Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Na:očnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno ¿0 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Potaimna fttavllka 10 «. Reklamacijo so poštni» pr.it. Nefranklrana pisma s« »a «pre [maj«. Kokopiai ta traoajs, taaeimtt. Ba.st.paa petil rruti« (itiiaa 88 aa«) la »krak 10 Tla., .«¿krat pa dagavara. 90. štev. V Ljubljani, ¥ sredo, dne 11. novembra 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopiaa in rokopisa *a Uit: Uiedniitro «Rdečega Prapoia», LJuMJana. - Za denarn. pnirtjatva, naročila na list, reklaaaacija, inaeraia i. t. d.: Upfavalfltvo •Rdečega Prapora», Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Deželnozborske volitve se bližajo! Na 14. dec. so rar.pisane dopolnilne volitve v kranjski deželni zbor. Na ta dan imajo p r v i C pravico voliti tuli tisti, ki so bili doslej izključeni od volilnega prava. Seveda bodo ta dan volili tudi tisti, ki volijo tudi v drugih kurijah, ker volilna reforma, ki jo je v zadnjem zasedanju sklenil kranjski deželni zbor, predstavlja čisto navadno pluralno volilno reformo, ki daje bogatinom volilo večje pravice kot revnim. Volilni okraji za to dopolnilno volitev so tudi taki, kakršne si je želela klerikalna stranka, namreč, da razven mesta Ljubljane povsod majorizirajo kmetje industrijalno delavstvo, tako, da je za to zelo težavno priti do svojega, tudi na Kranjskem prepotrebnega interesnega zastopstva. Kakega posebnega volilnega gibanja ne bo. Kakor je videti so liberalci vrgli puško v kuruzo. Udeležili se ne bodo volitev nikjer drugje kakor edino v Ljubljani, kjer upajo, prodreti s svojim kandidatom. Klerikalci so pa že deloma postavili kandidate. Tudi že sempatja prirede kak volilni shod, vendar se vidi, da se posebno trudili ne bodo, ker sodijo po rezultatih zadnjih volitev, da bo njih organizacijski aparat brez dvombe storil svojo dolžnost. Pri dosedanjih kandidaturah so čisto prezrli dosedanje agitacijsko geslo: kmet — kmeta, ampak so postavili, v kolikor je znano, doslej le enega kmetiškega bogatina, drugače pa: enega advokata, štiri duhovne (Hladnika, Arkota, Pibra in Lavrenčiča), enega zdravnika in enega učitelja... Mi socialni demokratje smo sklenili na svoji deželni konferenci, ki se je vršila 1. nov., da postavimo kandidate v vseh okrajih, da podamo s tem možnost našim somišljenikom po vsi deželi, da zamorejo oddati svoje glasove proti naraščajočem klerikalizmu v deželi. Tam, kjer so volilni imeniki še razpoloženi (posebno v Ljubljani), naj se sodrugi pobrigajo zato, da bodo vsi naši somišljeniki, ki imajo volilno pravico, zabeleženi. Povsod naj vlože tozadevne potrebne reklamacije, da se ne izgubi noben socialistični glas. Vemo predobro, da klerikalna županstva po deželi prav rada izpuščajo z volilnega imenika volilce, o katerih vedo, da bodo protiklerikalno volili. Upanja do kakšne posebne zmage socialni demokratje še nimamo! Vendar vsak glas, ki se bo oddal za socialno demokracijo, je dragoceni V nekaterih okrajih pridemo lahko do velikega števila glasov. Noben sodrug naj zato ne bo manj agilen nego je potreba. Prav tako je treba delati, kot bi imeli najboljše nade na pozitivne vspehe. Pri volilnem gibanju razširjujmo ideje socialne demokracijo, pojasnujmo zmote, ki so o nas razširjene, bistrimo temne pojme, ki jih imajo po deželi o socialni demokraciji. Zanesimo seme socializma v zadnjo gorsko kočo. Naše časopisje («Rdeči Prapor», «Naprej I» i. t. d) naj pride slednjemu v roke. Prepričani smo, da tudi na Kranjskem zasijejo potem drugi časi, da tudi po teb, inače zelo črnih in temnih krajih, zašije solnce svobode. Tudi na Kranjskem se bodo razširile ideje socialno - demokratične tako, kot je potreba za pošteni in pravični razvoj vseh slojev prebivalstva. Na delo tedaj! Kakor rečeno: liberalna stranka je vrgla puško v koruzo; pred seboj bomo imelo zato edino klerikalnega nasprotnika, ki ga poznamo prav dobro v vsakem oziru. Smo stranka dela in stranka boj?. Ne strašimo se nobenih ovir! Od moža do moža, od volilca do vohlca, od kraja v kraj. In če bomo delali tako, potem bo 14. dec. svetel dan v naši povestnici. Etbin Kristan — na Snšakn v zaporni V soboto zvečer se je vršila na Sušaku, poleg Reke, socialistična konferenca, na kateri je predaval naš sodr. Etbin Kristan o «Individualizmu in socializmu». Konferenca ni imela političnega značaja. Udeležba seve je bila prav obilna, ker je sodrug Etbin Kristan zelo priljubljen predavatelj. Ko je sodr. Etbin Kristan govoril o eksponentih, ki nalagajo uradnikom dela, kakršna hočejo — je pristav Mazuranič kot zastopnik vlade razpustil shod. V dvcrani je nastala burja protestov in za-orili so klici: Abzug Rauch, Abzug Czern-kovich. Na to je pridrvela v dvorano velika četa orožnikov, ki so z nesajenimi bajoneti gonili zbo-rovalce z dvorane. Nekega nemškega delavca, ki je rekel svoji okolici, da bo o tem napisal v nemške časopise, so takoj aretirali. Nato pa je prihitel predstojnik Zmajič zopet z večjim oddelkom orožnikov, ki so obkolili hotel, v katerem se je vršila skupščina, kot bi bil v njem razbojniški tabor. Zasedli so tudi sušaški most. Nakrat je bil Sušak v obsednem stanju, in hura na socialiste! In takoj so aretirali sodr. Etbina Kristana, noben ne ve sploh zakaj in reklo se je, da se ga odpošlje takoj po odgonu v Ljubljano. Aretirali so ž njim vred še deset drugih delavcev! Med temi je še znani sodr. Demetrovič. Sodr. E. Kristan in Demetrovič □e vzameta k sebi nobene jedi, ker ju ne izpuste. Delavstvo se pripravlja na generalni štrajk. Daljše poročilo pride prihodnjič. * * * Reka, 10. novembra. Generalni štrajk započne dane?. E. Kristan že tri dni ne je in ne pije. Sodrugi, sottlSljmiti! HaVarac in brlVatc«, Kjer j« bi razpolago VaSe ilVild u ========= JNfO Prapor!" PODLISTEK. Nov socialni načrt. IV. Osvoboditev dela. Ves današnji napredek zdihuje pod jarmom barbarske preteklosti, ki se zrcali v vladi izkoriš-čevalnega rimskega prava in s tem zadržuje, da se ne more ustvariti pravo dela. Današnje pravo ne ščiti, ne pospešuje in ne organizuje dela, marveč posvečuje in brani nasilno lastnino, požrešnost in nenasitnost egoizma, kakor pravi slavni pravnik Ihering. Nacionalni ekonom Schmeller je cenil, da je imelo v Nemčiji 1897 leta izmed 12 milionov družin 5 25 milionov družin manj nego 1800 M letnih dohodkov. Statistika dohodninskega davka iz 90. let dokazuje, da 50% pruskih in saksonskih prebivalcev ni imelo niti 750 M letnih dohodkov. Po Schmeilerjevih računih pripada v Nemčiji izmed 25 miliard M letnih dohodkov le 18 miliard M kot plača za delo in 7 miliard M kot dohodek brez dela, to je i 5 miliard znašajo rente od zemljišč in kapitala in 2 miliardi znašajo Spekulacijski dohodki, sinekure, visoke uradniške plače L t. d. Socialni politik E. Abbe dokazuje, da je v Nemčiji 80% prebivalstva, ki oddaja najmanj '/, svojih izdelkov peščici 5%, ki nič ne delajo; kakih 15% je pa prebivalstva, ki dobi približno toliko, kolikor naredi, to je srednji stan. Poprečni dela» vce dela najmanj dva dni v tednu zgolj za posedujoče sloje. Strašna so ta socialna fakta; v resnici je pa še hujše. Zaradi pomanjkanja hrane, slabih stanovanj i. t. d. umrje v kulturnih deželah letno na stotisoče, da, milione ljudi. Zlasti jetika je bolezen revščine. In ta družba, v kateri ima manjšina vsa delavna sredstva, posest in kapital, govori še o po-litiških pridobitvah t. zv. svobode. To je posmehovanje in zasramovanje svobode. En sam veleposestnik ima tisočkrat, desettisočkrat več dohodkov nego njegov rojak, ki se trudi v potu svojega obraza in mora biti še vesel, da sploh sme robo-tati in plačevati lastnikom proizvajalnih sredstev davek od svojega dela ... Posebno nesocialne so gospodarske funkcije trgovine in kovanega denarja. Pri današnjem tehniškem napredku prometnih sredstev bi zadoščalo za posredovanje med producentom in konsumen-tom kakih 10% gospodarskega dela, v resnici pa porabi trgovina najmanj 50% in tako zdražuje vse blago. Po vzoru rimskega prava pospešuje današnje gospodarsko pravo predvsem trgovino in dobička-nosno posredovanje, zato se zateka sem preveč ljudi, ki povzročajo konkurenco. Naše gospodarstvo nima namena, da bi zadoščalo ljudskim potrebam in pametno uredilo delo, marveč njegov cilj je dobiček vladajoče manjšine. In vrednost izdelkov se ne ceni po delu, ampak po vrednosti zlata, to je blago, ki ga imajo posedujoči sloji kot razkošje. Vladajoči gospodarski red smatra za pa- metnega onega, ki je prekanjen in brezobziren, poštenjak je pa neumen; zato se šopiri hinavščina, laž in sleparstvo. Današnji pravni red onečašča naravne vezi med možem in ženo, zapostavlja ženo v njenih najsvetejših pravicah, ne priznava ženi velikega pomena, ki ga ima za razvoj človeštva kot mati in kot gojiteljica ter ohranjevalka ljudskega zdravja. Razna socialna gibanja nastopajo proti izkoriščanju, n. pr. proti zasebni zemljiški lastnini, po* sebno po mestih. Velika stanarina znižuje življenske potrebščine in podražuje vsa živila. Samo v Berlinu je znašala leta 1905 zemljiška renta okrog 160 milionov M. Dalje proti borznim in bančnim makinacijam. Na borzah «zaslužijo» špekulantje takorekoč v nekaj minutah stotisoče, veliki bankirji profitirajo ob denarnih krizah cele milione. Na drugi strani zopet nastajajo najraznovrstnejše socialne skupine, ki se obračajo proti zdravstvenim, duševnim in naravnim posledicam današnjega gospodarskega reda. Vsa ta socialna prizadevanja je treba centra" lizirati v veliki socialni reformi, ki se glasi: osvoboditev in organizacija dela, tistega dela, s katem zadoščamo ljudskim potrebam. V. Osnovanje socialne prihodnjasti. Boljšo socialno prihodnjost si moremo osno» vati s skupnimi močni. Vsakdo je poklican in pravzaprav dolžan, da po svojih zmožnostih sodeluje pri osnovanju socialne kulture. Drobno delo vseb rodi sad. Politični odsevi. Beckovo ministrstvo padlo. V soboto se je vršil ministrski svet, na katerem je predsednik baron Bcck izjavil, da je vsled izstopa ministrov Fridlerja, Praška in Pradeja primoran podati ostavko predsedstva, nakar so se vsi ministri smatrali ž njim solidarne ter skupno demisijonirali. Cesar je ostavko sprejel ter sestavo novega kabineta poveril baronu Rikardu Bienerthu, dosedanjemu ministra za notrauje zadeve. Beck je torej padel kot žrtev nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru in pa vsled intrig krščanskih socialcev, ki so v zadnjem času odpovedali svojo pomoč, češ, da je nadaljni obstoj kabineta mogoč le na podlagi sprave med Cehi in Nemci, kar pa prvi kakor drugi odločno odklanjajo. Kakšno bo novo ministrstvo, se še ne ve, gotovo pa je, da bo najuslužnejša dekla klerikalizma, kakor je bilo že dosedanje. Komaj se je demisijo razglasilo, se je pojavilo že vse polno kandidatov za ministrske portfilje, in če bi jih bilo pet ducatov, bi jih bilo še vedno premalo. Razne verzije pripovedujejo, da predsednik poslanske zbornice dr. Weisskirchner zamenja svoj prostor s poljedelskim ministrom dr. Ebenhochoin, krščansko-so-cialni princ Liechteastein pa da postane minister za javna dela, dočim se dr. Gossmann posveti izključno le agitaciji za svojo stranko. Poljaki in Cebi se nekaj kujejo, kakor da jim ni za sedeže v ministrstvu, pa se bodo dali že potolažiti, kakor hitro jim namigne prijazno oko Bienertkovo. Novo vlado čakajo velike naloge, če jim bo kos, je drugo vprašanje. Delavsko zavarovanje za starost in onemoglost je postalo akutno; zato je pa treba, da delavstvo pazno stoji na straži. Padec Beckovega ministrstva je nujna posledica sedanjih zamotanih razmer v državi, katerih ozdraviti pa se ne bo dalo dotlej, dokler se vsega javnega življenja ne preosnuie v demokratičnem duhu. Deželni zbori, ki.zdaj tu zdaj tam ovirajo vsako plodonosno delo, so v sedanjem sestavu glavna ovira, da se ne pride naprej. Dokler so vrata deželnih zborov širokim masam ljudstva zatvorjena, ostanejo vsi poizkusi na saniranje sedanjih razmer brezvspešoi. To je jasno pokazala nemška obstruk-cija v češkem deželnem zboru. Splošna in enaka volilna pravica v deželnem zboru je listi gordijski vozel, katerega razvozlati pa naši državniki ne razumejo. Kadar bodo poslanci nosili odgovornost napram ljudstvu, se bo položaj na mah izpremenil na bolje. Spričo sedanjih razmer trpe le gospodarski interesi delavstva, ki je edino poklicano, da napravi red v državi. Socialna demokracija edina to izpoznava, zato pa ne bo mirovala, dokler ne bodo demokratizirani tudi deželni zastopi. Boj za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore mora biti parola odslej! Juriša —- obsojen. Pravnik Juriša, ki je pod-bana Czrnkoviča na ulici oklofutal, je bil 9. novembra v Zagrebu obsojen na 5 mesecev v ječo. Zagovornik Jariše dr. Hinkovič je vložil takoj ničnostno pritožbo. Volilna reiorma na Ogrskem. Cesar se ni nihče nadejal, se je zgodilo. Krona je podelila predsankcijo znanemu Andrasyjevemu načrtu volilne reforme. Delavstvo na Ogrskem je razburjeno do skrajnosti. Med Avstrijo in Rnsijo se pogajanja normalno razvijajo. Tako poroča ruska brzojavna agentura. V Peterbugu pričakujejo odgovor Avstrije na predlog o evropski konferenci, kakor je bil izdelan v Londonu. V naravi veljajo zakoni o delu ali zakoni energetike. Fizika nas uči, kako se pretvarjajo energije druga v drugo. Človeško delo bi pa ne bilo obseženo v teh, vse obsegajočih naravnih pretvarjanjih? Človek dela zato, da živi. Življenje vseh ljudi, ki pridejo na svet, je treba zagotoviti. Zivljenske potrebščine ne smejo biti odvisne od dobre volje špekulantov. Naloga medicine je, da izračuna, koliko ji treba življenskih potrebščin. Sedaj biva na zemlji 1 V» miliarde ljudi — tehnika dokazuje, da je na zemlji prostora še za 20 do 30 miliard ljudi. Zdravniška znanost, zdravoslovje, more doznati, koliko ji treba producirati, da se ohrani življenje vseh ljudi zdravo in čvrsto. Kakor pa se da izračunati množina življenskih potrebščin, prav tako se more dognati, koliko človeškega dela je treba, da se naredi vse to, kar potrebuje človeški rod za svoje življenje. In to je naloga tehnike. Zdravnik in tehnik se izpopolnjujeta: prvi določa množino življenskih potrebščin, drugi množino v ta namen potrebnega človeškega dela. Kakor v naravi, tako se ravna tudi človeško delo po določenih, žalibog doslej samo strokovnjakom znanih zakonih. Človeško delo, ki ustvarja kulturo, se da izračunati. Ako se dado primerjati in izražati v številih razmerja takih energij, kakor padnost vode, toplinska energija ognja in elektriška energija di-namo-stroja, ali bi se ne dalo primerjati delo čuvaja pri parnem kotlu z delom poslovodje, z delom V bolgarskem sobranjn je v imenu 23 agrarnih poslancev Stambolinski prečital protest proti proklamaciji Bolgarije za kraljevstvo. S tem, da se je proklamacija izrekla brez privoljenja sobranja, se je kršila ustava. Obenem napovedujejo agrarci obstrukcijo. Bolgarska vlada je baje ponudila Turčiji tri milijone turških funtov odškodnine kot atribut, ki v bodoče odpade za Vzhodno Rumelijo. Na Turškem smatrajo ponudbo za sprejemljivo. Tudi vprašanje zaradi orijentalne železnice se kmalu reši. Cesarjn Viljemu govori nemško časopisje take korenite besede, kakršnih že dolgo ni bilo slišati. Tako piše «Leipziger Volkszeitung» : «Poznejšemu zgodovinarju bo Nemčija Viljema II. Nemčija v najglobokejšem duševnem ponižanju. Na prestolu mož, o čegar opotekanju so si napravile množice že davno sodbo, čegar politično pomanjkljivost presega le njegova samozavest, s katero se meša v vse reči in bi rad vodil vse reči . . .» V «Fiarikische Tagespost» se pačita: «Nemški narod hrepeni po predsedniku Schulzu, po čisto navadnem predsedniku Schulzu, kateremu ni treba poznati niti očeta, kaj še rodovinska debla, ki rastejo v nebesa ali v pekel! Prav nobene potrebe ne čutimo po mistični milosti božji, po velikih knežjih rodovih, po škrlatnih ženialno-stih, najmanj pa po tem, kar imenujejo v novem jeziku politične medicine «impulziven temperament». Predsednika Schulza hočemo imeti ! Siti smo tega, da je narod, ki šteje 60 milionov, brez brambe odvisen od razpoloženja edinega vladarja, od bolestnih razmer, od duševne in moralične kakovosti kakšnega dinastičnega hišnega služabnika ... To je klic, ki bi moral doneti kakor grom po Nemčiji, dokler se ne izpolni zahteva. Ali naj bomo večno vsemu svetu na zasmehovanje? Ali naj bo nemška politika tudi v bodoče sestavljena iz samih naznanil o razpoloženju na dvoru, iz naznanil, ki se vsak dan menjajo, ki pa neprenehoma ponavljajo bedo politike, ki ponižuje narod na stopnjo lenega, topo trpečega predmeta? . . .» Vsekakor nenavadne besede. V angleškem parlamentu je poslanec William Redmond interpeliral vojnega ministra, če je ministrstvo dobilo od nemškega cesarja kak načit za bursko vojno in če hoče minister Haldane objaviti dotični spis. Vojni minister je odgovoril, da v njegovih arhivih ni takega spisa ; tudi ga ni v arhivu nobene instance, ki je v zvezi z vojnim ministrstvom. Redmond j8 na to vprašal, če hoče vojni minister preiskati, če je kje drugje v deželi tak spis. Haldane je odgovoril, da ima s svojim ministrstvom dovolj opraviti. Končno je Redmond vprašal, ali ne bi vojni minister hotel svetovati ministrskemu predsedniku, da naj ponudi nemškemu cesarju sedež v svojem kabinetu. Na to vprašanje je bil velik smeh, ampak vojni minister ni več odgovarjal. Punt v turški armadi. V Peri se je spuntala stotnija vojakov, ki bi morali odriniti v Džedab. Vojaki so zapustili oboroženi vojašnico ter se po-stirali na prostem. Vojni minister je odredil, naj puntarje obkoli bataljon strelcev. Pri tem so začeli punlarji streljati, a strelci so streljali po njih. Posledica je bila: devet mrtvih in sedem ranjenih. Končno so se puntarji vdali, ki so jih razorožili ia zaprli. Dogodek je provzročil med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Italijanska mornarica. Italijanski mornariški minister, admiral Mirabello, predloži baje v krat- kem italijanskemu parlamentu zakonski načrt, v katerem bo zahteval okoli 450 milijonov lir v izpopolnitev mornarice, da se ta dvigne na višek vojne sposobnosti. Zgraditi mislijo 6 oklopnic, 4 križarke s kanoni težkega kalibra, nove torpedovke ter še druge ladije za zunanjo in pomožno službo. Drugi zakonski načrt bo zahteval v mornarici 1000 mož več, tako da bo mornarjev koncem leta 1909. — 29.000. V francoskem parlamentu je na razpravi predlog, da se odpravi smrtna kazen. Ko je poslanec W i 11 m zagovarjal predlog, je skrajna levica burno odobravala. Berry je zahteval, naj ostane smrtna kazen, češ, da je potrebna za varstvo družbe. Socialist M e u n i e r je izvajal, da tudi družba nima pravice, moriti. Predsednik Fallieres zasluži priznanje, da je odpravil giljotino; bila bi sramota, če bi jo parlament zopet vpeljal. Saški sodrugi so priredili v nedeljo v Draž-danih, v Lipskem in v drugih mestih velike demonstracije za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. V Draždanih se je udeležilo sprevoda 50 000, v Lipskem 70.000, v Šemnici 20.000 ljudi. Velike demonstracije so bile v Cvikavi, v mestih Plauen, Reichenbach, Krimitschau, Werdau, Oesnitz, Burgsia it, Fraubenberg, Mittvveida, Hohenstein, Meissen i. t. d. V Draždanih je minister Hohen-thal gledal demonstracijo. Amerikanske volitve so končane in «republikanci» so zmagali. Njihovemu kandidatu Taftu je zagotovljena izvolitev za predsednika Zedinje-nih držav. V političnem oziru ostane torej v Ameriki pri starem, kajti tudi došedanji predsednik republike Roo se ve lt je bil «republikanec», republikanska je bila tudi večina centralnega parlamenta. Natančno razmerje glasov v tej uri še ni znano; pač pa je gotovo, da je dosegla republikanska lista veliko večino, ki se ceni na 1,091.000 glasov. Defitiitivna volitev predsednika je dne 10. februarja. V torek so se poleg volilnih mož za predsedništvo volili poslanci za centralni parlament, potem v večini držav guvernerji, člani državnih parlamentov, uradni sodniki i. t. d. — Južue države so solidarno glasovale za «demokratično» listo. Zanimivo bo, koliko glasov je dobila socialna demokracija, za katero je kandidiral Debs. Pri zadnjih volitvah je imela 400.000 glasov. V Tibetn v notranji Aziji je izbruhnila vstaja, katero je hotelo cesarsko (kitajsko) vojaštvo potlačiti, a je bilo premagano. Vlada je poslala nove čete v Tibet in je pozvala Dalaj-lamo, naj odredi razpust vstaških čet in naj uapravi red. Dalaj-Iaina (tibetsko-budisthovski papež) je odgovoril, da nima toliko vpliva. Ljubljanskim somišljenikom! Volilni Imenik za deželnozborsko do-polnilno volitev Je v Ljubljani razpoloženi Poživljamo vse somišljenike, da se prepričajo, če so v volilnem imenikn. Doba Je važna in dolžnost vsakega sodrnga Je, da v tej važni dobi stori vse, kar le potrebno. Na delo za zmago socialne demokracije ! tehnika i. t. d.? Tudi človeško delo, ne samo telesno, marveč i duševno, je podložno energetiškemu-in kavzalnemu zakonu. Ako izračuna fnika pretvarjanja energije v naravi, bo izračunala socialna fizika človeško energijo ali delo. Namesto današnje ponudbe in popraševanja na gospodarskem trgu, namesto izmenjavanja, ki je na korist posedujočih slojev, bo nastopila znanstvena enačba socialnega dela: socialna enakovrednost ali socialni ekvivalent, pravične cene. Dandanes se seveda zaradi vladajočih družbenih razmer ne da delo poedinih delavcev zena-čiti. Ne morem reči, da je to, kar naredi v enem dnevu tehnik-izumitelj enako delo čuvaja pri parnem kotlu ali delu dninarja. Toda tudi ta razloček ni čudež, ki bi se ne dal razložiti. Ako bi bil čuvaj pri parnem kotlu tako skrbno vzgojen in bi bil imel toliko izobrazbe kakor inženir, bi bil morebiti ravno tak ali pa še večji izumitelj. Socialna zla so vzrok marsikakemu manjvrednemu delu. Nekako čudno je to, ako se zgražamo nad nevednostjo in neizobrezbo širših mas, pri tem pa ne le, da ničesar ne storimo za odstranitev zla, marveč ga še vzdržujemo in množimo. Brez dvoma je, da se uveljavi delavec, Čim bolj se bodo posamezniki in cele skupine zavedale svojega človečanstva s povzdigo svojega gospodarskega položaja, svoje izobrazbe in nravnosti. Ako si bodo stali nasproti enako močni nasprotniki, potem se more doseči socialno ravnotežje le s socialno enakostjo ali pravičnostjo. To, kar naredi narava, labko izračunamo in primerjamo. N. pr. pravimo, da je delo kilogram-metra tisto delo, ki se rabi, da se dvigne kilogram meter visoko ali pa parni stroj ima 100 konjskih sil (1 konjska sila = 75 kilogrammetrov) i. t. d. Posamezni delavci so pa ljudje, ki si po današnjem redu niso enaki. Vsekako bo še treba mnogo so-k cialnih bojev, predno dosežemo resnično enakost ljudi. Zaraditega ne smemo obupati. Človeštvo se počasi izpreminja. Da izpremenimo njegove socialne uredbe, ga je treba nepretrgoma vzgajati. Ko osvobodimo delo, potem določijo fiziolog, medicinec in tehnik normalne delavnike, ki bodo po pravu dela drug drugemu enaki. Predno pa pridemo do tega, bo treba prehodnih določb. Gotovo je, da odpadejo dohodki brez dela. Upoštevajoč pa, da posamezniki izmed tistih, ki sedaj žive brez dela, niso ravno osebno sami čisto odgovorni za to, bo treba zagotoviti starejšim takim ljudem, morebiti onim, ki so stari nad 30 let in ki se ne morejo prilagoditi splošni delavni dolžnosti, primerno življenju, kar velja seveda le za začetek. Mlajši, sinovi in hčere, se morajo vsekako udeleževati dela v prid skupnosti. Takega mnenja so že tudi marsikateri bogataši, n. pr, miliardar Carnegie ne priznava za svojo osebo sedaj veljavnega dednega prava. Za začetek ne bo možno izvesti vrednosti delavnega časa do pičice enako, ker je treba n. pr. za nekatere poklice dvakrat, trikrat večje priprave nego za druge. Velik Korak k uresničenju socialne pravičnosti bo Dopisi. Iz goriške okolice. Neki semkaj doseljeni grajski valpet je dal napraviti opekarno na graj-ščinski zemlji v pravo nesreCo svojim kolonom. Ni dovolj, da jim je povišal najemščino zemlje več kot za polovico, jih je še tako p-¡vil, da morajo pustiti obdelovanje zemlje in odvažati opeko na kolodvor za ničevo ceno, kadarkoli jim ukaže; Ce tudi pri obdelovanju zemlje vse zanemarijo ni val-petu nič mar, Četudi nič ne pridelajo, morajo vseeno krvavo plačati naj. mščino. Vsled takega brutalnega odiranja kolonov ni čuda, ako je dobil valpet neka anonimna pisma, ki so še huje gorje napravila kmetom. Posebno enega kolona je ta valpet vzel na piko, le na sum-ničenje brez dokazov, da je moral ubogi starček kolon poklekniti in odpuščanja prositi to mlado strupeno človeče. Toda vedi stiskač, da so anonimna pisma lahko došla iz drugih rok, katerim se koloni smilijo ob takem početju. Ta pisma je valpet sam izzval, zato naj pusti kolonom vsaj živeti in dihati, pa naj se spomni, da so minuli časi, ko bi z gor-jačo klestil kolone. Grajščak je dober in usmiljen, predniki oskrbniki tudi. Bodi še oskrbnik tak, ako ne, si bo sam pripisal posledice. Ge ne, bo odcapljal — in koloni bodo ostali. Da se razumemo!! Bftž- JM hMfl Iz stranke. Seja deželnega zastopstva za Kranjsko se vrši jut rt v četrtek, točno ob četrt na 7. uro zvečer v prostorih strankinega tajništva, Dunajska cesta št. 20. Sodrugi se nujno opozarjajo, da pridejo za-nesljivn. Dnevni red je velevažen. 16. deželna konferenca soc. dem. stranke na Štajerskem se je vršila 8. in 9. t. m. v Gradcu ob obilnem številu delegatov. Za Slovence je bil navzoči sodr. Ignacij Sitter iz Trbovelj. V imenu celokupne soc. dem. stranke v Avstriji je pozdravil konferenco sodr. H o ger. drž. poslanec. Za koroške sodruge je govoril sodr. Lich. Dnevni red je bil sledeč: 1. poročilo deželnega zastopstva stranke (ref. sodr. L J!» A v ^: yjflljtt SkrrutHMo y/dteri xirltjo po ceni in, ztmealjiiHrp&tcvaH ntj/ae e&rn^fp cStmoriZ'zfChiefietx* v SJuNfuni ycblo6vorski ^SukpvratnaihfessnilaAfO \ Ali ste že čitali ? brošuro „V dobi kleri-kalizma? — Še ne! Potem .'i jo tnkoj nabavite. Doli se za 40 vinarjev komad po ljubljanskih knjigarnah, v Trstu pri Gorencu, v Gor"ci pri Gabrščku kakor tudi v prodajalni «Delavske tiskovne družbe» v Ljubljani na Dunajski cesti št. 20. Nizke cene I Velika snknena zaloga! Priporočljiva slovenska trgovina za mo&ko in žensko blago pri 52-1 sv. Cirilu in Metodu Ijnbljana, lingarjetfe ulic« J. Velika snknena zaloga! Nizke cene! letni velik uspeh! 52-1 Močan želode praVilno prebatfo ter odprtje telesa 8is d