev, temveč je to posledica naših stabilizacijskih ukrepov.
Ena od zvezdic je takoj mr-knila, ko smo hoteli, naj nam bralci naše trme ne zamerijo, kupiti ročno avtomatsko uro za darilo. Kar milijon in štiri-stotisoč je hotela prodajalka za urico znamke Zenit.
Povprašali smo za kakšno cenejšo.
»Ne, cenejših pa nimamo,« je zatrdila prodajalka.
Ker nismo tako bogati, je ura ostala v prodajalni.
Vrata so ob odhodu trdo udarila ob podboj. Še sreča, da se steklo v vratih ni razbilo.
Doma bi to že zdavnaj popravili. Morda bi se dalo tudi tukaj.
* * *
P. S. V četrtek 24. junija smo dopoldne telefonirali v blagovnico:
»Oddelek za akustiko bi radi«.
»Želite prosim?«
»Imate morda kakšne ka-setarje?«
»Ne, nimamo!«
»Pred dnevi ste jih imeli-Grundigove. Kaj jih ni več?"
»Ja, to so bili Iskrini, samo pet jih je bilo.«
»Po čem pa so bili?«
»Po šeststotisoč din.«
»Hvala lepa!«
Pa brez zamere.
E-Informator

• KOPALIŠČE IN ZDRAVILIŠČE PTUJSKE TOPLICE
Voda toplejša od zraka
.ptujske toplice, 3.
n i^a - »Danes smo našteli ekaj več kot 2.000 kopalcev, ** So se pred pravo poletno , r°čino prišli hladit v naše .azene,« je dejal Konrad . e«, tehnični vodja Ptujskih l°Plic.
P* * * *a bo trditev držala, smo 6 Prepričali že po številu Parkiranih osebnih avtomo-1 °v. ki jih je bilo po grobi ceni več kot 300 na velikem Parkirišču pred toplicami, ki ^me okrog 700 vozil. n registrske tablice so , am povedale, da je največ K°Palcev prišlo iz okolice
Čakovca, Celja, Murske Sobote, Varaždina in Krapine.
V vseh bazenih je bil pravi poletni vrvež, čemur pa se ni čuditi, saj je toplorher v senci kazal 30 stopinj Celzija, voda pa je bila v rekreacijskem in otroškem bazenu celo za dve stopinji toplejša; 26 stopinj Celzija pa so namerili v olimpijskem bazenu.
»Število kopalcev je še daleč od rekorda, ki smo ga zabeležili leta 1978, ko smo nekega vročega poletnega dne našteli 12.500 kopalcev,« je povedal Konrad Ceh.
»Sedaj ponudimo gostom lahko nekaj več kot samo toplo vodo, sonce in gostinske usluge. Gostom so na voljo štiri igrišča za tenis in štiri mize za namizni tenis. Nadalje imamo dve stezi za balinanje in mini golf z 18 ovirami. Tudi najmanjši pridejo na svoj račun. Zgradili smo otroško igrišče s peskovnikom, toboganom in gugalnico.
Zraven naših teniških igrišč gradi ptujski klub še 4 nova teniška igrišča, ki bodo kmalu nared.«
Pohvalijo se lahko tudi s 40 novimi kabinami za kopalce.
Da sta na širnih igriščih in v bazenih red in varnost zajamčena, skrbita dopoldne in popoldne po dva reševalca.
Po dogovoru med občinsko zdravstveno skupnostjo in Ptujskimi toplicami naj bi preuredili in obnovili nekatere prostore, kamor naj bi se preselila celotna fizioterapija. Ptujske toplice so namreč zaradi akrotermalne vode z biotropnimi lastnostmi zelo primerne za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo.
Tako bodo lahko zdravili bolezni, kot so kronični vnetni revmatizem, degenerativni revmatizem, stanje po poškodbah sklepov in hrbtenice, brazgotine po opeklinah s hujšimi funkcionalnimi motnjami in podobno.
Program obnove predvideva predvsem ureditev
diagnostično-terapij skega trakta s poudarkom na fizikalni terapiji.
Z minimalnimi stroški bodo urejeni in opremljeni prostori za nemoteno strokovno delo. Pričakujejo, da bodo toplice po preureditvi imele velik delež pri uresničevanju programa zdravstvenega varstva tako v preventivnem kot v kurativnem smislu, ne samo na območju Ptuja in Ormoža, temveč celotne podravske regije.
Z. G.
Krvodajalci Emone pred odhodom na odvzem krvi
■ USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA
Kri za sočloveka
LJUBLJANA, 4. junija - V polnem avtobusu in večjem številu osebnih avtomobilov se je preko 50 Emoncev odpeljalo izpred poslovne stavbe Emone ha odvzem krvi. Prva načrtna akcija občinskega °dbora RK Ljubljana Moste-Polje in OOZS v poslovni stavbi je tako zelo uspela. Posebno vzpodbudna je ugotovitev, da je bilo med krvodajalci več kot polovico takšnih, ki so kri prvič dali. Največ darovalcev krvi glede na število zaposlenih je bilo iz Uprave TOZD Maloprodaje in DO Elektronski center. Pri naslednjih akcijah se jim pridružimo!
. P. G.
■ NOVOST IZ PTUJA
Letos 12.000 ton več krmil
■ POLNI BAZENI V ČATEŽU
Kamping za 350 prikolic
Čatež ob s a vi, n. junija - Gostinci Cateških toplic so ob 13. uri odprli vrata prenovljenega in za 100 prikolic povečanega kampa ob zdraviliškem hotelu Fermo, tako da sprejme sedaj 350 prikolic. Skromne slovesnosti so se udeležili predstavniki občine, Gospodarske zbornice, banke in SOZD Emona.
Obnovljeni in povečani kamp je opremljen s prhami, prostori za pomivanje posode, električnimi priključki ter sanitarijami.
Na starem kampu je bilo prostora za 250 prikolic, pro-, štor za 108 prikolic je imel stalno v zakupu zagrebški Karavaning, 70 prikolic pa imajo tu delovne organizacije iz Slovenije.
Naložba je veljala 5,9 milijonov dinarjev, v nasip pa so morali nasuti kar 15.000 kubičnih metrov zemlje in pe-
ska, da so preprečili možno poplavljanje zemljišča.
Ze ob otvoritvi novega kampa je bilo zasedenih več kot 200 prikolic.
Teden dni poprej v nedeljo 6. junija so prodali več kot 950 vstopnic, in če k tem prištejemo še goste iz kampa in hotelske goste, lahko raču-
namo, da je bilo v bazenih okrog 12.000 kopalcev.
Če bo vreme ugodno pravijo zdraviliški delavci v Čatežu, bo turistična bera dobra, kopanja, sonca, rekreacije željnih gostov je vedno dovolj, morje pa za marsikoga predaleč in preslano.
E-Informator
Vojakov pozdrav
Vilko Pešec, analitik ptujskega Merkurja, sedaj v vojaški suknji, pošilja vsem Emonkam in Emoncem strumen vojaški pozdrav. Pravi, da je lepo. Analiz sicer ne dela, dela pa ne zmanjka, za kar poskrbe starešine.
Hvala za pozdrav, tovariš Vojak. Pišite mu na naslov:
Vojak Vilko Pešec, V. P. 8793/26 41270 Dugo selo, SR Hrvaška
* IZ DELA ZSMS
Kaj delamo mladi
cs^>0rdinacijska konferen-Ust MS SOZD Emona je utncnrtjena, vendar pa to j v '?orueni, da bo sedaj delo-I b? k6 .^hdih kar samo od se-Ug. i . J zaživelo. Potrebno je delrVtl-110 in organizirano ren ' Koordinacijska konfeti; a sedaj usmerja in se tu-0r sl?nja na delo osnovnih sl^hzacij širšega Ljubljan-sevS °bm°čja (18 ZSMS), ijA da pa sj prizadevamo in heip , načine kako bi aktiv-nji , vtijučili v naše delovaje ddi mlade iz drugih krateni v r so na^e delovne in žer,^ljne organizacije zdravega dela.
sku^hdar je mladina pod hlar m m imenom Emona ' Slkaj storila:
•	sodelovali smo pri sprejemu štafete mladosti^ v Ljubljani;
Naši mladinci so častno zastopali Emono kot straže pri prenočevanju štafete v Domu španskih borcev.
•	obiskali smo emonska obeležja na poti spominov in tovarištva, ter poskrbeli za njihovo ureditev;
•	organizirali smo ogled Smrad opere v Cankarjevem domu; predstavo si je ogledalo približno 80 Emoncev;
•	tudi tečaj za voznike motornih vozil, ki je potekal v »Emonki« in se ga je udeležilo okoli 50 uka željnih Emoncev, je pripravila mladina;
•	v Blagovnem centru,
TOZD Transport se s pomočjo mladinske koordinacije ustanavlja osnovna organizacija, v DO E-Inženiring pa aktiv mladih;
• od ustanovitve je koordinacijska konferenca imela že tri posvete s predsedniki OO ZSMS Emone. Dogovorili smo se, da bomo pripravili širši posvet o delu, mestu in problemih mladih v Emoni. Nakazali smo bistvene naloge, ki označujejo delovanje OO Emone. Sprejeli smo tudi sklep, da bomo v osnovnih organizacijah pregledovali programske usmeritve 11. kongresa ZSMS in kon-verenci posredovali pripombe;
Jožica Arko
* 'ZLET MLADINE
»Tam na Pugled gori«
Na
, Prvem posveti ovnih o ione sm bomo v sti"o*Il0sti ob denvu he n.5anizirali pohot Partizanski Pu
Na
SedniJ3rvem posveti
cii ZSMs°irSnovnih °’ Sovnvii. Emone sm
stnQ res> v soboto 5. junija, osh,.' Se mladi iz osmih Ernr,„nte organizacij ZSMS v s«* (42 mladincev) zbrali Pfap teern Razvili smo svoj Proti r> ob njem krenili hiijj. ^Ugledu. Hodili smo ki So .. spominskih 'obeležij, tei postavili naši vrstni-
ki s svojimi delovnimi akcijami, kot pomnik naše NOV. Tako smo spoznali del področja, kjer se je borila »Druga grupa odredov«.
Po dve urni hoji smo malo utrujeni, vendar dobro razpoloženi prispeli na vrh. Tu smo ob spominskem obeležju »Piramidi« v spomin na padle borce Druge grupe odredov (brata Mazovec) zapeli partizansko pesem »Tam na Pugled gori«. S petjem smo nadaljevali in odšli na bližnjo jaso, kjer smo si
pripravili malico. Vsak je postoril nekaj, tako da smo z jedačo (žarom) hitro opravili.
Razdelili smo se v dve skupini in tekmovali v vlečenju vrvi in v prenašanju steklenic. Med družabnimi igrami smo se tudi pogovarjali o naših načrtih in željah za prihodnost. Nekaj idej bomo zapisali v naš program dela za tekoče leto.
' Počistili smo za seboj in se s pesmijo odpravili proti domu. Razšli smo se z željo, da se zopet snidemo v še večjem številu.
DRAŽENCI, 3. junija - V
tovarni močnih krmil ki sodi
v okvir delovne organizacije Emona Kmetijski kombinat Ptuj, bodo letos z novo naložbo izdelali 45.000 ton močnih krmil, kar je 12.000 ton več kot lani, je povedal Franc Ivančič, direktor temeljne organizacije združenega dela, Tovarne močnih krmil v Dražencih pri Ptuju.
Tovarno so pričeli graditi 1964 leta. Z redno proizvodnjo so pričeli leta 1969, ko je bila nared tudi mešalnica. Letno so izdelali okrog 12 tisoč ton močnih krmil. Z malimi obnovami in delom v treh izmenah so povečali zmogljivost na 33.000 ton
krmil letno.
Z novogradnjo, ki so jo načrtovali in pričeli leta 1979 (končana bo do 1. avgusta), bodo pokrili vse potrebe živinorejcev Kmetijskega kombinata, četrtino proizvodnje pa bodo prodali tamkajšnji kmetijski zadrugi, Timi in Hmezadu.
S surovinami so založeni do 1. julija, kaj bo potem, še ne vedo. Pesti jih strah, da bo primanjkovalo koruze, ene osnovnih surovin za močna krmila. Bodo novi in stari silosi, ki sprejmejo vase kar 20.000 ton, ostali prazni?
Tovarna selahko pohvali z zelo lepo urejenim laboratorijem. Od tu spremljajo tem-
peraturo v vseh obratih. Z napravo, »Kjel - Foss« nare-de analizo surovin na proteine v 3 minutah, kar omogoča dnevni nadzor; Če bi delali analizo »peš«, bi to trajalo tudi do 24. ur.
Pomembna za tovarno je sušilnica za zrnje, ki v eni uri posuši 18 ton pšenice ali koruze. V sezoni dela sušilnica s polno zmogljivostjo, saj po-suše v eni sezoni 4 tisoč ton pšenice, tisoč ton oljne repice in kar 7 tisoč ton koruze za lastne potrebe. Delajo tudi storitve za druge - okrog tisoč ton letno. Letos bodo prvič posušili 2 tisoč ton sončnic za tovarno olja v Slovenski Bistrici.	E. L
Orjaški silosi tovarne močnih krmil v Dražencih pri Ptuju
E-informator S
Izobraževanje v združenem delu
V naše trgovske učne centre prihajajo na prvo delovno prakso učenci prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja. Teh je bilo v petih mesecih v DO Emona Merkur preko sto. Kmalu se bo izteklo šolsko leto in s tem tudi prvo leto usmerjenega izobraževanja; Kako so na ljubljanskem šolskem centru uspeh organizirati delovno prakso za svoje učence?
»Imamo 21 oddelkov, zato nam je bilo težko organizirati delovno prakso po OZD,« nam je povedal Milič Sekirica, direktor šolskega centra za blagovni promet iz Ljubljane. »Za namoteno izvajanje obvezne delovne prakse v novem šolskem letu pa se že sedaj pripravljamo. Pri tem mislim tudi na ustreznejši status učenca in njegovega inštruktorja v OZD.«
»Kako ste zadovoljni z učnimi uspehi učencev prvih letnikov?«
»V prvem polletju nismo
centri so po Sloveniji, samo glede učnega uspeha med boljšimi.«
»Družbeno-politično stališče o spreminjanju kadrovske politike v OZD in zakon o usmerjenem izobraževanju nas zavezujeta, da se odzivamo potrebam združenega dela. Tudi trgovinske organizacije zavezuje pravilnik o minimalni izobrazbi oseb, ki delajo v blagovnem prometu in po katerem si morajo ti delavci pridobiti zahtevano izobrazbo do leta 1983. To nas je vodilo do sklenitve pogodb z Emono in Astro, da izobražujemo njihove delavce v njihovih učnih prosto-
rih. Pouk je prilagojen možnostim udeležencev, predmeti so razvrščeni tečajno, roki za posamezne izpite so postavljeni v dogovoru s slušatelji, skratka, zagotovljene so vse potrebne oblike dela. Naši profesorji sodelujejo pri preverjanju znanja slušateljev in pozitivno ocenjujejo to delo. Sproten študij, skoraj vedno stoodstotno obiskovanje pouka, lociranost oddelka v sami OZD in enotnost skupine so prednosti te oblike izobraževanja, katerim se pridružuje tudi odgovoren prispevek vaših predavateljev, ki so, pravi strokovnjaki iz neposredne prakse. Vse to in visoka mo-
tiviranost slušateljev za izobraževanje pomembno vplivata na nadpovprečen uspeh skupine.«
»Oddelek poslovodske šole v Emoni je pokazal prednosti take oblike izobraževanja odraslih in tudi tesnejše sodelovanje šole z OZD. Boste tako nadaljevali?«
Popravni izpit za samoupravo v Bernardino
imeli odličnjakov. Precej je bilo negativnih ocen iz tujega jezika, matematike, slovenščine, kemije in samoupravljanja.«
»Zakaj tako slab uspeh?«
»Ker je zahteven program. Upoštevati moramo, da so bili na našo šolo napoteni predvsem učenci, ki sp osnovno šolo končali pretežno z dobrim ali zadostnim uspehom. Toda, če se primerjamo z drugimi šolskimi
PIRAN, 1. julija - Kakor je bolj ah manj znano iz javnih občil informiranja, je občinska konferenca ZKS Piran zaradi že dlje časa neurejenega stanja v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa zaradi neurejenih medsebojnih odnosov sprejela sklep o razpustitvi osnove organizacije ZK v TOZD hoteli Bernardin. Hkrati je imenovala
Novi organi kluba
upokojencev
Emone
Upokojenci Emone smo 6. aprila praznovah DAN EMONE in imeli OBČNI ZBOR Kluba na isti dan. Želeh smo doseči največjo udeležbo ob najmanjših stroških. Uspelo nam je. Zbora se je udeležilo 507 - članov. Člane smo z okrožnico pozvali, da lahko glasujejo tudi pismeno, če jih na zbor ne bo. Tako je po pošti glasovalo 227 članov, skupaj je torej volilo 734 članov, kar je po Pravilniku Kluba upokojencev dovoljno število.
Člani odbora so podali obširna poročila o preteklem delu. Ker pa vsi navzoči zaradi slabega ozvočenja niso čuli poročil, pa tudi odsotni niso bili obveščeni o delu kluba, bomo v najkrajšem povzetku poročila ponovili.
Klub upokojencev Emona šteje že okrog 1.450 članov.
Poživeh smo sodelovanje s poverjeništvi, kar pa daje prve dobre rezultate.
V	središču našega dela je priprava in poizkus obnove bivšega ribnika v Tivoliju, kjer bi bil tudi rekreacijski center za upokojence.
Prav tako smo pričeli z akcijo, da se Klub Emona kot celota vključi v slovensko Društvo upokojencev. Radi bi tudi mi uživali dobrote, katere smo vsi slovenski upokojenci z obveznimi prispevki ustvarili n. pr. Dom v Ižoli itd.
Občni zbor je potrdil predlog plenuma, da za 1. maj podelimo vsem starim nad 80 let, bolnikom in upokojencem, ki žive v domovih počitka enkratno podporo v znesku din 1.000. Vsi člani Kluba upokojencev so prejeli v začetku 1981 leta položnice in povabilo za vpis v Blagajno vzajemne pomoči. Čim-več članov, temveč posmrtnine bo.
V	letu 1981 je prejelo 17 Svojcev posmrtnino v skupnem znesku din 111.4500.
V	nov uporavnl odbor smo izvolili:
Pezdir Ivan, Avsec Svetovid, Černe Božo, Dovjak Boža, Dolinar Franc, Košir Elza, Rohaček Ela, Remškar Matija, Rotar Pavle, Škerjanc Tončka, Uratnik Edo, Vidrih Anton.
V	nadzornem odboru so:
Čejvan Begzad, Gramc Mimi, Vončina Ivo.
Blagajna vzajemne pomoči:
Avsec Svetovid, Dohnar Franc, Dovjak Boža, Butara Zlata, Remškar Matija, Vidrih Anton.
Plenum kluba:
Vsi člani upravnega odbora in Brežan Jože, Gabrovšek Jože, Furlan Franc, Keržič Vinko, Knez Danica, Komac Vanda, Levstek Milena, Mekinda ing. Edvin, Pielich Janez, Poljak Elvira, Poljane Ivan, Pavli Viktor, Rutar Katarina, Uhan Mirko, Ulaga Ivanka, Škerjanec Angela, Murn Vani, Muhič Jože, Macarol Drago, Rebolj Franjo, Vodopivec Franc.
Po pravilih Kluba bo prvi plenum določil naloge novim odbornikom. Tako smo opravili tudi to dolžnost in pred nami je kup nalog, katere bomo opravili v tej mandatni dobi. Seveda bomo včlanjeni v Republiško društvo upokojencev, kar predvidevamo v juniju t. 1. in bomo s tem pridobili še nove dolžnosti in delo pa tudi več pravic.
Edo Uratnik
posebno komisijo za razvoj samoupravljanja v združenem. delu, ki je imela nalogo pregledati in oceniti dejansko stanje v tem delovnem kolektivu. Na osnovi poročila te komisije in družbenega pravobranilca samoupravljanja je OK ZKS Piran sprejela naslednje sklepe;
•	Občinska konferenca ZKS Piran v celoti sprejema poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja ter komisije za razvoj samoupravljanja v združenem delu o stanju samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v TOZD Hoteli Bernardin Portorož.
•	Iz obeh poročil izhaja, da so za razmere v TOZD Hoteli Bernardin v največji meri odgovorni delavci, ki opravljajo najpomembnejše poslovodne naloge in funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
•	Vsled tega konferenca predlaga, da takoj odstopijo od funkcij individualni poslovodni organ, predsednik delavskega sveta, predsednik samoupravne delavske kontrole, predsednik izvršilnega odbora osnovne organizacija sindikata in predsednik osnovne organizacije
ZSMS s tem, da do kadrov-
skih ureditev v TOZD s polno odgovornostjo opravljajo svoje dosedanje naloge.
•	V kolikor v najkrajšem možnem času kadrovske spremembe ne bodo izvedene v smislu sklepov, ki jih je konferenca zastavila, ali se bodo izkazale za neučinkovite bo občinski komite zveze komunistov predlagal pristojnim organom še druge potrebne ukrepe.
•	O odgovornosti posameznikov bo občinska konferenca zveze komunistov ugotavljala in sklepala na naslednji seji.
•	Konferenca predlaga delavcem TOZD Hoteli Bernardin, da glede na navedbe v poročilih in ugotovitve konference sprožil postopek za odpoklic delavskega sveta in samoupravne delavske kontrole.
•	Občinska konferenca zveze komunistov bo z ugotovitvami pravobranilca samoupravljanja in komisije ter s svojimi sklepi seznanila skupščino občine Piran s predlogom, da v okviru svojih pristojnosti sprejme potrebne aktivnosti, ki bi pripomogle k razreševanju razmer v TOZD Hoteli Bernardin.
•	Delavce TOZD Hoteli Bernardin je potrebno takoj seznaniti z ugotovitvami komisije in pravobranilca ter s sklepi konference.
•	Družbeno politične organizacije morajo še naprej nuditi potrebno pomoč pri urejevanju razmer, zlasti pa pri kadrovanju za funkcije v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah TOZD.
•	Konferenca poziva vodstvo ter družbenopolitične organizacije delovne organizacije in SOZD Emona, da s svojimi aktivnostmi pripomorejo k urejanju razmer, še zlasti pri kadrovanju vodilnih delavcev in ureditvi notranje organizacije.
•	Konferenca ocenjuje, da je nujno takoj nadaljevati z diferenciacijo med delavci TOZD, s tem da že v postopku saniranja stanja po potrebi izvajajo sankcije oziroma opravijo disciplinske ukrepe zoper delavce, ki s svojim delovanjem razdvajajo kolektiv, se neprimerno obnašajo, povzročajo konflikte, rušijo delovno disciplino, itd;
Zbor delovnih ljudi, ki se ga je od 326 članov delovnega kolektiva hotelov Bernardin udeležilo precej nad 200 delavcev, je po precej razvneti, vendar bolj ali manj konstruktivni razpravi in samokritičnih ugotovitvah soglasno sprejel poročilo'posebne komisije in predloge OK ZKS Piran, s čimer se je hkrati obvezal, da bo temeljito pretresel svoje notranje odnose in se na novo organiziral za bolj temeljito delo in uspešnejše gospodarjenje, ki sta imperativa današnjega družbenopolitičnega in gospodarskega trenutka. E.I.
Božo Ostanek novi glavni direktor TD0 Emona -
Jestvina Koper
»Tudi za prihodnje si želimo tako neposrednega sodelovanja z združenim delom. Zelo bi bili zadovoljni, če bi v novem šolskem letu spet imeli oddelek v Emoni, dogovarjamo pa se tudi z Mercatorjem in Namo.«
Vesna Raztresen
danjega sekretarja Medob činske gospodarske zbor”1' ce v Kopru.
Božo Ostanek je bil roj*11 3.10. 1943 v Šentlovrencu nž Dolenjskem. Na visoki ek<>’ nomsko komercialni šoli 1 Mariboru je diplomiral l*ta 1976.
Do sedaj je opravljal vod’ stvena in vodilna dela in & loge v Ljubljanskih mleka1'' nah, v TDO Emona-Jesti vh* Koper in nazadnje v Med0“ činski gospodarski zborni v Kopru.
Božo Ostanek
Delavski svet TDO Emona-Jestvina Koper je za novega glavnega direktorja delovne organizacije imenovala BOŽA OSTANKA, dose-
Je član ZKS in aktiv*5 družbenopolitičen delavec
V novem delovnem okolij* mu želimo veliko delovni
uspehov in dobro počuti6^
Dušan Eržen ponovno direktor TOZD Centromerkur
Delavski svet DO Emona Merkur TOZD Centromerkur je 15. junija ponovno imenovala Dušana Eržena ža direktorja Temeljne organizacije.
Ob imenovanju je Dušan Eržen izrazil željo, da bi tudi
v bodoče, tako kot doslej'5 skupnimi močmi vseh delav" cev TOZD uspešno in dobr
gospodarili. To pa bodo ur*"
sničili z solidnim delom enotnostjo kolektiva.
Pavel Groznik
Anton Intihar novi direktor Blagovnega centra
Anton Intihar ni E mo n* od včeraj. Leta 1968 se je & poslil v takratni Predrag
sektorju neprehrambenee
blaga, ki so ga takrat imeh°t
vali na kratko »štirica«, šef oddelka gostinsk opreme.
Rojen pred dobrimi štirih* desetletji v Ljubljani, je VJ končal eknomsko srednJ šolo, sedaj ob delu pa skuje ekonomsko fakultet0'
Član Zveze komunistov ie
od 1959 leta, predno Pa
Anton Intihar
Delegati delavskega sveta delovne organizacije Emona Blagovni center so za novega direktorja imenovali Antona Intiharja, dosedanjega vodjo predstavništva Emone v Berlinu.
prišel k Emoni je bil zap slen v ljubljanski Hoji -kratnem lesnem kombins v komercialnem oddelku k šef prodaje.
Na novem delu mu želih*0 obilo poslovnih uspehov- j
E.I
Zahvala mladih Korošcev
Osnovni šoli v Koprivni pod Peco oziroma pionirjem te šole, ki so svoj odred poimenovali po oznaki partizanske kurirske postaje - K-10, je delovna skupnost SOZD Emona skupaj z turistično agencijo Emona Globtour podarila nekaj knjig za njihovo knjižnico.
ne se vam najtopleje zahvaljujemo za knjige, ki so nam jih izročili kurirji. Zelo smo jih veseli, ker radi čitamo in tekmujemo za bralno značko. Veseli bomo, če nas boste kdaj obiskali. Želimo vam veliko delovnih uspehov in obljubljamo, da se bomo pridno učili.
Lepe pozdrave vsem de-Kopnvna, 31. 5. 1982 Javcem vašega kolektiva.
Zahvala!
Pionirji PO K-10 iz Kopriv-
Pionirji PO K-10 s tovarišicama
Mladi pionirji iz Koprivne na Koroškem so pripravili skromen a prisrčen program
I ŠPORT IN REKREACIJA NA PTUJU
Kros v počastitev dneva mladosti
Konferenca osnovnih organizacij sindikata in koor-'•'nacijski svet osnovnih organizacij ZSMS KK Ptuj sta nne 22. maja organizirala “kros« v počastitev dneva Radosti. Kros je bil izveden Z, Prijetnem okolju Ptujskih *°plic. Udeležili so se ga de-[avci-ke KK Ptuj ter E Mer-*Ur Ptuj. Po krosu je bila Proslava in podelitev medalj
najboljšim tekmovalcem. Nadalje sta podeljevala predsednica konference ZSMS tov. Kovačič Irena in tov. Plajnšek Ignac predsednik komisije za šport in rekreacijo KK Ptuj. Prijetno in lepo izvedeno proslavo pa je vodila tov. Pišek Mihaela predsednica konference sindikata KK Ptuj. Na tej proslavi so podelili tudi prizna-
Rezultati:
I.	Članice roj. 1952 in mlajše
1.	Osterc Marija, Petovia
2.	Breznik Ivanka, Haloški biser
3.	Alt Marinka, Merkur
4.	Bezjak Zdenka, Petovia
5.	Majcen Marjana, Haloški biser
6.	Stropnik Silva, DSSS
7.	Veršič Sonja, Mlekarna
8.	Kralj Brigita, Petovia
9.	Vojak Martina, Petovia
10.	Brvar Rozika, Titovo Veljenje Tržnica
II.	Star. štev. 99, DSSS
12.	Kelc Marija, Haloški biser
13.	Zupanič Angela, DSSS
14.	Lešnik Irena, Tovarna močnih krmil
15.	Moran Marjeta, Petovia
16.	Štrucl Majda, Merkur
11.	Članice roj. 1951 in starejše
1.	Bah Gabrijela, Tržnica, Titovo Velenje
2.	Podgoršek Marija, DSSS
3.	Skralovnik Mojca, Tržnica, Titovo Velenje
4.	Mesarič Pavla, DSSS
5.	Grajžl Minka, Haloški biser
III.	ČLANI letnik 1952 in mlajši
1.	Zajšek Jože, Tovarna močnih krmil
2.	Krajnc Bruno, Haloški biser
3.	Kozel Jože, Mlekarna
4.	Novak Branko, DSSS
5.	Voda Milan, Osojnik
6.	Stefanovski Milorad, Mizarstvo
7.	Kos Vlado, Petovia
8.	Merc Bojan, Tehnoservis
9.	Cafuta Jože, Merkur
10.	Slatič Mirko, Tehnoservis
11.	Star. štev. 267
12.	Stropnik Edi, Petovia
13.	Drevenšek Stojan, Merkur
14.	Mesarič Mladen, Merkur
15.	Petrovič Branko, Merkur
IV.	ČLANI letnik 1951-1942
1.	Vamberger Miro, DSSS
2.	Plajnšek Ignac, DSSS
3.	Dobljekar Beri (diskvalificiran) DSSS
3.	Čuš Janez, Haloški biser
4.	Tišler Jože, Haloški biser
5.	Novak Ivan, Haloški biser
6.	Moran Mirko, Petovia
7.	Gašperšič Jože, DSSS
8.	Grdiša Janko, Haloški biser
V.	ČLANI roj. 1942 in starejši
1.	Ivančič Franc, Tovarna močnih krmil
2.	Kocjan Bojan, Haloški biser
3.	Rabuša Tonček, Haloški biser
nja svojim najboljšim športnicam in športnikom v letu 1980 in 1981. Tekmovanje samo je lepo uspelo, zato so sklenili, da bi naj ta kros postal tradicionalna prireditev vsako leto meseca maja. Tehnično izvedbo krosa pa so izvedli marljivi delavci Atletskega kluba Ptuj na čelu s tov. Ostroškom - sicer direktorjem E-Merkurja Ptuj brezplačno.
Želimo si še več takih in podobnih tekmovanj oziroma sodelovanja med seboj.
Mitja Lisac in Rado Spasič, oba iz Blagovnega centra v borbi za točke
ZANIMIV ŠAHOVSKI TURNIR
Aktivna šahovska sekcija
V počastitev 35-letniče Emone in ob dnevu OF je šahovska sekcija Emone -mimogrede: ustanovili smo jo konec marca - v sodelovanju z ljubljansko šahovsko zvezo, priredila javen brzo-tumir, ki se ga je udeležilo
1.	skupina:	mednarodni
mojster Jelen ter mojstrski kandidati Vospernik, Trampuž in Halik.
2.	skupina: Kumše, Pergovnik, Rogale.Naš Lisac je bil 9.
3.	skupina: Hribar, Emo-
več kot 80 šahistov iz Ljub- nec Ubiparipovič je bil 9. ljane in okolice.	Organizatorji turnirja se
Turnir je bil v soboto, 24. zahvaljujemo vsem, ki so pri aprila popoldne. Prišli so vsi organizaciji pomagali in pri-šahisti, ki v hitropoteznem spevali nagrade:	Delovni
šahu nekaj pomenijo, med skupnosti SOZD, Inženirin-njimi je bil tudi predsednik Su> Blagovnemu centru,
KR SZDL tov. Mitja Ribičič, le iz Emone je bilo premalo udeležencev - samo 9.
Igralci so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine: med. mojster, mojstri in kandidati ter prvo in drugokate-gorniki v prvi skupini, 17 tret j ekategomikov je igralo v drugi skupini, četrtokate-gomiki in brezkategorniki pa v tretji.
Po predtekmovanju in finalu so bili v posameznih skupinah najboljši:
Centromerkurj u, Prehrani in Maloprodaji.	M. S.
■ ŠPORT IN REKREACIJA
XI letne športne Igre SOZD Emona na Dolenlskem
Letos bodo letne športne igre 11. in 12. septembra v Novem mestu. Prenočevali bomo ponovno pod šotori, in sicer v Dolenjskih Toplicah, kjer bo tudi del tekmovanja.
Zato športniki - športnice SOZD Emona začnite se pripravljati na igre.
Nasvidenje v čim večjem številu na XI. letnih športnih igrah.	Mira TEŽAK
Hvala, tovariši sodelavci
Predsedniku Poslovodne- cem, kakor tudi v. d. direk-ga odbora SOZD Emona to- torju DO Emona Merkur to-
varišu Borutu Žnuderlu in njegovim najožjim sodelav-
Priznanje AMTK Emoni
LJUBLJANA, 24. junija - Na svečani seji ob 35-letnici delovanja Avto moto touring kluba, ki jo je vodil predsednik predsedstva AMTK Aleš Mižigoj, je SOZD EMONA prejelo posebno priznanje-plake-to za dolgoletno sodelovanje in pomoč klubu.
DUŠAN BAJC
Nagradni E-rebus: »20. iunij«
. Rešitve pošljite v zaprti «verti z obvezno oznako Nagradni rebus« na naslov redništva E-Informatorja -
61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130 najkasneje do 26. julija 1982.
Rešitev nagradnega E-rebusa
Nagrade:
Tokrat smo prejeli začuda malo rešitev, samo 63 reševalcev je rešilo nagradni rebus, ki je bil razmeroma lahek.
Izžrebani so bili in prejmejo:
1. nagrado — vrednostni bon za 400 din: Silvana
3.	nagrado - vrednostni bon za 250 din: Cilka Kocjan, market Savsko naselje
4.	nagrado - vrednostni bon za 200 din: Boštjan Rome, Poslovna stavba vložišče, Šmartinska 130;
5.	nagrado - vrednostni bon za 150 din: Ema Peterka, tozd Transport, Ljublja-
No(v),E njive Emon(e) - Nove njive Emone
Štemberger, Ilirska Bistrica, na, Šmarinska 102; tozd Trgovina;	6. Nagrado - vrednostni
2. nagrado - vrednostni bon za 100 din: Edvin Me-bon za 300 din: Slavka Me- kinda, upokojenec, Ljublja-telko, Centromerkur, obra- na, Pohorskega bataljona 87. čunska služba, Ljubljana,	.
Šmartinska 130;	Čestitamo!
varišu dr. Potočniku in njegovemu kolegiju se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj.
Posebno zahvalo sem dolžan kolektivu, delavskemu svetu in najožjim sodelavcem Trgovske hiše Maxi-market za prijetno, dolgoletno iskreno sodelovanje in zaupanje, kakor tudi za vsa priznanja ob mojem slovesu.
Istočasno se zahvaljujem za tovariško sodelovanje vsem sodelavcem v celotni Emoni, s katerimi sem imel poslovne in prijateljske stike v svojem dolgoletnem službovanju v Emoni.
Janez Dovjak
Hvala za izlet in kapice
Maja smo učenci-matu-ranti Emone preživeli dva . prijetna, nepozabna dneva na potovanju proti slovenski obali v Portorožu.
Zato se iskreno in od srca zahvaljujemo dr. Vekoslavu POTOČNIKU, ki je bil pokrovitelj našega maturantskega izleta. Navdušeni in veseli smo bili darila - emonskih kapic, za katere se mu še posebej zahvaljujemo.
Hvala tudi našim TOZD, ki so nam denarno pomagale, da smo se lahko udeležili izleta, Globtouru, Mesni in-dustirji Zalog, Jestvini Koper in Hotelu Riviera.
Zahvalo izrekamo tudi Citi Trampužev! za pomoč pri kultumo-zabavnem programu, Pavlu Grozniku, Vesni Raztresen in Mariji Grad.
Učenci-maturanti iz DO Emona Merkur Ljubljana in DO Emona Merkur Ptuj
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta MATIJE MRAMORJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Emona centra v Dravljah za sožalje in cvetje.
Mira Mramor
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame JOŽEFE MARTINČIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem BC TOZD Prehrana Skladišče II za sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem najlepša hvala!
Joži Obreza
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje matere MARGARETA CANADI se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem delovne organizacije Emona Mesna industrija Zalog za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Marko Canadi z družino
ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje žene VERE SAX se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne skupnosti DO EMONA MERKUR Ljubljana, njenim temeljnim organizacijam, vsem drugim organizacijam SOZD in vsem posameznikom za sožalje, cvetje in pospremitev na njeni poslednji poti.
Milan Sax
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža RUDOLFA MEZKA se iskreno zahvaljujem kolektivu EMONA COMMERCE-TOZD GLOBUS za cvetje, sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč. Vsem najlepša hvala!
Žalujoča žena Marija Mezek
TURISTIČNI RAPORT IZ PORTOROŽA
Bernardin: optimizem
PORTOROŽ, 12. junija -Če hočeš vedeti, kakšna bo turistična sezona, poglej, kako je kaj na avstrijskem Koroškem, pravijo poznavalci, češ tam je letos 30 do 40 odstotkov manj gostov, kot jih je bilo v enakem času lani. In kako je pri nas?
Bernardin, 12. junija: Vile park 425 gostov, Grand hotel Emona 426 (od skupnih 1.356 postelj) ali nekako podobno kot lani. In tako nekako naj bi bilo vse do 17. julija - če ne bo odpovedi - ko pričakujejo, da bodo hoteli polni " do zadnjega kotička.
Struktura gostov je enaka kot lani: 40 odstotkov zahodnih Nemcev, za njimi prihajajo Avstrijci, Švicarji in Angleži. Tudi Jugoslovani med gosti niso ravno bele vrane.
In dinarske cene? Najvišje od 1.196,00 din za polpenzion do 1.316,00 za polni penzion in najnižje od 913,.00 do 1.030,00 din.
Glede oskrbe je vse v redu, pravi Joža Senica, vsaj doslej jim ni še ničesar primanjkovalo, zahvaljujoč se dobrim poslovnim zvezam z domačimi in konkurenčnimi trgovci. Čez zimo je bilo ne-
Predlog za skupni sistem delitve osebnih dohodkov
(Nadaljevanje » 1. strani)
izdelala osnutek novega sporazuma, ki naj bi šel te dni v javno obravnavo.
Z namenom, da bi v SOZD Emona uveljavili splošno socialistično in v Ustavi ter Zakonu o združenem delu uveljavljeno načelo »za enako delo -enako plačilo«, smo pristopili k temu, da za vse OZD združene v SOZD ugotovimo vrste del (delovnih mest), ki se v posameznih dejavnostih pojavljajo.
V	ta namen smo izdelali posebno nomenklaturo oz. popis tipičnih del, v kateri smo glede na posamezne dejavnosti oz. specifičnosti del smotrno razporedili ta dela oz. delovna mesta.
Posamezna dela smo v tej nomenklaturi ovrednotili po indexnem sistemu, pri čemer smo za izhodišče uporabili takoimenovani zajamčeni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SRS, ki predstavlja 55% povprečnih osebnih dohodkov doseženih v gospodarstvu v SRS v preteklem letu (t. j. za leto 1982 znaša zajamčeni osebni dohodek 6.134 din neto mesečno). Indexe smo določili v razponu po 5 indexnih točk. Najnižja indexna osnova v našem osnutku je 115 indexnih točk, kar predstavlja 7.054 din.
V	navedeni nomenklaturi pa nismo mogli po navedenem indexnem sistemu ovrednotili poslovodnih delovnih mest zaradi tega, ker bodo izhodiščni osebni dohodki teh delavcev odvisni od dejavnikov, ki se lahko iz leta v letu spreminjajo. Zato bo moral delavski svet SOZD izhodiščne vrednosti del za te delavce določati tako kot doslej vsako leto posebej in to na podlagi osnov in meril, ki so določena z republiškim aktom za te delavce.
Z novim sistemom nagrajevanja bodo osebni dohodki v SOZD Emona izenačeni z osebnimi dohodki v SRS, vendar bo to mogoče doseči le ob pogoju, da bodo tudi rezultati najmanj enaki kot v gospodarstvu SRS.
Organizacijsko kadrovska služba
Bo sonce
ogrelo
hotelirje?
PORTOROŽ, 12. junija - V Rivieri je 696 gostov (805 ležišč) ali v povprečju po 670 gostov v prvih desetih dneh tega meseca - okoli 10 odstotkov manj kot lani ob enakem času.
Prvi so Zahodni Nemci (60 odstotkov), drugi Skandinavci in potem za njimi Avstrijci in Nizozemci, podobno kot leta doslej.
»Ne, tudi zmernega optimizma letos ni, kar zadeva sezono. Po kakovosti storitev smo letos Jugoslovani med 20 evropskimi ponudniki šele na 20. mestu. Doslej smo bili vsaj 12. To je povzročilo pomanjkanje bencina, kave, slaba zunajpenzionska ponudba ipd., pravi direktor Terčon. In: precej odpovedi je prišlo za maj in junij, skoraj polovica! Zahodnoevropski gost se je premislil in se odloča za druge počitniške države, kot so Španija in druge.
Problemi: 70 sezonskih delavcev (od 220 do 280) stanuje v hotelskih sobah - po dva do štirje v eni (kot v Bemardinu), zaloge prehrane so, vendar je mesa le za pet dni (za sproti). Sodelovanje z drugimi E-hoteli je bolj skromno, ker so pač zelo odmaknjeni od kontinentalcev, kakor pravijo. Riviera povprečno (čez vse leto) porabi 35 do 40 ton mazuta na mesec. Toplo vodo zdaj imajo, koliko časa jo bodo imeli, ne vedo. Razmišljajo o rekonstrukciji kurilnice, primernejšem kotlu za sanitarno vodo.
In sončna energija? Sodelujejo z LIZ inženiringom iz Ljubljane. Rešitev ne more biti samo za en hotel, temveč za ves Portorož, menijo v Rivieri. Prve rešitve so nakazane, vendar brez denarja jih ni mogoče uresničiti. Nihče ne želi biti poskusni zajec.
In letošnje novosti? Temeljita prenova in razširitev plaže, dva nova lesena pomola, dodatna kuhinja (Jurček) na plaži, ki je razširila ponudbo za polpen-zionske goste, da se solidno prehranijo; od jedi na žaru do raznih rib. V recepcijskem prostoru je na npvo odprt prijeten aperitiv bar Mojca.
kaj težav z gorilnim oljem, zato so bili sem in tja brez kurjave in tople vode, kako bo v prihodnje, je težko napovedovati.
Da, tudi o sončni energiji se dogovarjajo. Samo grand hotel Emona bi pobral (za kolektorje) okroglo staro milijardo dinarjev. Elektrika ali kurilno olje? Zdaj je olje že dražje.
Sodelovanje z ostalimi E-hoteli je kot prejšnja leta: poznajo se, kakar kdo koga potrebuje, predvsem vsak za sebe, sicer pa je bolj klavrno. In: trgovina je na Bernardi-nu odprta do 10. zvečer. Pridemo pogledat.
Če bo vse posreči, bodo jeseni začeli graditi prvo fazo druge faze Bernardina: 500 novih ležišč, 21 S milijard dinarjev. Prošnja je v koprski banki. Gre tudi za združena sredstva tozdov in . sozda Emone.
ZAHVALA
V imenu CK ZK Slovenije se vašemu kolektivu iskreno zahvaljujem za delo, ki ste ga tako prizadevno opravili med pripravami in izvedbo 9. kongresa ZK Slovenije.
S tem ste prispevali pomemben delež k uspešnemu poteku dela najvišjega zbora slovenskih komunistov.
Prepričani smo, da bo naše sodelovanje plodno tudi v prihodnje.
Tovariški pozdrav!
Predsednik centralnega komiteja 7 K Slovenije Andrej MARINC


Ljubljana. 4. maj 1982
X:

UPOKOJENCI V DOLENJSKIH TOPLICAH
Neudeležencem je lahko žal!
Naš klub upokojencev je priredil v sredo, 9. junija tradicionalni piknik v Dolenjskih Toplicah, ki se ga je udeležilo toliko upokojencev, da je moral klub naročiti kar 5 avtobusov pri naši agenciji Globtour. Izlet je bil določen ob 7. uri s Trga osvoboditve, kjer so bili zbrani pravočasno vsi udeleženci in 2 avtobusa. Ostalih 3 pa zaradi nesporazuma glede odhoda ni bilo, tako da smo imeli
eno uro zamude. Nekoliko se je ponujal tudi dež, vendar sile ni bilo. Kljub dolgemu čakanju pa dobra volja udeležencem ni minila. Vsak udeleženec je prejel tudi malico, ki so se je nekateri lotili že kmalu po odhodu z veseljem zaradi izredno dobre kranjske klobase. Med vožnjo smo dobili za dobro voljo tudi aperitivček. Peljali smo se po dolenjski cesti in ogledovali prekrasno dolenjsko
TELEKS IZ NAIROBIJA
Mol sprejel naše strokovnjake
NAIROBI, 26. junija - Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je v pogovoru z našimi kmetijskimi strokovnjaki, s katerimi se je srečal pri višji kmetijski šoli Kabarak, kakih 200 kilometrov zahodno od Nairobija, izpričal veliko zanimanje in se zavzel za tesnejše sodelovanje med SFRJ in Kenijo na kmetijskem področju.
Naši predstavniki - inž. Lucijan Krivec, inž. Franček Pajenk in predstavnik v Nairobiju Božo Stepančič so ga seznanili z načrti za pridelovanje soje, ki bi jo odkupovala Jugoslavija ter o gradnji velike prašičerejske farme v Keniji, kar bi odprlo nove možnosti prodora naši strojev in opreme v to deželo ob ekvatorju.
Naši strokovnjaki so obiskali deset večjih farm v Keniji.
Predsednik Moi je izrekel vso podporo našim načrtom in pokazal veliko zanimanje za naše izkušnje v pridelovanju koruze in reje prašičev, »po katerih je Jugoslavija svetovno znana,« kot je dejal.
Med drugim je predsednik Moi omenil, da je med obiskom v Keniji spremljal »svojega zelo dobrega prijatelja maršala Tita« in da je bil Tito pogumen lovec in odličen strelec.
Lep pozdrav bralcem E-Informatorja!
»APRIMEX«
DRUGI O NAS: DELO
Turistični boni 10% popust
LJUBLJANA, 2. julija -Od danes lahko v SR Sloveniji kupujejo tuji turisti pri vseh menjalnicah hotelov in podobnih obratov SOZD Emona posebne denarne dinarske bone. SOZD Emona da pri taki menjavi konvertibilnega dinarja gostu 10-odstotni popust. S temi boni bodo lahko gostje iz tujine poravnali svoje račune v hotelih in plačevali tudi izven penzionske storitve, lahko pa bodo kupovali z njimi tudi v Emoninih trgovinah. Denimo v Ljubljani v Masimarketu, Supermarketu in samopostrežni trgovini v Cigaletovi
Emona se je tudi dogovorila s HTP Portorož, da bodo v njihovih hotelih in lokalih Emonini boni plačljivo sredstvo. Kmalu
bo namreč tudi HTP natisnil podobne bone, ki bodo veljali tudi pri Emoni. Tudi na obali bodo boni plačljivo sredstvo v vseh poslovalnicah Jestvine.
V Mariboru bodo boni veljali v hotelu Slavija in 'Emoninem Supermarketu. Enako velja tudi za Terme Čatež, poslovalnice tozda Posavje v Brežicah, kot tudi za nekatere zasebne gostilne, ki sodelujejo z Emono.
Neporabljene bone bo tujec lahko ob odhodu iz Jugoslavije spet zamenjal za valuto, katero je položil ob menjavi. Ob tej menjavi bo seveda moral gost predložiti potrdilo, ki ga je sprejel ob nakupu dinarskih bonov.
MATIJA DERMASTIA
pokrajino. Opazili smo, da se tudi Dolenjska izmika svoji zaostalosti, veliko namreč gradijo prav lepe hiše in gospodarska poslopja ter industrijske zgradbe, njive so lepo obdelane, hiše pa okrašene z rožami, ki jih je povsod veliko, predvsem vrtnic.
Najprej smo se ustavili v Novem mestu, kjer smo sprejeli še naše upokojence Dolenjske, nato pa smo se odpeljali do Dolenjskih Toplic, kjer nas je pričakal in vse dobro ograniziral naš član Pelko - Gašper. V Toplicah je bil kratek postanek, nato pa odhod do Baze 20. V Kočevskem rogu. Iz Roga, kjer smo si ogledali dobro vzdrževane barake, v katerih je bil med okupacijo glavni štab slovenskih brigad in druge za vojskovanje potrebne formacije in tehnike, smo se vrnili v treh urah, na kar smo se napotili na prekrasno jaso v neposredni bližini Dolenjskih Toplic. Jasa je odlično urejena. Ne manjka bifeja, urejenega stranišča z umivalniki, na razpolago je več točilnic, miz in klopi pa je toliko, da je dovolj sedežev za več sto obiskovalcev te jase. Ob prihodu na jaso nas je sicer nekoliko ohladila mala rosa, vendar strehe nismo iskali, ker je jasa, miz -.in klopi, pod košatimi smrekami dovolj.
Ob prihodu na jaso nas je že čakal pripravljen tradicionalen golaž, vampi, kruh in pivo. Zvrstili smo se lepo v vrsto in pojedina se je takoj začela, ker smo ob napovedi tega izleta dobili navodilo, da naj vsak udeleženec prinese s seboj skodelico, žlico in kozarec.
Golaž in vampi, ki jih je pripravila naša DO Mesna industrija, so bili prvovrstni in tako kakovostni, da jih nihče ni mogel prehvaliti. Delitev teh jedil je odlično opravil naš Dolinar, ki je bil tudi šef strežbe. Kruh nam je pripravila naša TOZD Pekama center, za pivo pa je poskrbela Pivovarna Union. Za dobro voljo po zaužitih dobrotah so poskrbeli še godci, da smo se lahko zavrteli ob glasbi, ki sicer igra v Krkini topliški gostilni Rog. Sprva je bilo plesalcev malo, ob »račkah« pa se je plesalcev kar trlo, da je bil plesni prostor skoraj premajhen. Rajanje je bilo tako spontano in nezadržno, da udeleženci kar niso hoteli prenehati s plesom, čeprav je bila napovedana ura odhoda ob 5. uri, odpeljali smo se šele ob 6. uri. Med rajanjem so točili tudi vino, ki ga je za ta tradicionalni piknik preskrbela DO Slovenija-vino in še neko drugo vinarsko podjetje, za kar se vsem daroval-
cem najlepše zahvaljuje*^ Po odhodu smo se ustavil*5 v Žužemberku, na kar s**1.
se vrnili v Ljubljano, kar**0
smo prispeli točno ob 8. ur!. Že v naslovu sem poudad" da je neudeležencem te=
izleta lahko žal, da se izle^ niso udeležili. Splošno r*1**^ narn*^
nje udeležencev je _ bilo, da je bil ta izlet zelo P° srečen, tako po izbiri kraj : po organizaciji, po izvrši*1* prehrani in pijači, po vrefif' nu in splošnem razpelo*6 nju. Imeli smo tudi možno®* kopanja v odprtem baze*1 Dolenjskih Toplic, česar P5 smo se le delno poslužili, je bilo drugega razvedfl18
dovolj.	,
Hvaležni moramo biti 'vo**
stvu našega kluba, ki je tak prvovrstno organiziralo izlet in je obljubilo, da bo**? tak izlet priredili tudi v po hodnjem letu še z veliko v® jo udeležbo kot letos.
Še enkrat pa se zahvaljuj mo kolektivu Mesne ind s trije Zalog za izredno dob. pripravljeno jedačo, Pekpj! center za izvrsten kruh, “
vovami Union za pivo, je imenitno prileglo tej h* ni. Za dobro razpoloženj6 K
Id5*
je poskrbelo še Slovenija-
« *	1 *	—-ina*
no in še druga delovna vu ska organizacija.	.
DO Maksimarketu pa 5 zahvaljujemo za termo-po® do, ki je omogočila, da je h* na prispela še vroča ter V Prehrana za prevoz hran6 pijače.
Z nestrpnostjo čakamo 0. vestila o prihodnjem P kniku.	.
Jože Brez^


informator
glasilo delavcev sozd emona ljubil3'
Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni uradni Miran Blaha. Uredniški bor: Dušan Bračun, Ferd® Cigale, Franc Dolinar, P®v' Groznik, Jure Križnar, Iv®"' ka Rižnar, Miša Plšek, Tati«' na Slabenja In Irena Rol*1®’ Uredništvo: 61000 Ljubija®*; šmartlnska c. 130, tel. 4 944. Tlak ČGP »Delo«, Lju^ IJana - naklada: 15.000 lzv(? dov. .Oproščeno temeljna* davka od prometa prolzv<r dov.