Dihtatnra m gospodarsfto. Avtoritarna (diktatorako vladana) država se toaj rada ponaša, da vse zna in vse zmore. Torej neikaka utelešena vsemogočnost V hiči dejanj pa se ta domišljena vsemogočnost reducira (zmanjša) na mero, iki je bolj podobna slabotni nemo&i iko pa mogočnosti To velja os&bito za področje, kjer so ljudje od obljube delujočib diktatorjev pričakovali največ moči in pomoči: to je gospodarslko področje. Vprav tukaj je dJJktatorstvo razočaralo Ijudi, iker se je izkazalo za veliko nesposobnejše, kakor je demoikracija. O ikornunistdičnem diktatorstvu ni treba posebej govoriti, iker se njegovi gospodarski uspehi ikažejo v Rusiji v najžalostnejši luči: v papolnem osiromašenju ljudstva, ki se je v pre.ekld. zaani atopnjevalo do strašnega gladu milijonov. Rajši spregovorimo o nacionalističnem di'kfcatorstvu. V Italiji. Mussolini vodi gospodarstvo Italije ,po lastni glavi in lastni volji. Pritiska kapitali&te, da bi znižali obrestno mero. Pritisika lastnike zemlje in hiš, da bi znižali najemnino. Pnitisika delavce, da bi znižal plače. Pritiska ppoizvajalce, da bi znižal cene. Zniižuje plače uradnikom bolj, iko se to dogaja v katenilkoli drH.gi evropsik- državL Kljub vsem tem naporom se mu ni posrečilo popraviti gospodarsko stanje Italije. Gospodarska in finančna kriza je vedno bujša. Fašisti^nemu voditelju ni toliko do tega, da M gospodarsko pezo, iki leži na ljudstvu, olajšal, ikaikor do tega, da vzdržuj« med množico zaupanjev fašizem. Vsled tega teži za tem, da zaposli čim največ brez-poselnib v javniih delih, iki težko obremenjujejo državno blagajno. JaJko težko breme za italiijansko državno ika&o so tudi veliiki strošiki za oboroževanje, iker je treba vzdrževati ne samo redno vojako, marveč tudi fašistično milico. Italiji preti nevarnost, da se zruši pod težo ogromnib stroštkov, ifci jib. je državi naprtil fašistični rftžim. V svojem g>ovoru v parlamentu j« Mus&olini sam priznal, da znaša deficit italijanskega državnega proračuna 4 milijarde lir. Dostavil je, da italijanski izvoz vedno bolj pada. Leta 1928 je še znašal 22 milijard, lani pa samo 7 milijard. Za. Italijo, iki je uboga na zemskih zakladih in na ikapitalu, pa je izvozna trgovlna življenjslkega pomena, ker le taiko pride država do deviz, iki so ji potrebne za nabavo potrebš&in. K deficitu v državnem proračunu je še treba prišteti 27 milijard državnega dolga, ki ga je napraviil faštistični režim tekom zadnjih 7 let- in pa 37 milijard obveznostl, Iki jili je ta režim naložil na rame italijanskim davkoplačevalcem. Tako imamo popolno sliko fašističnega gosp-odarskega diktatorstva: sliko jaiko veliike in težke gospodarske in finančne stiske, ikakršna menda ne tla&i kakšno drugo velesilo. V Nemčiji. Kakšen j« gospodarski in fi.nan.ni položaj Nemčije, javno dokazuje moratorij (odlog) za odplačila zasebnih obveznosti v inozemstvu, ki 1. julija nastopi v popolnosti. Kaiko je z nemš'ko valuto, se vidi iLz dejstva, da je bilo početkom junija 1934 — 5 milijard 442 milijonov mark, ki.so v obtoku, kritih samo s 120.6 milijonov v zlatu in devizah, 'kritje torej znaša samo še 3.4%. Ko so narodni socialisfi vzeli državno oblast v svoje roke, pa. je to kritje znašalo 923 milijonov državnih mark — najboljša ilustracija (obsvetlitev) hitlerjevske finančne in gospodarske politike. Dne 1. julija bo imela Nemčija v blagajni samo še za 80 milijonov mark zlata. Narodno-socialisti- čni ikolovodje no najdejo dovolj obsoii jevalnih in psovaJnih besed za Avstrir« jo, ki je baje na robu gospodarskega propada. Dejanstvenost pa je drugaft^ na. Dočim je nemška marka, kakor re* čeno, ikrita samo s 3.4%, znaša kritj« avs-trijsikega. šilinga, M ga je v novča* ničnem prometu 1106 milijonov, 280! milijonov (28.6%). Tega dejstva ne mon rejo zbrisati in njegovega pomena' zmanjšati \»e narodno-socialističn« bombe, ki pdkajo v Avstriji. Gospodarstvo Nemčije se bliža kata-i strofi. Narodni socializem s« ponašai pred svetoru, da je zelo sikrčil številoi brezposelnih. V resnici pa je ta oskrb^ z delom zahtevala do sedaj nad 4 milin jarde mark kreditov, iki nimajo nobenega kritja. Nastopil je že prvi stadij (stanje) inflacije: porast draginje —»; porast papirnateg-a denarja, ki je v ob-ij tolcu. Ta razvoj navzdol bo šel daljfl/ ako se ne bode sedanjim gospodarjens Nemčije posrečilo zaustaviti Tisodepok no padanje nemškega izvoza, Od let« 1931 do 1933 je preostanoJk zunanje tiv govine padel od 2.7 milijard na 668 mi^ lijonov mark. Leta 1933 je znašal pr&« bitek 6 milij^onov mark, letos pa je t, prvih 3 mesecih uvoz za 178 milijono^ večji ikot izvoz. Če gre tako naprej cela leto, bo trgKJvinska bilanca izkazalal 427 milijonov majtk primanjkljaja, T<* so usodne številke, če se pomisli, da j< 7. del nemškeiga prebivalstva v svoji eJksistenci odvisen od izvoza. Tega nec soglasja med izvozom in uvozom je v veldiki meri ikrirv rastoči uvoz surovin aa oboroževalne namene. Hitlerjevski mogo.niki razsipavajo državni denar za vzdrževanje političnega aparata, za vzdrževanje milijonov četnikov, ki so dnevno v službi, za demagoško propagando (agiiitacijo) in zlasti za neprestano tajno oboroževanje napadalnih oddelkov, ki štejejo več milijonov članov, kateri so dobro oboroženi. To so »izredni izdatki«, (ki jih mora država plačatji za stranko, katera sebe istoveti z državo. Taiko prevladuje politika nad gospodarstvom. Če bo šlo tako naprej (in pri nacionalisiiČni diktaturi ni kaj drugega pričaJkovatdi), če se bodo še dalje trošili mili- joni za stranfcino demagogijo, za napolnitev orožaren in za zadovoljitev rastočih vojaških potrebščin, tudi napovedani moratorij, ki je drugi delnii konkurz, Nemčije ne bo rešil. Prvi se je dogodil pred enim letom, ko so s takozvanim Hooverjevim moratorijem bila odložena odplačila nemšMh državnib dolgov. Narodni soclalizem se je izkazal kot destraktiveri (razruševalen) činitelj ne samo na političnem, marveČ tudi na gospodarskem polju, ki hoče stroške svojega razsipavanja naložiti kot breme inozemslkim tipnikom, kateri so v zaupanju na dano besedo posojali svoj denar nemškemu gospodarstvu. 8 konference zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. V ospredju naš zunanji minister B. Jevtič. Avstrijski varnostni minister Fey (IjH vo) v Budimpešti.