NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Telephone: HEnderson 3912 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednots Je prva in najetarajim slovenska bratska podporna organizacija d Ameriki DELUJMO ZA DOSEGO 40J000 ČLANOV ! ZA DOSEGO ZMAGE KUPITE VOJNE BONDE ~ g) a (Weg) . jOWlCIAb ORGAN [ osoooyavaaiMi OF I HK GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered »m Seeond CI— Matter December 12th ltttt. at the Port Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Af—t ltth 191». Accepted for Mailing at Special Sate of Postage ProrHod fer In Section UH, Act of Ootoher trd 1917. AnUtorteed n May 22nd 1>1S NO. 39 — ŠTEV 39 CLEVELAND, O., 27. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1944 VOLUME XXX — LETO XXX Jednotina 50-letnica v Barbertonu Kakor je bilo že parkrat na kratko poročano, bodo tri tukajšnja Jednotina društva 30. sept. in 1, okt. obhajala 50 letni jubilej naše K. S. K. Jednote. V soboto zvečer, 30. sept. ob 7. se prične banket, po istem pa sledi program z govori in petjem. » Dosedaj se je priglasilo že več glavnih uradnikov in uradnic KSKJ. da nas posetijo na omenjeni večer; med drugimi gl. uradniki pride tudi brat Louis Železnikar, pomožni tajnik, ki bo kot zastopnik Jednote glavni govornik na banketu. Sestra Mary E. Polutnikl, gl. nadzornica nam je tudi obljubila, da nam bo zapela par mič-nih pesmi. Program bo zanimiv in ne predolg; po istem sledi ples in prosta zabava. Drugi dan, na nedeljo 1. oktobra bo ob osmih peta sv. maša za žive in pokojne člane(ice) vseh treh naših tukajšnjih društev št. 110, 111 in 243, zlasti pa še za naše člane-vojake. Radi tega ste naprošeni vsi člani in članice omenjenih društev, da se gotovo udeležite te sv. daritve in se spomnite v molitvi naših pokojnikov, posebno pa naših pokojnih bratov-vojakov za druge pa prosimo, da bi se kmalu zdravi in zmagoviti vrnili domov. SeveJa je dolžnost Vas vseh, da se udeležite tudi sobotne proslave; žrtvujte nekaj v dober namen, saj bo ves slučajni preostanek te prireditve namenjen našim članom-vojakom, ko se vrnejo domov. Radi tega upam, dragim sobratje in sestre, da ne bo manjkalo niti enega. Pripravljalni odbor se trudi izvršiti slavnost na najboljši način, zato pa tudi Vi storite svojo dolžnost. Odbor prav prijazno vabi na--še prijatelje, sobrate in sestre KSKJ iz sosednih naselbin, da nas obiščete omenjeni Večer. Prireditev se vrši v farni dvorani na Hopocan Ave., to je v stari cerkvi, ki je predelana v dvorano. Vas vse skupaj bratsko pozdravljam in Vam kličem: "Na svidenje dne 30. septembra!" Za pripravljalni odbor: Joseph Leksan Vesti iz slovenskih naselbin » Poštnina za special delivery bo višja POZOR VIDOVC1 Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ v Clevelandu prijazno vabi na prihodnjo sejo 1. okt. ob 1:30 pop. v stari šoli vse očete čla-nov-vojakov tega društva, katerih je okrog 100. Na tej seji bo namreč odkrita lepa Spominska tabfe v zborovalni dvorani članom-vojakom v počast. Torej pridite! STAVA NA IZVOLITEV ROOSEVELTA Chicago, lil. — Znani tukajšnji politikar Frank Stone je zadnji čas zelo zaposlen in bo gotovo še bolj do 7. nov. ko se vršijo predsedniške volitve. Stone namreč prejema stavo $11 na $5 da bo sedanji predsednik Roosevelt, fcopet izvoljen, oziroma, da bo porazil svojega tekmeca governerja Deweya. Skupni znesek te stave znaša dosedaj že $50,000. DRUŠTVO SV. MIBAUA BROJ M, PITTSBURGH. PA. Bračo i sestre, malo sam zaostal, a vi ste je« više, koji se ne s ječa te tvoji društveni sjed-nic i društveni asesmentov. Ja neznam, kako to morete podne-ti; ja sam taj, da je meni sve teško nositi ono, kaj nije moje, niti mogu potrošiti ono, kaj ne-mogu platiti. Daklem vas, koji se ovo tiče umoljavam, da uva-žite in se ravnajte po točnosti. Sada če biti 9 mesečni proračun za 1944, pak vas molim, da podmirite svoj dug društvu i to najkasninje do subote 10 a. m., 30. sept., ako čete, da vam budo knjige čiste, do istih nadzorni odbor ne vidi, i da vam vašeg imena ne čita na sjedni-ci 8. okt., jer to bilo uprav sramota ovaj čas, kada imate "plenty" novaca. Dalje, pri prema j te se naše proslave 50 godišnjice naši dvi-ju naj stanji jugoslov. organizacija u Ameriki, to je KSKJ. i HBZ. I naše društvo želi proslaviti to redku priliku sa za-bavu na 29. oktobra u dvorani hrvatske crkve sv. Nikole u Millvale; zato svi člani jedne i druge organizacije se složno pri prema j te i istu posjetite u što v večem broju došli od bli-zo i daleko. Program če biti oba vi jen tjedan pred zabavom. Prošlu sjednicu 10. sept, nam je bil veliki dan i velika sjed-nica, jer smo primili 10. novi članova 8 odraslog i 10 mlade-škega oddelka. Temu članstvu bio kao kapitan naš brat George Maričič, komu ide vrla zahvala od društva i Jednote. Svi ovi i oni, Hoji budu pri-stupili na dojduči sjednici 8. okt. se budu smatrali kao zla-tojubilejni članovi KSKJ. A sada, ovi tjedan na petak 29. sept. dolazi sv. Mihalj, patron našeg društva, takodjer patron 20 naši članova, kojim je krstno ime Mihalj (Miškac). Ja vam čestitam i želim zdravje i sreču a Vi se nas sjetite mesec dana kašnje, na 29. okt., onda čemo slaviti zajedno i Vaš imendan, a Vi se priredite, da nas dobro "potritate" Bog Vas živi! Sa sobratskim pozdravom, Matt Brozenii, tajnik Id je zapustil ta svet 7. septembra 1944. Rcjen je bil pred 75 leti v vasi Jugorje, fara Suhor v Belo-krajini, v Ameriki je bival okoli 55 let, njegova žena je umrla pred enim in pol letom, kamor ji je tudi on sedaj sledil. Iz srca se zahvalimo nea. ki so nrm kaj pomagali v njegovi težki bolezni in ob njegovi zadnji uri. Pred vsem smo dolžni srčno zahvalo častitemu gospodu Rev. Danielu Gnidica. ki so ga veiiirat cbiskali v njegovi težki bolezni in mu podelili svete zakr mente, in tudi za ganljivi govor pri pogrebni sveti maši. Prisrčna hvala vsem, ki to ga prišli kropit in molit sveti rožni vene« pri njegovi krsti; vsem tistim, ki ste se udeležili pogrebne svete maše in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Najlepša hvalr Mr. John Germu, ki mu je zapel lepe nagrobnico "Blagor mu, ki se spočije." Pcsebno lepa hval2 vsem tistim, ki ste darovali za svete maše. ki bodo pokojnega sprerrlpale še na onem svetu. Hvala lepa tudi vsem tistim, ki ste darovali lepe cvctlice na njegovo krsto. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste hodili molit sveti rožni venec v kapelico za o*em dni. posebno Mrs. Frsinces Vovk, ki je molila naprej. Vas vse bomo ohranili v n 'dnem spominu, in ljubi Bog naj vam stotero povrne z vsem dob::m na tem in na onem svetu. Vam pa. preljubi oče. želimo večni mir in pokoj. VeHko ste trpeli; naj Vam bo usmiljeni .'ezus dober plačnik; počivajte v miru božjem in večna luč naj Vam sveti. žalujoči ostali: JOSEPHINE SIMONICH, HELEN KRAŠOVEC in JOHANA JA.MNIK hčere JOHN. JOSEPH in LOUIS SIMONICH, sinovi 7 vnukov in 1 pravnuk AMERICA'S FINEST TAMBURITZA ORCHESTRA in an Attractive Aibnm of Three Record* Six Tmmes Yam lave I PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, DRAGEGA OČETA IN LJUBEGA BRATA MARITZA MOJA (Vocai) ANGELINA (Vœoi) TRIGLAV WALTZ (Ordm^i) DEKLE TKO BO TEBE TR0STAL (Vocal)] ki je preminul dne 15. septembra 1943. .Doma je bil iz Medji' murja, star 60 let in član društva št. 1 KSKJ. Leto dni je že minilo črna Te gomila krije, kar počivaš v grobu tam; hladen veterc TI šuralj*, tuga naša nepozabna nam pa solza z lica rosi, pa razjeda srca nam. tuge o* uteši srca. Ljubi soprog, dragi oče, mirno spavaj pod zemljo, nam pa želja še ostane, da se enkrat združimo. Žalujoči ostali: RADNICKI POZDRAV (Orchestral) . JULIJA, soproga MARY, hči DVA BRATA in ENA SESTRA v stali domovini Berwyn, Illinois. 13. septembra 1944. ojsriM Kam obrne naj se ljudstvo naše; Iztrpljeno, objokano in s tugo preobloženo. Nate, name, na vse brate, sestre naše, Da gorje bo delno zajezeno. Amerika, dežela odprtih src, Za tirane polna trdih brc, Jiatere del smo tudi mi, Pripravlja, da se dobro delo st'ri. In mi, ob strani ne stojimo, Src naših, za božjo voljo, ne zaprimo, Prošnje ljudstva naš'ga, ne odbimo. V vrste, z domovino novo! In pomoč trpečim donesi-mo! Če srce, ti je trdo, mrzlo in jekleno, Če pogled na grozo, imaš zakrit le z mreno, Če vrata k srcu, si zaprl malomarno, Da usmiljenje, se v srce ne prikrade, In tam, ne moti, tvoje čudne sreče, Ter slediš, kamor skopost te vleče, Boš našel, pred seboj črno steno, S tipom prsta, otipal boš kopreno. Ko narod že, skoval bo pot in prešel na varno. Vest ti govori, če jo imaš? Povdarjaš, da, in to dobro znaš. Očita ti, sili te, veleva ti, In ti si gluh, kdo naj sledi? Ljubiš novce, ki jih imaš, Tvoji so. in ni jih več, če jih oddaš. Pojokaš malo, poljubiš jih, Pogladiš mehko, vzameš oddih, Porineš v slamo, sediš na njih, Ko drugi daje, držiš Ti jih. Lahko pa pride, da kesal se boš, Poskušal nekaj uspel ne boš. D'nar je d'nar, če ga 'n koš, Ko pride ura, se ločil boš. Mi še tega ne poznamo, Dober dom in mir imamo, Tudi ni se treba bati, Da bo v gozdu treba spati. V zahvalo za te dobrote, Spomnimo se na sirote, Ki po divjih poljih spe, In se skrivajo, beže. Ignac Musich "Glas Naroda" NEKOLIKO ZGODOVINE DRUŠTVA NAJSV. IMENA FARE SV. JOŽEFA OB 25 LETNICI Vsi novci tvoji, ves tvoj denar, Ne odtehta čina, kot majhen dar. Zapri srce, le bodi slep, Preziraj bol, denar je lep. Počasi hodi, pot navzdol, -Doseži dno, kot butast vol. Uživaj srečo, štej denar, Ki moral biti tvoj bi dar. Med tem pa ti naj vest še-peče, Podžiga naj te, do večje sreče, Ker v samoti, sam in prazen, Se stiskal boš, kot vsa golazen. Prerodi se in vidi zlo, Prebudi se in odpri mošnjo. Odvzemi malo in daj v dar, Prideni delež na njih oltar. Spoznal boš srečo, odbil gorje, In našel mir, če le je kje. Narod tvojih, tava v bedi, Obrazki otrok, so strašno bledi, Obleka vseh je razcapana, A vera v zmago neomaja-na! Vsi stopimo k domovini, Nihče od nas ,naj se ne hlini. Niti eden naj ne odreče, Ne odrine naj roke proseče. Dajmo jim, kar mor'mo dati, Ni se treba obotavljati. Mati kliče, sestra prosi, Brat krvavo glavo nosi. . Očeta morda krije zemlja, In otroci, nagi, bosi. (Piše Michael Hochevar) Joliet, lil. — Po prvi svetovni vojni se je silno širilo brezbo-štvo po raznih delih sveta; sovražniki Boga so se zarotili uničiti vse versko življenje, najhujše je trpela katoliška Cerkev; preganjali so duhovnike, uničevali cerkve in njene ustanove z namenom, da dosežejo njihov cilj. Tedaj ni sv. oče papež Benedict XV, škofje in višji cerkveni dostojanstveniki so videli, da preti velika nevarnost vernikom po celem svetu. .Začeli so opominjati verne narode na to, ter priporočati da naj se verniki združijo v boju proti naraščujočemu brezbo-štvu. Zlasti so apelirali na može, da naj nastopijo javno v obrambo Kristusovih naukov. Posebno so priporočali, da naj možje in mladeniči pristopijo v organizacijo Najsv. Imena, da v skupnem češčenju dajo zadoščenje za žalitve Boga in z lepim zgledom branijo Njegove zvišene nauke pred sovražnikom. Na klic Kristusovega namestnika na zemlji so se možje plasti v svobodni Ameriki odzvali, ter po župnih začeli usta-novljati društva Najsv. Imena in se je ta stara lepa verska organizacija zopet poživila. Tako se je na pobudo tedanjega župnika, nepozabnega Father Plevnika ustanovilo meseca oktobra leta 1919 društvo Najsv. Imena tudi v naši fari sv. Jožefa. Da so se tedanji naši možje zavedali resnih časov, kaže dejstvo, da je na prvi seji pristopilo 83 mož in ob slovesnem sprejemu meseca novembra 1919 je društvo štelo že 157 članov. Prvi uradniki društva so bili: Predsednik Anton Golobich, podpredsednik George Stonich, ¡tajnik Mihael Uršich, zapisnikar Pavel Lavrich, blagajnik Joseph Muhich, reditelj Louis Janzekovich, zastopnika John Pazderz in Anton Stefanich. Društvo je določilo, da vsak član plača 10c na mesec v društveno blagajno ali $1.20 na leto. Društvene seje in skupno sv. obhajilo se vrše vsake tri mesece. Za vsakega umrlega člana se plača eno peto sv. mašo, člani se vdeleže pogreba po možnosti, ter se plača tudi en avtomobil za spremstvo na pokopališče. Dalje je društvo določilo, da bo po svoji moči vedno podpiralo cerkev sv. Jožefa in pomagalo v dobrodelne verske namene. Kmalu si je društvo napravilo svoja pravila, ter je lepo napredovalo pod vzornim vodstvom Father J. Plevnika in tedaj nega odbora. Med prvimi člani so bili jako agilni: Anton Golobich, George Stonich, Mihael Ursich, John Pazderz, Pavel Lavrich, Josip Zalar, John Butala, ki je pozneje dolgo let vodil posel tajnika z vso vnemo; dalje je bil jako delaven za društvo Frank Terlep z Hickory St. in tako je še danes. V splošnem so bili vsi člani delavni za društveni napredek, za kar so dosegli jako lepe uspehe, kar je bilo v čast in korist fari sv. Jožefa. Leta 1924 si je J društvo kupilo krasno bandero, ki je še danes v ponos članom in fari. (Konec prihodnjič) -o- AGITIRAJTE ZA MLADI* SKI ODDELEK! VABILO NA CERKVENI BAZAR Denver, Colo. — Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom v Denver ju ter okolici, da bomo imeli pri naši fari Kraljice sv. Rožnega Venca bazar, kakor navadno vsako leto; isti se vrši po sledečem redu dne 8., 12., 14., in 15. oktobra. Torej prosim in vabim v imenu našega cerkvenega odbora vse denver-ske rojake in iz bližnjih naselbin, da se udeležite tega bazarja, kjer bomo imeli veliko novih stvari. Kdor bo srečen bo dobil za eno desetico $20 ali pa še več. Gotovo je večini naših fara-nov znano, da je pri cerkvi še precej dolga, zato je* treba, da VSI pomagamo po svoji moči, da se ta dolg zniža. Želja našega g. župnika Rev. Judnicha, tako tudi cerkvenega odbora-je, da se odplača vsaj "mortgage" na cerkvi. Zdaj so boljši časi za delo; vsak kdor je zdrav lahko dela in tudi primerno zasluži; tekom depresije je bilo to bolj težavno. Zato še enkrat apeliram na naše rojake, da pridete na ta bazar, da bo več uspeha, vsi farani bi se morali udeležiti te prireditve! Dalje imamo več naših rojakov na farmah v okolici in tudi te prosim, pridite na naš cerkveni bazar; pa se boste zopet lahko sešli s svojimi domačini in znanci, poleg tega boste pa tudi pripomogli dobri dobri stvari—svoji cerkvi. Bazar se vrši v šolski ¿vora-•ni kakor vsako leto; poleg dobitkov se bo prodajalo tudi pijačo in prigrizek. Torej dragi rojaki, dajmo se udeležiti VSI, da ne bodo samo delavci in delavke v dvorani. Strnimo se raed volje za odplačilo cerkvenega dolga! Na svidenje in najlepše pozdrave vsem: George Pavlakovich, tajnik cerkvenega odbora --o- APEL NA PITTSBURšKE SLOVENCE IN SLOVENKE Pittsburgh, Pa. Vlada Združenih držav nam je končno dala dolgo pričakovano dovoljenje za zbiranje in delitev relif-na pomoči za jugosl. narode. S tem nam je dana prilika, da hitro stopimo v akcijo, da zberemo kar več mogoče obleke in denarja za nakup zdravil in hrane za sestradane narode v Jugoslaviji. Zavedati se moramo, da mora priti prva pomoč od svojih ožjih rojakov in sorodnikov, od bratov in sester v Zdr. državah. Vemo, da bo naš narod moral prestati še* veliko gladu in mraza, ako jim takoj ne pošljemo obleke in drugih potrebščin. To smo jim obljubljali in to moramo sedaj takoj izpolniti in rešiti kar se še da rešiti. Ustanovljen je odbor, katerega naloga je, da hitro stopi na delo in zbere čimveč obleke in denarja za nakup hrane. Vsak dan bodo potrkale na va ša vrata naše marljive žene in dekleta. Izročite jim vse kar imate pri rokah vrednega in porabnega, da se zopet obleče in nahrani vsaj tiste reveže, ka tere je osvobodilna armada iztrgala iz Hitler j evihih klešč. Vedno smo skrbeli, če bo sploh kdo ostal še živ, a sedaj vemo, da so mnogi ostali pri golem življenju, toda oni prosijo našo pomoč, hitro pomoč, katere jim ne smemo odreči pod nobe nim izgovorom. Zbirati relifno pomoč okrog naših rojakov in prijateljev drugih narodnosti ni lahka stvar, toda naše požrtvovalne ženske in dekleta se ne ustraši jo nobenega truda. Vse so sprejele to nalogo z velikim navdušenjem in veseljem, ker se zavedajo, da bo ta pomoč rešila marsikatero življenje, da jim bo ta pomoč vlila novd upa nje in veselje do življenja. Za to apeliramo na vse rojake in rojakinje, da se izkažejo vredni sinovi in hčerke našega slav- nega naroda, da gredo našim ženam in dekletom vsestransko na roke, da jih toplo sprejmejo in pomagajo pri tem težkem delu. Od složnega in skupne ga delovanja je odvisna vsa re-lifna pomoč in vse kar bomo storili v tem oziru, bo še vedno premalo, ker beda in pomanjkanje je nepopisno. Dalje apeliramo na ostale može, žene in dekleta, da se nam pridružijo in pomagajo pri tem človekoljubnem delu. Vabimo tudi Slovence in Slovenke iz bližnje okolice, da se nam pridružijo in zbirajo obleko in prispevke. Vsaka slov. družina, vsak posameznik naj da takoj, naj da toliko, da ga bo zabolelo. S tem bomo storili našo-sveto dolžnost in čast do svojih trpečih bratov in sester v stari domovini. Katerine Rogina, tajnica društva št. 81 KSKJ VABILO NA SEJO JPO-SS ŠT. 3. C his holm, Minn. — Naša podružnica JPO-SS bo imela sejo v nedeljo, 1. okt. v Mestni dvorani (City Hall) ob 7. zvečer, na isto je vse naše cenjeno slovensko občinstvo prijazno vabljeno. Dragi mi rojak, rojakinja! Tvoj oče, Tvoja mati, brat ali sestra in prijatelji v stari domovini Ti v duhu kličejo: "Pomagaj nam, dragi sin, hči ali prijatelj! V teh strašnih časih ko se dogajajo nam, nedlož-nim nepopisne težave in gorje!" Na tej seji se bomo kaj pogovorili za te naše reveže onstran morja. Zima se jim bliža, treba jim bo obleke in drv, pa kako ista pripeljati domov, ker so jim kruti Nemci pobrali vso živino. Pridite, da boste slišali kako delujemo tukaj na Chisholmu za te, usmiljenja vredne rojake v naši nesrečni stari domovini. Ako Vam ni mogoče priti na sejo in če želite kak denarni prispevek poslati, pošljite ga po pošti na tajnika podpisanega te podružnice. Na društvenem polju v obče prav lepo napredujemo. Kdor še ni nikjer zavarovan, naj pristopi k začetnici ali materi vseh slov. podpornih organizacij—K. S. K. Jednoti, dobri katoliški organizaciji, ki Vam rada, točno pomaga v raznih ne-prilikah. Pristopite zdaj, ko ste še zdravi! Zima se nam bliža, zato se bo treba preskrbeti s kurivom, da se bomo potem pri peči greli. S tukajšnjimi novicami nisem dobro znan, ker se vsled bolezni le bolj doma držim. S pozdravom do vsega Jed-notinega članstva. Na svidenje na seji prihodnjo nedeljo! Louis Ambrozich,.. tajnik JPO-SS št. 3, 402—6th St. SW., Chisholm, Minn. cembru 1944 bo 2 leti, kar imamo Slovenski ameriški narodni svet. Detroit z okolico je bil prvi, ki je osnoval podružnico in nosi št. 1 na kar smo lahko ponosni. Naša naselbina ima okrog 2000 Slovencev—a v naši podružnici pa je na žalost le 161 posameznikov in 9 društev v letu 1943, 20. sept. 1944 pa ima podružnica le 138 posameznikov in 6 društev, ki so prispevali za SANS v tem letu. Od teh je 22, ki so prispevali le po $1.00, 2 po $1.50 in 4 po 50c. trosim vse te, da prispevajo v tem letu vsaj še toliko, da bo skupno $2.00, t. j. letna Članarina. Sedaj ko je zaslužke dober, se ta malenkostni znesek lahko pokloni v prid našim nesrečnikom v stari domovini. Vsak Slovenec in vsaka Slovenka se mora zavedati, da je dolžnost nas vseh pomagati kolikor pač moremo. Ko bo SANS zaključil svoje delo, bo izdana spominska knjiga z imeni vseh onih, ki so imeli srce za svoj narod in darovali, da. ublažijo gorje in pomagajo graditi nove domove in srečnejšo Jugoslavijo. Sramota za vsakega, kogar ime ne bo v tem seznamu, ki bo zgodovinski svedok, onega velikega časa, ko je nesebičnost prfevladala samoljub-je in smo si bili bratje in sestre v pravem pomenu besede. 1. oktobra t. j. prvo nedeljo ob 2-ih popoldne ima podružnica št. 1 SANSa sejo v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois. Osvoboditev Slovenije in Jugoslavije je na vidiku. Važno je, da se vsak, kdor le more udeleži seje. Imamo več važnih točk na dnevnem redu. Po seji bo javna dražba zelo lepega darila, ki ga je poklonila zna- kolenja ali ne. Za tega so ugotovili, da je Nemec, za drugega, da je Jud. In jeli so ljudi izseljevati in preganjati. Ljudje so se pričeli bati in pobegnili so v gozdove. Tiste ljudi imajo sedaj za komuniste. Ako pa jih zasačijo, jih nabasajo v avtomobile in odpel j a jo v Begunje, kjer so veliki zapori in jih obsodijo na smrt. Neverjetno je in nepopisno, koliko danes trpi naš slovenski norod. Iz vasi Hrušica so nekega dne naložili na avtomobli skoro sto oseb ter jih odpeljali v Begunje. Čez nekaj dni pa se je ponesrečil neki nemški oficir v avtomobilu, zaradi tega so šli takoj v Begunje in naložili 34 Hrušičanov na avtomobil, jih nato odpeljali v Hrušico in jih tam na licu mesta postrelili, poleg njih pa tudi nekaj oseb in Jesenic in drugih krajev. Za vsakega Nemca pade 10 Slovencev. Ko so pa partizani prišli iz gozdov in ubili župana na Jesenicah, so kaznovali 50 oseb in tako so že tisoči padli in pre-liII svojo nedolžno kri. Ne morem ti opisati nemškega barbarizma. Pri nas v Rovtah so pobrali duhovnike, advokate, trgovce, jih nato preselili in zaplenili njih imetja. Vse so pokrali in zvozili v Nemčijo. Mnogi so odšli v gore in tam žive kot divjaki, zdaj pa prihajajo h kmetom, da dobijo živež. Imenu- ukazu. Živila in obleka je na karte in prav tako obutev. Na dan dobimo samo tri cigarete. Celo ženske do 50. leta dobe eno cigareto in pol na dan, tako da se nimamo prav nič pritožiti. Delavec dobi vsako leto par čevljev z gumijastimi podplati. Na vsake tri mesece dobimo nekaj blaga za krpanje obleke; pet oseb dobi 1 kg in 30 dek* mesa na teden in nekaj gramov kruha. Kruh pečejo samo pekarne. Tako imamo življenje kakor v raju, ako pa se pritožiš, te pa odpeljejo v Begunje, tam pa vešala. Tako krotijo slovenski narod barbarski Nemci. Ne morem ti popisati, koliko je že padlo mladih nedolžnih slovenskih mladeničev. Ko bo enkrat vsega tega konec, pa pridi pogledat, bomo imelii pokazati kaj več kot prej. V prvi svetovni vojni je padlo iz naše občine okoli 60 do 80 vojakov, zdaj pa že 308. Iz treh pušk in petih partizanov je nastala vojska, ki šteje 600,-000 mož, ki se bore pod vodstvom Tita, kateri kruto preganja sovražnika. Od tu je eden bratov pri partizanih, drugi pa pri Nemcih; zopet drugi primer je, ko je oče pri partizanih, sin pa pri Nemcih. Nepopisno je trpljenje slovenskega naroda, velikansko je prelivanje krvi naših ljudi. Radi bi se pogovorili z ameriškimi aviatiki, a žal nihče ne jejo se partizani. Nemci so uka- zna angleščine. Trije ameriški zali, da jih moramo takoj naznaniti, ako jih vidimo. Toda kdor se predrzne in jih naznani nemškim oblastim, tega partizani ubijejo, kdor pa jih ne, tega pa Nemci odpeljejo v Begunje v zapore in ga do smrti pretepe j o, ga žgejo z gorečim železom, trgajo nohte, režejo nosove in ušesa. Nikoli v vojaki pridejo nocoj k nam, seveda skrivaj, kajti če bi jih zasledili Nemci, bi jih takoj napadli. Partizani jih bodo prepeljali čez Savo in nato peš čez gore, da bodo prišli na Primorsko in od tam naprej v Ameriko. Upam, da se bom tu-! di jaz mogel pridružiti partizanom. Oni so osvobodili že velik na napredna rodbina trgovca i Vsej zgodovini se ni noben na- j dei Jugoslavije. Nemci so še rod tako kruto in barbarsko ob- vedno v mestih, a partizani v našal kot se Nemci v naši do-¡vaseh. Pridejo in vzamejo te- ŠE JE ČAS Detroit, Mich. — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je 13. septembra t. 1. v imenu maršala Tita podala v sporočilu Amerikancem jugoslovanskega porekla tudi sledeče: "Ogromna je vaša zasluga, ker ste s svojo neumorno aktivnostjo uspeli odkriti pred svetovno javnostjo pravo resnico, da narodno osvobodilno gibanje s svojo vojsko in partizanskimi | do poslali nazaj v Ameriko. Jaz Louis Urban-a Veliko dela nas čaka, treba je, da vsi, društva, kot posamezniki, pomagamo, da bomo v istini zaslužili zahvalo velikega jugoslovanskega voditelja maršala Tita in našega junaškega naroda v stari domovini. Lia Mcnton, tajnica, podružnice št. 1 SANSa VAŽNO PISMO IZ STARE DOMOVINE "Prosveta" št. 181 z dne 15. sept. je objavila nastopni dopis, oziroma pismo iz stare domovine : "Kenosha, Wis. — Prilagam vam pismo, ki sem ga prejela iz stare domovine dne 28. avgusta. Pisal ga je moj brat. Silno sem bila iznenadena, ker so mi ga poslali ameriški avi-jatiki. Oni so se namreč spustili na tla s parašutniki v bližini doma mojega brata. Ko sem ga prečitala in pokazala tudi drugim, so mi vsi svetovali, naj ga pošljem Prosveti, ker je zelo zanimivo, posebno ker so ga poslali ameriški vojaki. Mary Kastelic. Pismo se glasi: "23. marca 1944 Draga sestra! Pišem ti nekaj vrstic o našem življenju. Dne 19. marca je priletelo nešteto ameriških letal nad Celovec in so bombardirali več mest. Eno letalo je bilo zadeto in padlo na Adam-čevo senožet na Golici. Letalci so se s padali rešili in prišli v roke partizanom, kateri jih bo movini. Niti Turki niso kaj mu Vola, drugemu prašiča, tre-takega počenjali. \ tjemu moko, pa tudi obleko. Kosov Jože je šel v gozdove,; Gorje nam ,če ne bo tega konec a vsled tega so izselili v Nem- pred letošnjo zimo. Kdor pa čijo njegovo ženo in 20-letno se potegne za nemško oblast, ta hčer. Najstarejši sin pa je bil ima takoj glavo na niti. Ko jim v bolnišnici operiran na slepiču, | je Štefan nekaj ugovarjal, so a Nemci so prišli ponj, ga od- mu pobrali ves živež, obleko in peljali v Begunje in ga ustreli- obutev. Tako se igramo z naši- li. Najbrže se še spominjaš imi življenji. Težko je služiti Štefelinove Lenke. Ona je ime- dvema gospodarjema. Kaj nas la štiri sinove. Najmlajši sin čaka, ne vemo. T^žko čakamo Tonček je šel k partizanom in | konca vojne. Pri nas smo vsi jih izdajal Nemcem. Sedaj ga j zdravi. Rozka in Johanca ho- partizani iščejo na domu, a on se skriva pred njimi. Toda domov ni prišel, temveč je pri dita v šolo, kjer nemškem jeziku, moramo "zatajiti. uče samo v Naš jezrik Teta je še nemški policiji. Ustrelili pa soj tudi zdrava. odredi, prav od početka vodi nadčloveško borbo za osvoboditev svoje domovine in za ustvaritev nove in srečnejše Jugoslavije. Moji sonarodnja-ki in jaz sam, se vam najprisrč-nejše zahvaljujem v imenu našega naroda, ki je dal in še vedno daje strahovite žrtve za dosego tega cilja. Prepričan sem, da boste tudi v bodoče nadaljevali s pomočjo naši mater j alno razorani domovini, da se obnovi iz razvalin in mizeri-je, katero so provzročili fašistični napadalci." Bratje in sestre! Komu gre po pravici ta zahvala—če smo iskreni, le mali peščici. V de- jim bom dal to pismo, da ga ponesejo tebi. Ako ga boš res dobila, te bo gotovo razveselilo. Opisal ti bom malo o našem nesrečnem življenju v Evropi. Imeli smo vsega dovolj, dokler smo bili v Jugoslaviji, vendar pa smo mislili, da nam ne bo hudo, ako zavladajo nad nami Nemci, toda smo se pošteno zmotili. Preden so vdrli v našo domovino, so vsi pripovedovali, da so to dostojni in kulturni ljudje. Toda kmalu so pokazali, kaj so. Čez štiri dni po zlomu Jugoslavije smo morali iti vsi od 14. leta naprej na preiskavo in so nas pričeli preiskovati, ali smo nemškega po- Lojza Pavelna, Lenko pa na smrt pobili, na to pa zažgali hišo. Tako je življenje pri nas. Nemci obkolijo cele vasi in jih zažge j o in čestokrat zgore ljudje in živina. Nešteto je takih prizorov. Razumljivo, da nas ne veseli, da bi' se šli borit za Nemčijo za tako življenje. To življenje je slabše kot pekel. Vojskujejo se po gorah in pokopališča so po vseh gozdovih. Tisoče letal leta nad nami in razbijajo mesta. Ta pilot, ki bo odnesel to pismo, je dejal, da so tisti dan razbili pet mest. Tisoče in tisoče družin je brez strehe, na tisoče jih je lačnih, stotisoči pa so v gozdovih in umirajo v krvavih bojih. Betelov Jožek je bil poklican k vojakom pred letom. Šel je na rusko fronto, a tam je bil samo mesec dni in ni o njem ne sluha in ne duha. Tako je pri nas: polovica mladih fantov je pobegnila v gozdove, druge pa so odvlekli Nemci in sedaj umirajo na raznih evropskih bojiščih. Jaka Betelov je sedaj na Koroškem in doma Joža sam težko dela, a Stanko pa je še premlad. Tončka je močna, kakor si bila včasih ti, in pomaga. Mati je zdrava in hodi molit v cerkev, kjer opravlja službo božjo kar mežnar. Od Bohinja do Kranjske gore je samo en duhovnik. Ker je samo eden, ne morejo biti vsi pokopani cerkveno. i' Drugače živimo po nemškem Upam, da se imate dobro, boljše nego tukaj. Gotovo ne stradate kakor tukaj. Na koncu pa prejmi najlepše pozdrave od vseh "Betelovih" in "Kopri-šarjevih." Pozdrav vsem ameriškim Slovencem! Tvoj brat John KAKO TEŽKA JE ZEMLJA Opazovali so, kako vpliva zemlja na druga nebesna telesa in skušali iz tega ugotoviti njeno težo. Razne preiskave o gostoti zemlje, oziroma o njeni specifični teži so dale rezultat 5.5. To število pove, kolikokrat težja je določena količina zemlje v primeri z vodo, ki ima enako prostornino. Zemeljska krogla, je torej pet in polkrat težja, kakor bi bila enako velika vodna krogla. Za ugotovitev zemeljske teže je sedaj samo še treba pomnožiti prostornino zemlje v kubičnih cm z njeno specifično težo. Ta račun je dal: šest milijonov trilijonov kil! --o- ADAMIČEVA KNJIGA RE-KORD1RANA ZA SLEPCE New York, 12. septembra.— Knjiga Louis Adamiča "My Native Land" se rekordira za takozvane "govoreče knjige" za uporabo slepcev. Rekordiranje na posebne plošče je naročila Ameriška ustanova za slepce (American Foundation for the Blind), katere častni predsednik je predsednik Roosevelt. "QLASL0 K. 1 IL JEMOTE" >ut n. aLäm A mm Za nečlan* aa laiarttn Za In lin—m M m. 4U0 MJOO OOTOTAL GRGANOF AMD ^ o- n - A TBI GRAND OABHXOUAH 8U3YENZA1V CATHOLIC UWOW tf ti» U. B. A. In tba latere* a< Um " omci: «117 ST. GLAIR A VENU* OUVBAHD 1 OHIO For members, yearly - vor nanmembers tn U. 8. A. rorebm Ooantriea-- -10A4 ..12.00 ..$3.00 Posnemanja vredna društva Tekom prve svetovne vojne je visela še v našem starem Jednotinem domu velika službena zastava s številom 238 in 5 zlatimi zvezdami, kar je značilo naše člane-vojake v službi strica Sam-a in pa že padle. Tudi pri vhodu v našem novem Jednotinem uradu lahko vidite danes veliko službeno zastavo, toda žal z vsem drugačnim in večjim številom—3750, torej 16-krat toliko kakor pred 26 leti! Tudi število do danes za domovino padlih naših članov-vojakov je mnogo večje—33, pa še nimamo vseh točnih poročil! Tako je tudi lepa navada, da imajo družine svojcem v armadi v spomin ter v počast obešene male službene zastavice z zvezdami \ oknih in da nosijo ti sorodniki male znake s številom zvezdic na svojih prsih. Dalje je videti primerne spominske table poleg ameriške in papeževe zastave tudi v vseh cerkvah; enake table z imeni bojevnikov se nahajajo tudi po tovarnah, na železniških postajah javnih uradih itd. V lep in primeren spomin si je že tudi nekaj krajevnih društev naše Jednote omislilo male Častne tablice (Honor Roll) v svojih zborovalnih dvoranah, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Tako tablo bo prihodnjo nedeljo popoldne ob 2 odkrilo tudi naše najstarejše Jednotino društvo v Clevelandu, društvo sv. Vida, ki ima okrog 100 svojih članov v armadi. Hvala Bogu in k sreči, do danes še ni bilo treba na to tablo označiti kake zlate zvezde v spomin pokojniku! Upamo, da se bodo te seje člani, posebno očetje številno udeležili. Te tablice bodo pričale našim vrlim borcem ko se vrnejo domov, da smo jih imeli v mislih ko so se borili na fronti. Gotovo bodo z veseljem zrli vanje in našli med njimi tudi svoje ime. Menda ga ni enega društva izmed skupnega našega Jednotinega števila 176, da ne bi imeli nekaj svojih članov v armadi. Vsako tako društvo naj si omisli in obesi v dvorani slično Spominsko tablo; tako pa naj po seji zmoli očenaš, da bi se isti kmalu zdravi in zmagonosni domov vrnili! V zadevi članov-vojakov je tudi posnemanja vreden slučaj pri društvu sv. Jeronima št. 153, Strabane, Pa., ki že ves čas vojne iz svoje blagajne plačuje vse Jednotine asesmente za svoje člane-vojake z izjemo asesmenta za bolniško podporo. Seveda navedeno društvo to lahko vrši, ker je najbogatejše slovensko društvo v Ameriki, katerega premoženje znaša nekaj nad $50,000. Še en posnemanja vreden slučaj je najti in to pri največjem društvu naše Jednote, društvu sv. Jožefa št. 169 v Clevelandu. To društvo spravlja skupaj pomožni sklad za svoje člane vojake ko se bodo po vojni vrnili domov; dosedaj ima že v ta namen okrog $600.00. -o- Ko se naši fantje vrnejo domov (Napisal Arthur Bartlett) Ko sem se nedavno nahajal preko morja nekje v ameriški armadi, so me naši fantje in možje nazivali za vojnega poročevalca, dali so mi tudi svojo uniformo, da sem sfc lahko gibal med njimi, razgovarjal in celo boril z njimi na fronti. Pa je prišel ukaz, da se moram vrniti domov, kar so mi tudi radi dovolili toda s posebnim zavidanjem. Rekli so: "Kako ste srečni! Tudi jaz bi se rad Vam pridružil! Kar stisnite me kam med svojo prtljago." Vrniti se domov, to je edina srčna želja vsakega ameriškega bojevnika, pa naj bo nastanjen že kjerkoli. V prvi vrsti hočejo dovršiti svoj posel, — doseči zmago, — potem se pa z največjim navdušenjem in veseljem vrniti preko morja domov, k svojim dragim. Ko računajo na to, ko to premišljujejp in se o tem pogovarjajo, si predstavljajo vrnitev domov, kakor pot v nebesa! Ne vem, kdaj ravno bo nastopil zanje ta srečni čas, toda uverjen sem, da morda že kmalu. Dvoje skupin Vojn^ nas je razdelila v dvoje skupin. V iskušene in neizkušene bojevnike; v prvo vrsto spadajo oni, ki se borijo na fronti, v drugo vrsto spadamo pa mi doma, ko vršimo delo v vojnih tovarnah in skušamo tudi delne posledice vojne. Kako se vrši vojna na raznih frontah vedno lahko čitamo v listih, poslušamo po radio in vidimo slike bojevanja v kino-glediščih. Med drugo vrsto nas in med civilnim prebivalstvom na Angleškem je velika razlika. Tam so razna mesta iz zraka napadali sovražni bombniki in roboti, torej oni povsem lahko sodijo, kaj je vojna in kake grozote morajo vojaki na fronti prestajati, nam je pa to vsled neskušnje neznano. Ko se vrnejo domov, bodo uverjeni, da smo mi vsi prepričani, kakim grozotam so bili v vojni izpostavljeni; pri tem moramo pa še vpoštevati številne žrtve onih, ki so dali svoje življenje na altar domovine. Na podlagi mojega nazira-nja in skušnje z vojaki na fronti hočem navesti nekaj nasvetov, kako občevati in se ravnati z našimi fanti ko se vrnejo domov in sicer! 1. Dajte jim priznanje ker so gotovo dobo svojega življenja prestali v vojni. Pokojni ameriški general Sherman se je o nji rekoč izrazil: "War is helll" (Vojna je pekell). Morali so prestajati napore vojne po 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Niso imeli več prilike uživati udobnosti življenja kakor pa vi. Ko se vrnejo, bodo trdno prepričani, da so doprinesli svoj delež k dosegi zopet- kracije. 2. Mislite o njih resno, ne iz-prašujte jih . o podrobnostih vojne ako niso pri volji o istih poročati. Vsi dobri bojevniki so skromni, ne pa prevzetni in se neradi ponašajo s svojimi morda hrabrimi čini. Sestal sem se doma z nekim odlikovanim saržentom marinov, ki se je vrnil z Južnega Pacifika, bil je v civilni obleki. Navade-nec je bil tega nad vse vesel, ker mu je preveč slavospevov in časti od strani domačih sta-novnikov že presedalo; rekel je, da je najrajši nemoten v svojem družinskem krogu. 3. Imejte potrpljenje z njimi. Tekom mojega bivanja med vojaki sem prišel tudi v dotiko s psihologi v vojaških bolnišnicah, s častniki in drugimi uradniki, ki poznajo do cela dušo fojaka; ti so mi rekli, da si želi vsak vojak ob po-vratku domov, mirno življenje v svojem rojstnem kraju v sredi prijaznih sosedov. Morda bo ta ali drugi razočaran ob svoji vrnitvi, ker je imel morda druge ideje v mislih, zato bo treba v takih slučajih posvečati malo več potrpljenja z naše strani in jim iti na roke. 4. Pomagajte mu! Pred vsem vpoštevajte, dejstvo, da je revež posvetil eno, dve ali tri leta svojega življenja v svrho dosege zmage. Moral je pustiti dobro službo, svojo izvoljen-ko in se podvreči vsem zahtevam vojnega napora. Ko pride domov, bo videl svojega prijatelja, ki je obogatel vsled vojne in mu celo prevzel njegovo dekle, postal bo razočaran. Pomagajte mu zopet k primernemu delu in tolažite ga, saj je vendar dolžnost nas, civilistov dajati največ kredita s strani človeške družbe vojnim veteranom ko pridejo domov. 5. Bodite prijazni z njimi in jim naklonjeni! Ni dovolj samo da došlega veterana pozdravite, morate mu tudi na vsak način izkazati svojo prijaznost ter naklonjenost s tem, da mu skušate dobiti kako primerno delo, morda v tovarni kjer ste Vi, morda bo v denarni zadregi, idite mu na roke s posojilom; ako vam bo morda tožil o svojih neprilikah, tolažite ga, saj vse to po pravici zasluži. On je eden izmed 11 milijonov naših borcev, ki so morali prestajati vsako uro smrtno nevarnost na fronti, med tem ko ste bili Vi na varnem doma. Da, marsikak John Doe ali Joe Kelly in na milijone drugih se bo vrnilo domov po sedanji vojni. Teh svojih prošlih dni se bodo vedno dobro spominjali, zato jim moramo dajati zasluženo priznanje, ne z igranjem godbe, pač pa z odprtimi rokami in dobrosrčnostjo. cerkva (n. pr. srbska, bolgarska, grška itd.) je okoli 160 milijonov. Judov je vseh 16 milijonov, muslimanov 296, hinduistov (Indija) 252, budistov (Azija) 180, šintistov (Azija) 18, drugih pripadnikov vzhodno-azij-skih verstev, ki se med seboj zelo ločijo, je okoli 393 milijonov, poganov (v Afriki) 115, brezvercev in ostalih pa 77 m-i lijonov. Ko bereš ta velikanska števila in vidiš, kolikšne množice še tavajo v temi zmot, ali si kaj ponosen in hvaležen Bogu, da si katoličan? Domača fronta VELIČINA KATOLIŠKE CERKVE Naša katoliška Cerkev je po številu svojih vernikov daleč pred vsemi drugimi. L. 1937. je bilo katoličanov 398,277,000. Zdaj nas je pa že okoli 408 milijonov; kajti vsako leto število katoličanov zraste za 3 do 4 milijone. V Evropi je katoličanov 217 milijonov, v Severni in Južni Ameriki 147, v Aziji 23, v Afriki 9 in v Avstraliji 2 milijona. Ali veliko število še ni vse. Največja odlika in ponos Cerkve je edinost v veri, edinost v zakramentih, edinost v vodstvu. Če sveti oče kot namestnik Kristusov kaj odloči, ve, da ga bo 405 milijonska množica katoličanov tudi poslušala. En Bog, ena vera, en poglavar! Koliko je protestantov, je zelo težko določiti, ker so razklani v neštevilne ločine in sekte, ki se silno ločijo po veri, orga-nizciji itd. Če seštejemo vse najrazličnejše ločine, naštejemo okoli 202 milijona protestantov. Prvaki federalne agencije poživljajo otroke naj ae šolajo "Ravno zdaj, ko se nahajajo naši vojaki na vseh bojnih poljih širom sveta v borbi, ko moramo napeti vse svoje energije doma, da proizvajamo čim več vojnega materijala, ravno zdaj kličemo našim dečkom in deklicam: Pojdite v šolo — tako pravi predgovor knjižice, katero so izdali skupno: Katharine F. Lenroot, ravnateljica urada za otroke pri ameriškem ministerstvu dela, J. W. Stude-baker, ameriški komisar za vzgojo, v federalni agenciji za varnost in v sodelovanju z uradom za vojne informacije. V tej knjižici so opisane ideje in predlogi za občinsko kampanjo, katere namen je, pripraviti otroke do tega, da se vrnejo k svojemu šolanju. Knjižica navaja poslanico ravnatelja War Manpower komisije, Paul V. McNutta, ki pravi dečkom in deklicam v starosti za obiskovanje višjo šolo naslednje: "Danes se branimo proti sovražnikom, ki so nas nameravali zasužnjiti. Ko jih bomo odbili, bo polovica naše naloge izpeljana. Toda naša velika bitka za ohranitev svobode, se bo nadaljevala. "V tej borbi bo vaša naloga ogromne veličine. Radi tega je tudi tako nujno potrebno, da nadaljujete šolanje, ki vas bo opremilo z vsem potrebnim, ter vam dalo razumevanje za probleme, ki*so pred nami, ter vam povedalo kako jih razrešiti. Vas D-Day bo prišel v jeseni, ko se bodo odprla vrata šol — začetek borbe za boljši svet ..." Razsul Nemčije ne bo izboljšal železniške situacije Tovori, katere prevažajo železnice naše države, še nikdar niso bili tako visoki, in vendar se nam obeta, da bodo vojne zahteve še narasle, je izjavil polkovnik J. Monroe Johnson, ravnatelj urada za transport v vojni. Malo je izgledov na to, da bi se zmanjšale potrebe vojnih transportov, je poudaril Johnson. "Razvoj invazije iz Normandije in naših sredozemskih mostič v smeri proti Parizu in reki Reni, pomeni, da bomo potrošili še večje množine municije in bencina, pokvarili še več opreme, tako, da bonlo morali na hitro pošiljati na fronto naraščajoče količine vojnega materijala." "Niti nenaden razsul Nemčije nam ne bi garantiral, da se bo položaj na naših železnicah hitro izboljšal," je dejal. "Takrat bomo morali obrniti tok svojih dobav od Atlantika proti Pacifiku, a to pomeni, da bomo imeli daljše vožnje iz produkcijskih centrov na vzhodu. Ako pa začnemo na Pacifiku operacije velikega obsega, še v času, ko se bijejo boji v Evropi, kot je videti zdaj, da*se bo zgodilo, to bi nam naložilo kar največje tovore v obeh smereh." -o- Razne vesti Pravoslavnih, ki so razdeljenega svetovnega miru in demo- ni v 20 popolnoma samostojnih Veterani bodo poznali svoje pravice Veterani sedanje vojne bodo poznali svoje pravice in prednosti, ker jih bo vlada opisala v posebni brošuri. Urad za vojne informacije javlja, da je izdala administracija za Retraining and Re-employ-ment pri uradu za vojno mobilizacijo prvo brošuro te vrste. Nameravano je izdajanje 2-, 600,000 izvodov pod naslovom "Your Rights and Your Benefits—a Handy Guide for Veterans of the Armed Forces and their Dependents," ki bo-do razdeljene veteranom vojakom. Ko bodo te knjižice v javnosti, jih bodo dobivali veterani vojske in mornarice v svojih centrih demobilizacije. Knjižica pravi veteranom naslednje : "Po času njihovega službovanja in ako so odpuščeni na časten način, bodo avtomatično dobivali pri odhodu plačo od $100 do $300. Vsi veterani ki so odpuščeni na časten način, imajo pravico na 5 do 10 točk prednosti v vseh zipitih za U. S. Civil Service. "V slučaju začasne brezdel-nosti, bodo mogli dobiti podporo pri državi ali od federativnih uradov. Federalni program za take, ki ne morejo dobiti podpore P" državi, predvideva tedensko podporo $20 od 4 do 52 tednov, po dolgosti službe." Slabotni delavci ostajajo na svojem poslu Slabotni možje in žene opravljajo izvrstno delo v topilnicah, posbeno kjer je na poslu treba močnih mišic—in pred vsem, oni tudi ostajajo na svojem poslu, poroča War Manpower komisija. V tej izjavi poroča WMC o slučajih, ki so se pripetili v Pennsylvaniji, da pomagajo žene in moški slabotne rasti za-S dostiti potrebam vojske v ta-! kih bistvenih stvareh kot bom-1 be, tovorni avtomobili, težki • plašči za avtomobile, veliki to-i povi in radar naprave. Tristo petdeset žena je zaposlenih v eni od livaren v Har-risburgu, Pa., in mnoge izmed njih imajo pri vojakih moža ali sinove ali zaročenca. Nekje v Philadelphiji opravlja žena, ki tehta komaj 119 funtov, posel v livarni. Tudi druge žene slabotne rasti opravljajo slič-ne posle v tovarnah okraja Philadelphia. Mogočna jeklarna v Eddy-stone, Pa., izjavlja, da nekateri njenih najboljših delavcev ne tehtajo več od 125 funtov. Druga jeklarna v Lansdowne, Pa., pa je nastavila celo skupino dijakov srednjih šol, ki so se prostovoljno javili na delo preko počitnic. War Manpower komisija poroča, da so naprave v modernih livarnah in topilnicah tako pripravne, da je mogoče, v mnogih slučajih, nastaviti ljudi slabotne narave. OSTANITE NA SVOJEM POSLU IN POMAGAJTE ZADOSTITI BISTVENIM ZAHTEVAM VOJSKE — TO JE NAŠE UPANJE NA POPOLNO ZMAGO V ČIM KRAJŠEM ČASU. Mladina v starosti za višjo šolo, fantje in dekleta„ pojdite v šolo John W. Studebaker, ameriški komisar za vzgojo, piše v svojem pismu, naslovljenem "Mladini Amerike," naslednje: Fantje in dekleta v starosti za višjo šolo so najbolj na mestu v svojih šolah, da se v njih pripravljajo na jutri . . ." "Vojska in mornarica zahtevata, da šolska mladina, fantje in dekleta, dopolnijo svojo šolsko izobrazbo v višjih šolah predno vstopijo v vojaško službo," je nadaljeval komisar za vzgojo, svoje pismo. "Komisija za War Manpower pravi tudi, da je šolska izobrazba na prvem mestu. Oni, ki bodo rao-j rali radi tega v mesecu septembru opustiti dobro plačan posel, bodo s tem doprinesli malo, toda začasno žrtev. Raz-ven dohodka boste morda navidezno tudi opustili delo, ki je koristno za vojni napor. Toda kljub temu morate biti na jasnem, da je vaša postojanka v bitki — šolska klop. Vaša domovina vas poziva, da se vrnete na svoje mesto, tja kamor vas kliče dolžnost, namreč v višjo šolo, in da tam ostanete tako dolgo, da boste končali ta-svoj posel," je končal svojie pismo komisar za vzgojo. FANTJE IN DEKLETA — NAZAJ V ŠOLO! NE ZAIGRAJTE SI LEPE PRILOŽNOSTI, KI VAM JE NA RAZPOLAGO, DA SE DOBRO IZOBRAZITE. ZAČASNO PA BODISI DOBRO PLAČANO DELO TEGA NI VREDNO." Resen problem za dijake višjih sol V pismu naslovljenem mladini Amerike, pravi ameriški komisar za vzgojo John W. Studebaker naslednje: "Dajte, da vam predložim resen problem, katerega se moramo lotiti Amerikanci — in dijaki v 'high schools' so edini, ki ga morejo rešiti . . ." "Naša dežela je postala velika, ker je vzgajala narod. Danes pa imamo j ako težek deficit v vzgoji. V šolskih dvoranah naših vseučelišč se nahaja le malo moških učencev. A v 'high schools' je primankljaj od enega milijona mladih ljudi. Na stotine milijonov ur šolskega dela je za vedno izgubljenih." . Gospod Studebaker postavlja nato naslednje vprašanje: Ali hočete, da bo ta dežela po vojni mogočna in bogata? Glede odgovora na to vprašanje pa je namignil naslednju: "Naša dežela bo mogla izvrševati svoje naloge kot voditeljica sveta edinole, ako bodo njeni državljani tudi v bodočnosti znali 'kako'." Šola pa je tisti kraj, je ob-jasnil, kjer se moremo naučiti 'kako,' vsled česar je nujno potrebno, da se povrne vsa mladina, moška in ženska, meseca septembra v šolo. MLADENIČI IN MLADENKE, POJDITE NAZAJ V ŠOLO! NE ZAPRAVITE SVOJE PRILIKE, DA SE DOBRO IZ-OBRAZITE — ČERAVNO IMATE ZAČASNO DOBRO SLUŽBO! NAŠ KOTIČEK bo vse skupaj zbralo, kar bo nabranega. Drugi prostor desig-nirani kot takozvani Headquarters so v hišah: Mrs. Kovačič v Millvale, Pa., Mrs. Plantan na Camelia Street, Mrs. Bubash med Bultre Street, Mrs. Knaus na North Side, Mrs. Klun na Butler cesti, Mr. Trampus na Hatfield Street in še mogoče v drugih prostorih o katerih lahko vam povejo žene, katere vas bodo obiskale. Moški imajo tudi svojo nalogo od Mr. Klun in njih program je našemu enak. Članice naših društev v Pitts-burghu in okolici so torej na-prošene, da' gredo na delo in pomagajo v tem oziru. Če imate kakšno obleko za oddati ali kakšno finančno darilo, obrnite se na tajnika vašega društva, kateri vam bo na razpolago in vas bo informiral o zadevi. Ne odlašajte pa s tem zato, ker pomoč je potrebna sedaj in kakor hitro mogoče bomo odposlali blage v Jugoslavijo. V nedeljo, 1. oktobra, bomo imeli zopet sejo v Slovenskem Domu ob 2:30 uri popoldne in ste povabljeni da se udeležite vsi člani in interesirani Slova- ni. Frances —o- Lokar POKOJNI APOLONIJI VERBlC V SPOMIN Iz urada mladinske in ženske aktivnosti KSKJ. Akcija za pomoč stari domovini Pittsburgh, Pa. — V nedeljo, 17. septembra smo se zbrali v Slovenskem Domu člani različnih naših podpornih organizacij, kjer je bilo sklenjeno, da se prične z nabiranje obleke za naše ljudi v Jugoslaviji. Veliko število naših članov in uradnikov društev K.S.K.Jednote je bilo prisotnih na tej seji, in kakor vedno v takih ozirih so tudi naše žene za to zelo interesira-ne. V to svrho sta bila izvoljena Mr. Paul Klun, kot Chair-man, in Mrs. Mary Skerlong, kot Co-chairman. Mrs. Skerlong s svojim odborom žensk je že na delu. Kakor lahko citate v današnjem dopisu Mrs. Katherine Rogina, tajnice društva štev. 81 KSKJ, se bodo mogoče že te dni ustavile pri vas — žene, katere bodo imele spričevalo v dokaz pravice nabirati obleko ali finančno darilo za stari kraj. Prosim da jih sprejmete in jim pomagajte kolikor vam bo mogoče. Povedalo se je nam, da imamo lahko sedaj prostor na ladji za to obleko in da se bo odposlalo na odbor v Jugoslavijo ki bo imel to v oskrbi. Povedano je nam bilo tudi, da se ni treba bati, da ne bi obleka bila razdeljena med naše potrebne rojake. Če imate obleko katero hočete sami oddati, lahko prinesete isto v Slovenski dom na 57. Butler cesti, Pittsburgh, ker tam se O nenadni smrti rojakinje A polonij e Verbič, soproge Joe Verbiča iz Jolieta, 111., ki je preminula dne 27. avgusta t.l. v nekem hotelu v Duluth, Minn., smo že dvakrat poročali. O nji nam dodatno piše brat Matija Pogorele iz Dulutha, da je njen soprog v spomin pokoj-nice dal postaviti v muzej misijonarja Buha lepo izložbeno omaro z napisom: MRS. A. .K. JOS. VERBIČ 1884 f 1944 JOLIET, ILL. Ta muzej se nahaja v Scho-lastica dekliškem kolegiju blizu Dulutha, Minn. ŽIVLJENJE KOLONISTOV V BRAZILIJI V Braziliji je dosti kolonij, priseljencev iz Evrope, in tam je zlasti ženskam težko živeti. Žena kolonista mora preskrbeti krmo za živino in jo na plečih znositi domov iz gozda. V najhujši vročini stoji v Roci (njiva na gorskih obronkih) in seka. Mora prati, peči, kuhati, šivati, vse mora napraviti sama doma, celo milo mora kuhati. Njen mož mora sekati drva v gozdu ali pripravljati njive v pragozdu. Veliko moških je v tvornicah in tedaj se mora ženska sama ukvarjati s kmetijo. — Družine imajo dosti tudi 10-14 otrok. Ker so otroci zmeraj na zraku, so močni, zdravi, čvrsti in ne poznajo škrofuloze ali angleške bolezni. —Mnogo ljudi pa uničijo druge bolezni, n. pr. malarija, legar in gliste. — Kolonisti živijo zelo skromno. Uživajo edino ti-pin (nekakšne vrste krompir), črn fižol, moko iz rastline ma-nio in riž. Mesa in rib ne vidijo dostikrat. Pridelki so zelo poceni. Imajo pa toliko sadja, da si Evropejec sploh ne more misliti take množine, ko je čez 300 L vrst raznega sadnega drevja. — Kar si mora priseljenec kupiti, kakor obleko, obuvalo, sladkor, porcelan — je pa zelo drago. Zato si pomagajo tako, da so vsi bosi, da si sladkor delajo sami in da imajo le po četvero, šestero krožnikov, skodelic in kozarcev. Navzlic vsemu so priseljenci dobre volje in so radi v ondotnih krajih. -o- človek, prepuščen lastnim silam, doseže v teku samo hitrost 32 km na uro. Na drsalkah poveča svojo hitrost za 70 km. na kolesu doseže hitrost 120 km, v dirkalnem avtomobilu pa 480 km. AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! GLASILO K. S. K. JEDNOTE, SEPTEMBER 27, 1*4* 378 Ljuba Fabac 379 Evelyn Rapinac 380 Emma Suataralch 381 Joaeph Makovec 382 Louise Zore 383 Frank Oven 384 Mary Kraaovec 385 Agnes Vranicar 386 Frank Angerer 387 Mary Christy 388 Cecilia Vidmar 389 J Theresa Mihelich 390 Joe Pecarich 391 Angeline Akins 392 Ignatius Skrabec 393 Mary Rolih Walker 394 Margaret Rostohar 395 Anne Kastigar 396 Catherine Delac 397 ! Lenore Kozlevcar 398 1 Josephine Pečjak 399 I Walter Smyth 400 ; Anna Felak 401 ! Peter Stampfel 402 ; Mary Petrich 403 Rose Balkovec 404 Frances Pluth 405 ; Frances Hrovat 4C6 ! Steve Smith 407 Rose Fakult 408 I Stanley Zurga 409 Antonia Stokel 410 John Jevnikar 411 I Steve Musolin 412 i Olga Aimo 413 1 Agnes Vranicar 414 I Florence Bayuk 415 Mary Rädel ja 416 I Joseph Erjavec 11434 7-17-44 IOOJOO 163 DD42900 7-16-44 100.00 204 D3968 7-30-44 100.00 30 30610 6-16-44 100.00 44 12765 7-22-44 '100.00 52 15734 7-24-44 100.00 77 6053 7- 1-44 100.00 104 3358 7-11-44 50.00 108 D4142 8- 2-44 100.00 113 31772 7-20-44 100.00 169 D4433 7- 6-44 100.00 202 13745 7-28-44 50.00 208 DD42979 1-24-44 50.00 55 34286 8- 5-44 100.00 203 2590 7- 6-44 50.00 98 ! C3379 7- 8-44 100.00 108 D3879 8- 9-44 100.00 113 C3508 7-25-44 100.00 139 D5847 7-28-44 50.00 163 CC44182 8-12-44 100.00 165 32418 8- 8-44 50.00 187 D1404 8-10-44 100.00 1 D626 7-10-44 75.00, 50 23979 6-24-44 100.00 38 4952 7-31-44,: 100.00; 104 DD606I 7-22-44 100.00| 128 10438 8- 9-44 50.00j 156 10630 6-14-44 100.00| 162 19623 6-19-44 100.00 20 14662 8- 1-44 100.00 169 32273 7-28-44 100.00 169 34361 7-24-44 75.00 169 E100 7-14-44 100.00 222 FF43508 6-27-44 50.00 235 C1717Î 6-29-44 100.00 94 3358: 6-23-44 100.00 108 DD43576 8-10-44 100.00 136 ¡DD43400! 7-28-44 100.00 225 DD43518I 8-14-44 50.00 12 glavni del prezbiterija, kar kaže kronografični napis za velikim oltarjem: "Hic rez exspec-tat supremus, quaerite dona." (Tukaj čaka najvišji. Kralj, prosite darovi) V latinskem napisu je letnica 1787. Dogotov-ljena je bila cerkev 1. 1758, kar . povejo rimske številke; vdolbe-ne na njenem pročelju. Posvetil jo je 25. julija 1760 nadškof iz Gorice Karel Mihael grof Attems. 2. Župnija Sv. Martin na Ponikvi spada med najstarejše župnije cele okolice, je tako imenovana pražupnija. V zgodovini se prvič omenja leta 1213. Omenja se namreč v neki prodajni in daritveni listini kot priča Herman iz Ponikve, ki je bil gotovo ponkovški duhovnik. Mimo današnje Ponikve je držala starodavna velika rimska cesta, katere deli se še danes vidijo v krajih Uniše, Sv. Ožbalt in Ponkvica. Tako je naravno, da je tu nastala župnija. Leta 1236 se omenja župnik Henrik, leta 1240 Konrad in 1241. Peter. 3. ^Nekdanji obseg ponkovške pražupnije predstavlja današnja šmarska dekani j a, če odvzamemo župnijo Sv. Valentina pri Zusmu, ki je bila nekdaj del pilštanjske pražupnije. Leta 1494 je bila ponkovška pražupnija vtelešena novo ustanovljenemu kolegiatnemu ka-pitolu v Novem mestu na Dolenjskem, ki je obdržal patro-nat župnije do današnjega dne. Glasom ustnega izročila je bilo nekdaj na Ponikvi i2 duhovnih pomočnikov, ki so opravljali dušnopastirško službo pri raznih podružnicah. Vsako soboto so se menjavali: šest jih je prišlo domov, šest pa jih je šlo v službo. Po letu 1500 so se podružnice ločile od pražupnije: najprej Lemberg (Sladka gora), Šmarje in Sv. Jurij s Slivnico, potem Drami je in naposled Sv. Vid pri Grobelnem. 4. Podružna* cerkev sv. Ož-balta v sedanji obliki je iz leta 1787, ko je bila prvotna kapela prezidana in povečana. Izročilo pravi, da jo je postavil Slomškov praded: podjeten, marljiv in hkrati globoko veren posestnik Sloma Štefan Novak, po domače Slomšek. Posvečena je sv. kralju Ožbaltu in sv. škofu Ajdanu. Prenovljena in preslikana je bila leta 1914. V" 5. Pokopališče je bilo v začetku okrog župnijske cerkve, ograjeno s kamenitnim zidom. Ostanek tega zidu je še ohranjen za cerkvijo na severni strani. Imel je na štirih oglih stolpe, v katerih so bila stanovanja za duhovne pomočnike. Glavni vhod na pokopališče je bil na zapadu. En vratni steber še danes stoji na oglu kameni-tega starega zidu. Temeljni kamen drugega vratnega stebra pa se nahaja ob plotu nadar-binskega zelenjadnega vrta. Raz njega se klicujejo občinske novice. Cerkvena in starinska umetnost 1. Župnijska cerkev sv. Martina je znamenita in mogočna baročna stavba, postavljena iz • naravnega, neobsekanega kamena, kakršnega je poln okoliš župnije. Posebno znamenit je stolp, ki je naravnost drzno zasnovan, saj stoji le s prednjo fronto na trdem zemeljskem temelju. Impozantna je tudi kamenita kupola, ki pokriva celo ladjo cerkve. Mojstrsko delo je glavni oltar, izredno bogat na kipih in okraskih, znamenit tudi po enotni ideji. Predstavlja namreč odrešenje padlega človeka. V gornjem delu sta upodobljena prva človeka z nasledki greha, na vrhu vsedobri Bog Oče, pod njim obljubljena žena, ki ima kači glavo streti, in nad njo JezušČek, novorojeni Odrešenik. V sredi oltarja se nahaja skupina kipov, predstavljajoča vnebovzetje sv. Martina na podlagi cerkvene molitve: "Martinus, hic pauper et modicus, caelum di-ves ingreditur, hymnis caelesti- Pittsburgh, Pa. Hibbing, Minn. Calumet, Mich. So. Chicago, 11!. Indianapolis, Ind. Forest City, Pa. Pueblo, Colo. Jollet, IU. Denver, Colo. Cleveland. O. Virginia, Minn. Butte, Mont. Crest. Butte, Colo. Ely, Minn. Rockdale, 111. Joliet, 111. Denver, Colo. La Salle, 111. Pittsburgh, Pa. West Allis, Wis. Johnstown, Pa. Chicago, 111. ¡Pittsburgh, Pa. Kansas City, Kan. j Pueblo, Colo. I Etna, Pa. Chisholm, Minn. I Cleveland, O. i Iron wood, Mich. I Cleveland, O. Cleveland, O. I Cleveland, O. Bessemer, Pa. Portland, Ore. Kemmerer, Wyo. Joliet,. III. Willard, Wis. So. Chicago, 111. Forest City. Pa. Ustanovljena v Jolietu, DL, <&»*& aprila. 1894. Inkorporlrana ? MM«, drtavl OllDota, dna 12. januarja. UM. OLAVNI URAD: 381-353 N. CHICAGO ST- JOLIET. P-Tr Telefon v glavnem uradu: • Joliet 5448; stanovanja glavnega tajnika 0448. Od ustanovitve do 31. avgusta. 1944 znaša skupna izplačana podpora $9,283.153 Bolventnost 128.43% Častni predsednik: PRAMS' OPEKA. North Chicago, EL OLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM, 813 East "C" Bt. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZKFRAN. 2723 W. 15th St.. Chicago. DL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715iHatfleld St., Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St., N. W.. Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P. O. Baz 287. By. Minn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wla. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St, Denver 18. Oolo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Jollet, HL Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago SU Jollet. HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St, Jollet. HI. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago 8t, Joliet. UL Vrhovni adravnik: DR. JOS. E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd.. Chlcaac A UL NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadsornlca: MARY E. POLUTNTK. 1711 X. 30th Bt, Lorain. O. DrugI nadaomlk: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR. 21241 Mller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "CT St, Pueblo. Oolo. Tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. IU. Prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARICH, 300 Ruby St, Jollet. DL Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilklnsburg. Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth. Minn, POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey Sk, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. DL Cti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. sti porotnik: LUKA MAT ANIC H, 2524 E. 109th St, South Chicago. DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Clevejgnd. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave:, North Chicago, Dl. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Jollet. 111.: dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna štev. 18 Društvu Kraljica miru, št. 167, Thomas, W. Va., za William Suder, cert. št. D6039, izplačano $10.00. 19 Društvu Marija Pomočnica, št. 17, Jenny Lind, Ark-, za Frank Kline, cert. št. 27696, izplačano 510.00. IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA Društvu sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., za Joseph Vardjan, cert. št. 28171, izplačano $266.00. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. NAGRADE NASE TIHE KAMPANJE TRAJAJOČE OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA, 1944 ZA DOSEGO 40,000 SKUPNEGA ČLANSTVA CILJ KAMPANJE 500 NOVIH ČLANOV V OBEH ODDELKIH NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK Za $ 250.00 zavarovalnine..................................$ 1.00 Za 500.00 zavarovalnine............................. 2.00 Za 1,000.00 zavarovalnine................................. 4.00 Za 1,500.00 zavarovalnine.................................. 6.00 Za 2.000.00 zavarovalnine.................................. 8.00 Za 3,000.00 zavarovalnine................................. 12.00 Za 4.000.00 zavarovalnine................................ 16.00 Za 5,000.00 zavarovalnine..................-.............. 20.00 J NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK Za vsakega novega člana ali članico, ki se zavaruje v načrtu "AA" ali "BB," se bo plačalo $1 nagrade. Za vsakega novega člana ali članico, ki se zavaruje v načrtu "CC" (2U-letna zavarovalnina), se bo plačalo sledeče nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine..................................9 2.00 Za 500.00 zavarovalnine.................................. 4.00 Za 1,000.00 zavarovalnine.................................. 4.00 Arnavtska beseda Dan povračila se bliia Red armies' twin drives aim to seal off Baltic ports, recapture Worsaw and roll across Polish ¿loins into Germany_ British 2nd and Canadian 1st armies seal rocket coast; surge through Belgium, head for Holland ond Reich ~ NORWAY Naznanilo o umrlih North Sea DENMARK Mesto NETH. ' Berti. GERMANY Odrasli oddelek DD44719 S 500 5-12-44 19 13344 500 7-14-44 56 C3342 1000 7- 1-44 35 13647 1C00 7-19-44 69 1413 ÎOOO 8-14-44 80 13626 1000 8-11-44 55 5094 1000 8-13-44 67 D4608 500 7-26-44 22 15801 100C 7-25-44 71 15522 10C0 8-21-44 59 17821 1CC0 8-14-44 73 D2088 5CO 8- 7-44 24 4631 10C0 8-22-44 70 20544 1000 8-12-44 57 4983 500 7- 5-44 54 Mladinski oddelek ^^ i % Warsaw / POLAND > ¿T —v R. Cherbourg Barberton, O. Virginia, Minn. Ely, Minn. Butte, Mont. Cleveland, O. Eveleth, Minn. Chisholm, Minn. Steelton, Pa. Gilbert, Minn. So. Chicago, 111. Willard, Wis. Joliet, 111. Joliet, 111. So. Chicago, 111. Forest City, Pa. 173; John T. Stefanski 174 Rose Prijanovich 175 Edward Palcher 176 Geo. Gergurich 177 Martin Svete 178 Frank Coz 179 Matt Stonich 180 Steve Plasaj jr. 181 Joseph Maren 182 Mary Jurkas 183 F-ank Lesar, Sr. 184 Joseph Panian 185 Gregory Cesar 186 Joseph Barbuch 187 Mary Zaver 1 Russians conquer Romania and Bulgaria, effect junction with Yugoslavs. Hitler loses Ploesti oil fields. Romanians, aided by Reds, attack Hungarians FRANCE ROMANh SPAIN >SLAV»A} BULGARIA PnnrtMV THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO)—36 583 Geraldine M. Pozdejka 584 Theresa Safran 585 Frank Sudac Jr. 586 John Robert Banachoski 587 Barbara Ann Bftnachoski 588 Marilyn Rose Vidina AA38061 25 7-22-44 7m 170 Chicago, III. 33560 155 7- 5-44 4 195 \ N. Braddock, Pa. 37635 37.50 7-31-44 1 j 64 ; Etna, Pa. 38676 23 7-22-44J lm 163 Pittsburgh, Pa. 38677 25 7-24-44J lm 163 Pittsburgh, Pa. . . - 1 | 36503 62.50 8- 4-44 3 50 \ Pittsburgh, Pa. Operirani in poškodovani Mesto C4337 6-12-44$ 50.00 108 I Joliet, 111. D2089 6-29-44 100 00 157 ] Sheboygan, Wis. D1311 6-27-44 100.00 204 Hibbing, Minn. 26582 5-23-44 100.00 94 Kemmerer, Wyo. CC42441 7-20-44 100.00 156 Chisholm, Minn. D5672 7-10-44 50.00 63 Cleveland, O. CC42481 7-25-44 100.00 148 Bridgeport, Conn. 33692 7-12-44 100.00 . 16 Virginia. Minn. D2873 7-31-44 100.00 226 i Cleveland, O. CC45548 7-25-44 100.00 11 Aurora, III. C2429 6-28-44 50.00 11 \ Aurora, 111. DD454 7-20-44 100.00! 72 Ely, Minn. 12780 6-29-44 100.00 80 So. Chicago, III. C4015 7-13-44! 50.00 7 Pueblb, Colo. DDI 190 7-24-44! 100.00 65 Milwaukee, Wis. D41C9 8- 8-44 100.00 108 i Joliet, 111. D5386, 7-22-441 50.00j 220 j W. Pullman, IIL Anna Volkl Josephine Meinhardt Eva Chernugal Martin Hangich Valeria Pecovnik Frances Rozntfc Margaret Puczko Josephine Stepec Emilie Drobniak Bernice Loker Martin Tomse Olga Skraba Angeline Novak Rudolph Okey Mary Ann Zaitz Ursula Ambrose Rose Fugger Kamor koli se Hitler in njegovi gensterji ozrejo, vidijo, da se jim bliža dan plačila za vse njihove zločine. Gornji zemljevid nam kaže, kako zavezniki obkrožujejo potaplajočo se nemško "ladjo." Glavni vzrok nemškega poraza se približuje s tako naglico največ zato, ker so imeli in imajo še zavezniki premoč v zda-ku, za katero pa je nujno potreben "100 oetane" gazolin, katerega dobijo naše zračne trdnjave dovolj. Nemška Luftwaffe je prikrajšana na gazolinu in sicer od originalnih 200,000 ton na 50,000 ton mesečno. Spodnja slika pa nam kaže ameriške fante na pohodu skozi slavolok zmage v Parizu, ki predstavlja velikansko moč zaveznikov. GLASILO K. S. K. JBDNbgE, SEPTEMBER 27, 1944 zamudil tako dolgo! . . . Spet koren . . . tu spet drevo . . . za pet ran Kriščevih! ... Ne pedi daleč ne vidi človek pred seboj . . Zadeval je zdaj ob nazgor štrleče korenine, zdaj je treskal ob drevje, da mu je plesal venec pisanih isker pred očmi, in se srdil ob vsej grozi nase in na Smrečnika . "Norec, da sem mu tako dobro plačal! Upijanil me je, ta zvitorepec gorjanski! . . . Ali me ni upijanil? — Križ božji, kako grmi! Kakor bi se podiral svet, se bližal sodni dan ... V imenu Očeta in Sina in svetega Duha, Oče naš, ki si v nebesih . . Molil je kakor v sanjah, a nikoli ni domolil očenaša do konca. Poprej je spet butnil ob kamen, spotaknil se ob koreni-ko, da se je nevarno zagugal in bi skoraj padel, zaletel se ob deblo pripotnega drevesa. Ali pa mu je zmedla misli in besede molitve grcteota noči, strahota razbrzdanih prirod-nih in nebeških sil, ki so divjale med zemljo in med nebom. V oblakih so se križali bliski, kakor bi hoteli s strašno bleste-čimi svojimi ostrinami razrezati vse nebo, v ca^e raztrgati in razcefrati ves črni zastor, viseč od neba do zemlje in čez ves svet. Bobnelo je čez gore in doline, iz štrlečih čeri in iz prepadov v temo skritih, kakor bi trobile trobente sodnega dne in bi klicale: "Postoj, krivičnik in goljuf! Stopi sem pred Sodnika in daj odgovor, zakaj prišla je tudi zate ura računa in plačila." Nenadoma, glej, se je posvetilo iz doline, kakor bi se razlila skozi razburkano noč luč slabe leščerbe. A že čez malo hi- pov je bila vsa noč tam doli rdeče razžarjena. Tratar je odrevenel. Obstal je na mestu, kakor bi ga bila prijela od spredaj silna roka in ga ne bi pustila naprej. "Jezus, Marija, ali gori?" Pijane oči so mu stopile iz jamic in so videle čez hipe že mnogo jasneje, kakor da je ob novi grozoti izginjala Jn izpuh-tevala pijanost. S strašno grozo so strmele na žareče valove, ki so se razlivali na vse strani mračnega, morja, na vse strani globoke, črne noči, da se je bolj in bolj jasnila. Moreča teža mu je legala ha srce, mračne slutnje so se mu v hipu polastile vseh misli: "Kje je to? Pa ni na Trati? — Ravno tam mora biti Trata! — Trata gori, moja Trata! . . . Crešnik, ti si jo preklel . . . trikrat preklet bodi ti ! ... Ah ne, ni mogoče! Ni Trata, moja Trata — ni! ... Ali je, ali ni? . .. Glej, tamle tista samotna bora — jasno jo vidim, in prav tam čez leži Trata . . . Nebeški Bog, ti pravični... ali si jo udaril ti? . . . Moj dom, o moj dom!" Glasno je govoril v bučečo noč, ječal, rjul kakor ranjena zver. — V hipu pa se je spustil v divji beg. Nič ni več pazil na pot, le v odsev daljnega ognja so se mu spet in spet upirale plašne oči. Nič ni mislil, da so tik ob stezi prepadi, globoki, za smrt nevarni. Ni imel časa za take malenkosti, le na Trato je mislil, na ljubljeni svoj dom, ki gori, ki trpi in ga kliče: "Kje si? Glej, uničuje me ogenj, a ti — kje si, da bi mi pomagal ?" Dalje in dalje je drvel v noč, pod strašnimi bliski nebeškimi, pod grozečim gromom božjim. Zdaj, o angel varih, če ga ima _ stopaj tesno ob njem, drži ga z močno roko, vodi ga varno! Zakaj oko njegovo je vse zbegano, ne pazi več ne na smer, ne na pot; noga njegova stopa po nevarnih krajih, še nevarnejšim naproti. Zdaj, o pomočnik v sili, o svarilec v nevarnostih, stopi k njemu in ga glasno posvari: "Pazi, Tratar! Stopaj previdno!"—Zdaj o Mati vseh, ki trpe in so v stiskah, o Kraljica romarjev in popotnikov, o Zavetnica zablod-lih, razprostri nad njim svojo mogočno lilijsko roko, poreci mu s svojim milim, vedno skr-bečim materinim glasom: "Pazi, otrok! Glej, kam drviš, ti ubožec!" — Zdaj, o milostno oko božjo, odpri se, polno usmiljenja, posveti mu, polno ljubezni, in mu pokaži prepad, ki zija pred njim. Odpri se — v zadnjem hipu! Ni vreden? ... Ni vreden — o Bog! . . . Divji krik je jeknil skozi viharno noč. Kamenje ob robu prepada se je krušilo, odtrgano od matere skale po veliki teži, ki je nenadoma padla nanje; kotljalo se je v globočino, odbijalo se od čeri, padalo globlje in globlje. Veter je zeječal z fcateglim jokom nad zevaj očim prepadom, kakor bi zavijal pes nad mrtvim svojim gospodarjem. Oko božje je pogledalo s kratkim, vse prodiraj očim pogledom na prazno pot in na globoko dno prepada; bobneče se je svet ob njem. "Pazi, Tratar!" "Nocoj — če le nocoj pridem srečno domu —* Zagrmelo je nad njim, kakor bi mu nebo hotelo zadušiti srčno prošnjo in veliko obljubo, ki jo je nameraval poslati v višave, kakor bi mu grozilo in mu naznanjalo, da ga ne mara poslušati, ne uslišati. Ozračje je bilo prenasičeno s težečo vročino. Zdaj in zdaj je potegnil kratek, šumeč sunek skozi potuhnjeni, prežeči mir, kakor bi plašna priroda zadi-halrin zavzdihnila naglo, v tesni grozi. V zraku je viselo težko in grozno, kakor bi visela nad svetom razjarjena, stisnjena roka božja, pripravljena, da udari v prihodnjem hipu s strašno jezo, z uničujočo močjo. Zablisknil je zdaj zdaj iz očesa božjega žarek, nagel, bleščeč in pekoč, kakor bi Večni premeril s hipnim pogledom globočine pod seboj, ali se še kuha v njih hudobija ,ali še cveti goljufija, ali se še mogočno in bahato šopiri odrtija, katerih krik po maščevanj« se tolikokrat, tako glasno in tako bolestno dviga k njemu v viso-čine. In komaj je pogledal Vse-vidni čez obličje zemlje, se je razsrdil in je zagrozil z bob-nečim glasom, da se je streslo gorovje in so zadrhtele doline, kakor trepeta plašno srce bojazljive deklice pred raz vnetim srdom očetovim. In v tej temi, ob teh kratkih, pretrganih žarkih, ki so bolj slepili s svojo žgočo ostrostjo nego kazali pot, ob tem groznem šumenju in bučanju je taval Tratar po ozkih potih z gore. In si je govoril v blodnih mislih: "Ko bi bil doma, na Trati! Kaj za škrata sem se Spisal KSAVER MEŠKO V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročite pri: SLOVNIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 mK»nimi»HHmiiTiim»»lf»»»iitMtTTTn DRUGA IZDAJA S ENGLISH-SLO VENE DICTI0NARY (Angleiko-slovenski besednjak) Naročite pri: DR. F. J. KERN 6233 St. Clair Ave Cleveland 3, Ohio i CENA $5.00 2 limimiHTUIIIHTIHTTTTTr V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni n« Vsak večer jo ubere tisoče mož in žensk v službi do najbližjih telefonov, da bi govorili z družinami in prijatelji doma. Večina klicev na daljavo iz taborišč in pomorskih postaj je zasedenih za nekaj kratkih ur. Mnogo okrožij bo najbrže zasedenih v tistem času in dosti pomaga, ako so linije proste od 7 do 10 za moške v službi. nam sporočile in poslali yam jo bomo za en teden brezplačno na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih*' Buy Wa* &o«JU fa Victvuf! je primeroma zelo poceni Za vse leto vas stane samo $6.60; za pol leta $8.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. ameriška domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3. Oh.n For Victory.. Buy united states . B0ND8 * STAMPS REMEMBER the boys in service Thajr An Counting On You! "The Spirit of a *R*ftt And rouse the echoes your battle cry, Fain to be champions of the good and true And wave abroad the palm of victory. Oh! Must we warn you that defeat is near And bid your courage change to doubt and fear? We dare not and we would not. Blessed light From heaven t'hat shines upon your onward way! No words of ours shall dim its radiance sweet; You could not hear our warning voice today. Each soul God sends to earth must pass through pain cause they are thrifty work- And darkness, and so back to God again.—Selected. —FOR VICTORY: BUY feONl»^ Let freedom ring on Unole MM «Mb register I Buy U, & War Bandb that with CATHOLIC CHILDREN SHOULD BE IN CATHOLIC SCHOOLS Years and years ago, it ap-j point toward this final objec-pears from the nursery rhyme, jtive. Pope Leo sensed this children laughed to see Mary's j perfectly and expressed his little lamb in school. Though ¡thought very cogently in the a school is a very laudable in- following words: "It is neces-stitution in itself, a lamb is cer- sary not only that religious in-tainly out of place in one. jstruction be given to the young However, this nursery contre-; at certain fixed times, but also Joliet, 111. — The Joliet K. S. K. J. Men's Bowling League 1944-45 season was officially opened last Wednesday night with Joseph Zalar, Supreme Secretary and Rev. M. J. Bii-tala Supreme Spiritual Director rolling thi first balls for good counts. Tczaks ........723 861 868 White Front 743 805 839 The Tezak Florists got off on the right foot by winning two games from the defending champs, the White Front Liquors. Frank Gregory's 540 and John Kren's 507 series topped the Tezak scores, while Al Juricic's 555 series topped i t'he White Front—as well as '¡the League—scores. Eagle Store 714 846 879 Slovenics ... 787 770 858 The Eagle Store,team copped two games from the Slovénie Coals. Marty Slack's 523 and Andy Kludovich's 510 scores were tops for the Eagle team while Roy Keith's 527 and George Karl's 503 scores were high for the Slovénie Coals. Peerless ......740 851 811 Avsec ..........812 800 827 The Avsec Printers took a pair of games from the Peerless Printers. Lou Fabian's ' r"nnt1nnp*1 tvn P«» •> temps fortunately duced merriment. only pro- , that . eve^y taught be other subject permeated with There is no such happ^y end- \ Christian piety. If this sacred ing for children who are in atmosphere does not pervade the wrong school. Their whole and warm the hearts of mas-training is miscast and the re- ters and scholars alike, little suits can be deplorable. good can be expected from any Since we live in the Chris-¡kind of learning, and con-tfan era it follows that there! siderable harm will often be can be no ideally perfect ed-'the consequence." ucation that is not basically! These are the words of no Christian. We send our chil- j ordinary teacher but of one di-dren to school to prepare them | vitiely constituted to teach for what they must be and'mankind They were 8p0ken what they, must do while on by the yicar of Christ, that is, earth in order to attain the sublime end for which they were created; namely, the salvation of their immortal souIb. Everything they leam must by him who takes the place on earth of That One Who while on earth loved the little ones of eart'h so much that He said: K-RATIONS FOR TWO «■«Ûafl» Pvt: Robert W Hooper, left, of Huntsville, Ala, and Pvt. Robert c£nt o? £^¿TSThio, indulge In K-Ration., «ch .upply.ng h.., own. All K.Rations a* wrapped in extra heavy ceUophane ed in a boa with a protective wax eoatinfl to protect the contents f~m rain or tropic« huWHdity. Used fat i. . n.ceWry n8red,.nt in the Manufacture of both the cellophane and the wax co.t,r^- Th. f£ ....... iba f—d WPH'M * aghtlW ">—; ★ CLEVELAND SERVICEMEN'S NEWS * DECORATED Silver Star Pfc. Adolph H. Dokler, 3037 Walton (cluster in lieu of second Silver Star). Distinguished Flying Cross Lieut. Robert M. Skebe, 19709 Cherokee Ave. > Completes Coarse f'pl. Fred C. Nachtigal, the son of Anton Nachtigal, 14801 Male Ave., recently completed an orientation course designed to 1.ridge the gap between training in the States and combat soldiering against the enemy in France. At this Air Service Command Station Cpl. Nachtigal attended a series of lectures given by battle-wise veterans which included in- Wounded m France Miss Ann Molnar has becnjthiggreat idea> the founder of notified that her brother Cpl. our fraternal societies, was A BRIEF HISTORY OF FRATERNALS The American fraternal so- was to support mutually the cieties started to operate about, members in case of sickness 76 years ago. The father of and misfortune, and eventually PRIEST AND SOLDIER Alex. E. Molnar was wounded in France Sept. 1. He is the son of Mrs. Mary Molnar of De Lancey, Pa., and John Molnar of Douglas, Ariz. Cpl. Molnar was employed by the Burgess Co. prior to his induction in November, 1942. He has been overseas eig'nt months. Communications Officer Inside Germany With Lieut. Gen. Courtney H. Hodge's First Army, Lieut. Frank R. Klaiis serves communicatione officer in a front-line infantry battalion . , . inside Germany, according to structions on <*emical warfare hig father> Anthony> 501 E. defense and pertinent tips out 120th St. Killed on Guam staying healthy in a comba: theatre. His next station will be one ■ ■ from which America's fighting uPfc' Joh" L- Zn,dars.c, 22 planes cover our liberations of who served overseas for 16 . i Y-, imonths with the Marines, was. , ... . . . , Occupied Europe. ' ,, " ' , . their labors of organizing and ♦•k«. killed in action on Guam*, nis * j. . . ® the Army __ _ T , ¡conducting new societies. They sister, Mrs. Frances Jasko, i „ * fraternal societies, John Jordan Upchurch, who organized Oct. 27, 1868, at Meadville, Pa., the first society of its kind, named Jefferson Lodge No. 1, Ancient Order of United Workmen. This was the seed of frater-nalism in our country, .which developed into a gigantic organized benevolent bodj, comprising today thousands of various fraternal societies and unions, with a total membership of approximately twelve million members, with an in-as surance resource of over ten billion dollars. Millions and millions of dollars were already paid to their respective beneficiaries. At that time the task of starting societies was difficult from a business point of view. The pioneers of American frater-nalism had to overcome many obstacles and hindrances in Before entering Air Forces, he was a studen; at Ohio University in Athens, Ohio. Frank G. Jagodnik F 1-c is now stationed at New Hebrides. The son of Mr. and Mrs. Frank Jagodnik, 1522G Holmes Ave., he would like to |three hear from his friends. Reported Safe After being listed a smiss-ing in Italy since June 23rd, Pvt. John Chernko, 34, has been reported safe. The son of Mr. John Chernko, 546 E. 152nd St., he lived in Chicago prior to his induction. His wife Marjorie lives in Chicago. Recovering From Wounds in England The War Department has notified Mrs. Frances Popik, 1345'Russel Rd., learned from the Navy Department. No date was given. Pvt. Znidarsic was last heard from in May when he wrote: "I have been through big combats and got through them O.K." He enlisted in the Marine Corps in August, 1942. Besides his sister, with whom 'he lived before enlisting, lie leaves five brothers, Frank, Joseph, Cpl. Victor, 30, at Lake Charles, La., Pfc. Louis, 26, in France, and Pfc. Anton, 21, in the South Pacific, and one sister, Mrs. Jennie Etch el. Wounded in France Mrs. Ursula Skul has receiv-1209 East 167th St., that herjed a telegram from the War husband, Cpl. Joseph J. Popik, | Department informing her 25, is in a hospital in England ¡that her son, Pvt. Ed Skul, recovering from battle wounds was wounded in action in the had no practical experience of the past, neither did they have any idea of the present type of rating of assessment , and amounting the benefits. Everything was started anew without any previous experience. The first established figure in case of death of one of the society's members was a mere guess, and was to be $1 per capita assessment to be levied to cover funeral expenses and the eventual balance was to be paid to the family or relatives of the deceased member This was the beginning of the method of paying monthly dues and the payment of death benefits in fraternal societies. However, this met'nod did not exist very long. The leaders of various fraternal societies came furnish them a decent funeral. One of the pioneers of the KSKJ was t'he late Rev. Francis S. šušteršič of Joliet, 111. Father šušteršič (Shustershich), although small in stature, was great in spirit, and bore a great love toward his Slovenian brethren. He was not only a zealous priest and missionary, but also a great patriot, who knew and understood the needs of the American Slovenians. With this knowledge in mind, Father šušteršič attended the meeting of St. George's Society at Joliet. On March 12, 1893, Father šušteršič recommended the organization of the Slovenian Fraternal Union. This plan was met with approval by the members of the society, and Anton Nemanieh and Peter Ro-gina were named as temporary members of the committee for organizing the Slovenian Fraternal Union. At a special meeting, held two weeks later, plans were made for further steps toward the realization of Father šuš-tersic's idea. Three more members were added to the organization committee: John Metež, Stephen Stamfel and Joseph Panian. At the same meeting it was decided to call this fraternal union "Kranjsko-Sloven-ska Katoliška Jednota." Conditions at this time were very poor, especially for the laboring class, comprising many Slovenians. ' Due to economic conditions further negotiations for the tentative union were delayed. At that time the Rt. Rev. F. J. Buh of Tower, Minn., published the Amerikanski Slovenec, the first Slovenian newspaper in America. During the vacation months Slovenian seminarians. visiting this venerable prelate, assisted him with the By Eddie Doherty j On the northern edge of ¡Times ^Square, the most fre-¡quented spot in New York, and perhaps in the whole world, there stands a statue of the Rev. Francis P. Duffy, chaplain of the old 69th New York —a regiment that covered itself with glory in the first world war. Millions of people have gazed at this statue, though only a few of them really saw it. One statue looks more or less like every other statue, and " the average American, even when he turns tourist, doesn't bother himself with statuary. Men sit on benches nearby during the day, resting, staring at the traffic, glutting themslves with the constant roar and rattle and clamor of the big city; and now and then one of them may glance curiously at the figure of Father Duffy in his army uniform and wonder a little about him. But the soldier priest stands there, most of the time, neglected, a sermon preached to a world in confusion and bustle, a spectacle unnoticed or ignored, a memorial unobserved and unremembered. suffered in France August 28. French front July 21. Private Cpl. Popik was employed at Skul entered the Army in the Swarthout Co., before his - March, 1943, and went over-induction in February, 1942. seas last May. He is a former eH went overseas in May. His employee of the Draper Steel parents live in Masury, O. Barrel Co. JOLIET KEGLERS START SEASON f continued from oss* 529, John Azman's 507 and John Korelc's 507 series topped the Avsec scores while Eddie Ramuta's 550 series topped the Peerless scores. Famous Firsts The first strike, Al Jurisis ... the first double, Lou Fabian ... the first turkey, John Azman ... the first spare, Matt Slana and John Bluth ... the first split, Frank Gregory . . . the first blow, John Azman ... the first gutter sweeper. Gene Tezak . . . and, the first. 200 or better game by Al Juricic with 211 in his first game. Alley Reflections . . . The boys were really bearing down . . • but the slicked up alleys fooled them • • • and the Rival Alleys management has an innovation for the foul man . . . the old reliable electric eye . . . and for the first nite it was really busy ... it seemed that the bells were ringing (and incidentally tolling for the offender) all evening . . . will have to do better the next time . . . former Servioe-Men started rolling again, namely: Eddie Ramuta, George Gasperich, and Frank Gregory . . . and they bowled good scores . . • from opening nite observations and com-ments, a very successful season fe} expected ... as the teams appear to be evenly matched and averaged . . . Al Juricic notched up the high series of 555 .. . and quite a few 200 scores were chalked up . . . with Roy Keith getting the high individual game of 223 for the evening's special award. ' League Tips . . . The league will again operate with six teams ... as we could not get the extra alleys . . . but to accommodate the bowlers registered . . . teams will carry extra men ... so that all the bowlers will get a chance to bowl . . . the picked team averages range from a low of 837 to a high of 843 . . . this should insure a successful season . . . and a tight race for the top spot in the standings. . . . the league officers re-elected for the season are^ Gene Tezak, president, and Matt Slana, secretary and scribe . . . the prize lists will be drawn up as in previous seasons . . . with three good sweepstakes . . . at Thanksgiving, Christmas, and the post - season ... all will be handicap affairs . . . to give all the bowlers a fair chance ... to win the coveted prizes. to the conclusion that the oper-,^ Qf blishi the paper a ting system had to be changed = seminarians> Matija in order to protect the:insured j after a study of the condi-members and their benefici-i^ of the American slove_ anes on a more sound basis. I. wrote in the Amerikan_ To make the system more se-|gki sloYenec an artide entitled cure they levied dues for the ^ k ,, Qr ..E ne sick benefit fund, and also for Qwn „ In jt ho b M the death benefit fund. , . .. „c-.™ • -i . forth the question: After 1870 similar societies were organized in Pennsylva- "Where is the Slovenian nia, Ohio, Kentucky, Indiana, Union? Slovenian societies, at-Iowa, New York, West Vir-j tention! The American Slove-ginia and other neighboring;nians must unite! Let us there-states. Fraternalism shortly ¡fore unite in the Slovenian found its way into every corner j Union!" of our Uniqn. j This article roused the inter- Fifty years ago the KSKJ; est of the societies. Msgr. Buh was organized. Before that ¡threw open the columns of his time there were various inde-j paper to the societies for cor-pendent Slovenian benevolent irespondence and agitation for societies in many states. The ¡the Slovenian Union, first independent lodge, St. Jo- j Besides Msgr. Bu'h, Father seph's Society, was founded in jSustersid and Matija Savs, Jo-Calumet, Mich., Sept. 17, 1882. ¡seph Panian, Michael Wardjan Next in order was St. Martin's I and Joseph Stukel worked hard Society of Chicago, 111.(at pres- and appealed in recommending ent St. Stephen's Society No. 1 the establishment of the Union. KSKJ), which at that time was At a meeting in Joliet a spe-affiliated with the Bohemian cial committee was appointed, Catholic Union. St. Martin's!with Mr. Wardjan as secre-Society was organized Dec. 2, jtary. He immediately request-1888. |ed Msgr. Buh to send him the These two branches were as names and addresses of all the seeds, and in no time other Slovenian societies. Whereupon Slovenian benevolent societies he wrote them and called upon were organized in various set- them to attend a general con-tlements, towns and cities with j vention in Joliet for the sole Slovenian inhabitants, viz: Jo-'purpose of uniting and organ-liet, 111.; South Chicago, 111.; jiding the Slovenian Union. The La Salle, 111.; Tower, Minn.;¡convention opened April 1, Ely, Minn.; Forest City, Pa.;! 1894, and on the next day the Glenshaw, Pa.; Renovo, Pa.; first Slovenian fraternal union in the United States was organized, under the name of Kranj-sko-Slovenska Katoliska Jednota. morning, a few hours after the last rosary was said, that the torpedo struck. Father Liston, it seems — though this cannot be verified — was badly wounded. He is said to have been placed in a life boat, that capsized and threw him into the ice cold seas. There ar^ several other accounts of 'his death. The Army has sent word to his father, confirming only the fact that he died — yet, because there are such scitnt details available, James Liston Sr. has not given up hope. It is possible his son managed to get into another life boat. It is- possible he managed to reach some unknown island. It'is possible he was taken prisoner aboard the submarine, or that he was rescued, eventually, by some passing ship. Before the news of the padre's death reached the neighbors in South Honore St., t'ney had already erected a sort of memorial to him, and to the twenty-three other boys who had gone to war from the block. This consisted of a simple stone, set in a tiny garden 011 the corner of 66th and Honore Sts., just outside the green- Oh, sometimes a man or a shingled Reorganized Church woman or a child pauses to read the inscription under the heroic figure—and perhaps a prayer is born in that moment, or feelings of patriotism, and love of God, lift up a heart. Or it may be that a little wonder about the Catholic faith enters a mind questing for peace. If so, the statue can endure the neglect of millions. of Jesus Christ of the Latter Day Saints. The flag-staff was planted just behind the stone. A flag was blessed and raised, and a service flag with 24 blue stars was flown just beneath it. After the news came, a star was chiseled into the stone — beside the name of ¡the chaplain — and it was painted gold. There is a memorial to a sol-j The first flag, now tattered dier priest in Chicago, too — and grimy, was replaced with though few people know about I a new one. And a service flag it. It rests at the foot of a tall ¡was made, with one big gold flag-staff — like a tiny piece'star above the 23 that remain-of green moss at the foot of a fed blue. giant oak^ It is a small brass i It is a quiet corner, 66th and plaque commemorating the Honore Sts.; although, during death of Father J ames Mat- the dav noisy students play in thew Liston, the first of Chi- the school yard across the way. cago's army chaplains to be You might pass by and never killed in action in the present see the name of Father Liston, v»ar. either on t'he stone or on the The people in the 6600 block plaque, in Sout'h Honore St., in which Yet, if you wait there long Father Liston onc|> lived, and enough, you will see many a Pueblo, Colo.; Cleveland, O.; Frontenac, Kas. ; Clinton, la., and Butte, Mont. The object of each society DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST Eyes Examined—Glasses Fitted For appointment colli IVanhoe 6436 Office Hours: 9:30—12, 1:30—5:00 Evenings 6:30—8:30 Wed. and Sat.: 9:30—12:30 15621 Waterloo Rd. The North American Bank Bldg. Cleveland, Ohio ¥ where his father, James Liston, Sr., still resides, honored the plaque last Memorial day, in a brief ceremony during which there were prayers, patriotic hymns, the raising of Old Glory and of a service flag containing 24 stars, the firing of a salute by members of the Veterans of Foreign Wars, and the blowing of Taps by a high-school boy in the uniform of a cadet. Father Liston, born in Chicago, was ordained at Munde-lein fifteen years ago. For ten years he served as a curate in Chicago parishes, working mostly for and with boys. Boys were as precious to him, it seemed, as they were to Saint John Bosco. "It was probably 'his love for boys, and for young men, that impelled him to join the army as a chaplain," says one of his classmates, the Rev. Francis Coyle of St. Leo's parish. "Boys in danger — that was the magnet that always drew him." Father Liston had spent' scarcely a year as an army chaplain when he was killed. He was one of a number of chaplains aboard a ship crossing the Atlantic. One of the priests who survived has written a letter telling of the life on board this ship, until the torpedo sank it. The priests said Mass every morning. They made life cheerful aboard ship. They gave advice to hundreds. They wrote letters for scores of soldiers. They held public prayers. They said the rosary aloud at least three times a day. It was about 2 o'clock in the boy stop and stare at that name — which stares, with adoration, on the name of Jesus Christ painted on the Mormon church. And you will see James Liston Sr., and some of his neighbors, pause there and bless themselves, and bend their heads in prayer. Father Duffy's monument, prominent thcugh it be, is only a monument. Father Liston's humble memorial is something of a shrine, both patriotic and holy; and something of an altar, for it commemorates the life of a man who sacrificed his life to t'he love of God, and to the love of these United States. -0- SCHOOLS FOR CATHOLICS (ConUnucd from Dase 7) "Let the little children come to Me, and do not hinder them, for of such is the kingdom of God." Surely they contain apposite directions for the training of youth that no Catholic can safely disregard. In summary we might say that although we have one of the finest public school systems in the world in the U. S., the public school is not the place fdr a Catholic child to be educated. As we all know, and to our sorrow, religion can have no place in the curriculum of the public school. Catholic parents must make every effort to see that their children are trained in a school j where God is not exiled fromi His creatures. Sheer logic demands this for all of their schooling, primary, high school, and college. Pope Pius XI, in his heartwarming encyclical on the CH. SEPAROV1C WRITES »Continued from Dace 7) The region in which we are located is healthy, the climate dry. The vegetation is Mediterranean, for you see: palms, figs, olive trees, myrtle, vineyards, etc. i I enjoy to work with these j boy3. I am sure glad that I know so many languages, because I use my Italian, French and now Slovenian, too, besides English. The government sent me by plane in here. It took me about 34 hours to arrive at the destination. It was simply exciting to fly through the clouds and looking down below into the deep ocean. On my flight I visited Newfoundland, the Azores, Casablanca, Tunis, Iialy and finally I arrived at Corsica. People speak French and Italian. I guess I made about 4800 miles in the air. For me it was a great and thrilling experience, because this was my first flight, and a long one, indeed. I am sure that I am going to learn French well, if I stay a long time among the French people, and I can say that I am succeeding already in speaking pretty fluently, to the surprise of those, who are here years already, but have never learned it as yet. If anyone could provide me with a Church Book "Sloven-ska Cerkvena Pesmarica," I would be very thankful to him. I am willing to pay for it. The Slovenian boys are singing in Church very well. They even give concerts for the general public and soldiers, especially Americans. They really want to show now much they love their native land, which suffered so much. Hoping that this letter may reach you as soon as possible, in order that I can get. the newspaper for the boys and make them happy, I wish to close with the best regards to you and all the members of the Slovenian Catholic Union of America. Sincerely yours, Chap. P. Separovic, 1st Lt ♦ Editor's Note: Mr. Joe Gr-dina, proprietor of the Book Store in Cleveland, 0., has donated two sets of S. Premrl's "Cerkvena pesmarica," which were mailed to Father Separovic last week. Father Separovic is a member of Sacred Heart Society, No. 70 KSKJ. Christian Education of Youth, in matters educational calls parents the vicars of God. This is a noble title but it implies weighty obligations. "Parents, and all who take their place in the work of education," wrote this immortal Pontiff, "should be careful to make right use of the authority given them by God, Whose vicars in a true sense they are. This authority is not given them for their own advantage, but for the proper upbringing of their children in a holy and filial '¿ear of God, the beginning of wisdom,' on which foundation alone all respect for authority, can rest securely; and without which order, tranquility and prosperity, whether in the family or in society, will be impossible.'"—Catholic Universe Bulletin.