127 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 127‒147 m aruša Žibred SoglaSniški odrazi v novomeškem govoru in okolici Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.07 Prispevek obravnava odraze soglasnikov in glasovnih skupin v novomeškem govoru, ki govor približujejo glasovnemu sestavu knjižnega jezika. Stanje je primerjano z odrazi v okoliških govorih, ki so del mreže točk za Slovenski lingvistični atlas, in s starejšim zapi- som novomeškega govora. Ključne besede: soglasniki, novomeški govor, vzhodnodolenjsko podnarečje, dialekto- logija Consonant Reflexes in the Local Dialects of Novo Mesto and Surrounding Localities The article discusses the reflexes of Common Slavic consonants and phoneme sequences in the local dialect of Novo Mesto, which are shifting the dialect in the direction of the spoken standard. It also provides a comparison between the local dialects of the surroun- ding localities, which are part of the network of research points for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas), and an old transcription of the Novo Mesto dialect. Key words: consonants, the local dialect of Novo Mesto, the Eastern Lower Carniola subdialect, dialectology 1 uvod Novo mesto leži na območju vzhodnodolenjskega podnarečja dolenjskega narečja. Glasoslovje vaških govorov tega podnarečja je celovito obdelala Vera Smole, 1 Saša Poklač je v doktorski disertaciji opisala glasoslovje in frazeologijo dolenj- skih govorov med Krko in Gorjanci (Poklač 2011). Novomeški govor je leta 1959 po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas 2 zapisala Malči Goričar, sinhroni in diahroni opis glasoslovja pa je prineslo šele diplomsko delo Maruše Žibred leta 2020, leta 2021 dopolnjeno s prispevkom v okviru simpozija Pleteršnikovi dnevi (Smole – Žibred 2021). Obe deli se osredotočata na samoglasniški sestav, ki je v Maruša Žibred  zibredm@gmail.com  https://orcid.org/0009-0005-4085-0303 Prva različica prispevka je bila pripravljena za nastop v študentski sekciji na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 1 Smole 1990: 257–273; 1998: 73–88; 1999: 451–463; 2003: 583–593; 2018: 51–63 idr. 2 V nadaljevanju: SLA. 128 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici vzhodnodolenjskem podnarečju bolj spremenljiv kot soglasniški. Namen priču- jočega prispevka je ugotoviti, ali se v novomeškem govoru odrazi soglasnikov in glasovnih skupin približujejo knjižnemu pogovornemu jeziku. Na manjšem vzorcu govorcev treh različnih generacij iz Novega mesta je podana analiza odra- zov nekaterih soglasniških skupin, izsledki pa so primerjani s stanjem v govorih okoliških krajev iz mreže raziskovalnih točk za SLA, tj. T269 Vavta vas, T271 Uršna sela, T272 Koroška vas, T274 Smolenja vas in T275 Gabrje, ter s starejšim zapisom novomeškega govora. Najprej je prikazana analiza odrazov soglasniških skupin dl/tl pri deležnikih na -l glagolov na --ti -em, nato sekundarnih skupin tl/ dl, sledijo odrazi skupin *črě-, *žrě- in tj, na koncu pa pregled odrazov palatalnih *ń in *ĺ. 2 nadnarečnoSt novomeškega govora O socialnih zvrsteh slovenskega jezika je bilo že veliko napisanega. 3 Osrednja socialnozvrstna pojma v slovenski strukturalni teoriji sta knjižni jezik, ki se deli na zborni in splošno- ali knjižnopogovorni jezik, ter neknjižni jezik, to so narečja in pokrajinski pogovorni jeziki (Toporišič 2004: 14). Že v 16. stoletju je slovenski knjižni jezik najverjetneje nastal kot vmesna pot med posameznimi slovenskimi narečji (Šekli 2004: 46), saj je Trubar knjižni jezik oblikoval iz žive dolenjske go- vorice z določenimi lastnostmi ljubljanskega govora, ki je bil takrat jezik izobra- žencev in cerkevnih dostojanstvenikov, ta dolenjsko-gorenjsko obarvana govorica pa je obstala še približno 200 let (Orel 2010: 407–408). Na meji med knjižnim in narečnim govorom je t. i. nadnarečna govorica oz. pokrajinski pogovorni jezik (Pulko – Zemljak Jontes 2009: 354), pri katerem so še zaznavni elementi posame- zne narečne skupine ali enega narečja ter pogosto opravlja funkcijo knjižnega jezi- ka (Toporišič 2004: 21). Po nadnarečni govorici so praviloma posegali izobraženci predvsem zaradi nesprejemljivosti rabe narečne zvrsti na Slovenskem, medtem ko je manj izobraženo prebivalstvo temu sledilo po najboljših močeh (Smole 2015: 21–22). Nadnarečni govor se kot primarno sredstvo sporazumevanja uporablja v več- jih krajevnih središčih, saj tja dnevno migrirajo številni ljudje iz različnih narečnih območij z raznimi poklici ter z raznolikim odnosom do jezika. Mestna govorica Novega mesta je v temeljih še vedno narečni krajevni govor, vendar se zaradi zunajjezikovnih dejavnikov vse bolj približuje knjižnemu pogovornemu jeziku (Žibred 2020: 26). Razumljivo je, da se nekateri govorci pri pogovoru z ljudmi iz drugih narečnih skupin odločijo za uporabo nadnarečnega jezika, saj tako 3 Npr. Škofic 1989/90: 52–57; Kenda-Jež 2004: 263–276; Makarova 2004: 287–296; Pogorelec 1977: 1009–1022; Smole 2004: 281–288; Šekli 2004: 41–58 idr. 129 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) sporazumevanje lažje steče, problem pa nastane takrat, ko se narečja zanemarjajo ali prepovedujejo v družinskem krogu. O taki izkušnji je med raziskavo govorilo precej informantov starejše in srednje generacije. 4 Skoraj nemogoče je napovedati, v katero smer bo šel razvoj socialnih zvrsti katerega koli jezika, vendar so številne empirične raziskave v zadnjih desetih letih pokazale, da je napovedovanje izginjanja narečij pod vplivom knjižnega jezika oz. izgube vaškega načina življenja napačno in neutemeljeno (Kenda-Jež 2004: 264). Govorci starejše in srednje generacije se strinjajo, da mlajša generacija uporablja narečni jezikovni različek v bolj ali manj vseh govornih položajih (nekateri so ta opažanja pospremili z zaničevanjem). Dandanes se narečja spodbuja v šoli, so dostopnejša in v večji meri sprejeta kot nekoč, kljub temu pa se poudarja, v katerih okoliščinah je primerno uporabljati narečno ali knjižno zvrst (Jan 2009: 498). 3 metodologija raziSka ve 3.1 Vprašalnik Za potrebe te raziskave je bil izdelan vprašalnik po zgledu vprašalnice za SLA, sestavljen iz besedja, ki vsebuje obravnavane soglasnike in glasovne skupine. Vprašalnik obsega sedem sklopov, tj. po en sklop vprašanj za vsak obravnavani glas oz. glasovno skupino: v prvem sklopu se je ugotavljal odraz izhodiščnoslo- venskih soglasniških skupin dl/tl v deležnikih na -l pri glagolih na --ti -em, v drugem sklopu odraz sekundarnih skupin tl/dl, v tretjem so obravnavani odrazi soglasniških skupin tn/dn, v četrtem skupin *črě-/*žrě- in v petem soglasniške skupine tj. V zadnjih dveh sklopih so obravnavani odrazi palatalnih *ń in *ĺ. Pri vsakem sklopu je gradivo za sedanji novomeški govor primerjano z glasovnim sestavom okoliških vasi iz mreže točk za SLA ter s starejšim zapisom novome- škega govora. 3.2 Informanti 36 informantov je razdeljenih v tri generacije, in sicer v starejšo (nad 60 let), sred- njo (med 30 in 60 let) in mlajšo (do 30 let). V vsaki generaciji je dvanajst go- vorcev, rojenih Novomeščanov s stalnim prebivališčem v Novem mestu. Oznaka informantov je sestavljena iz številke (3, 2, 1 kot oznaka za generacijo) in velike črke (oznaka govorca). 4 Nekateri starejši govorci, zlasti iz kapiteljske fare, so povedali, da doma ni bilo sprejemljivo govoriti v narečju, ker so tak govor imeli za kmečkega in neumnega, njihove starše je skrbelo, da se bodo tako sporazumevali v šoli in službi. Nekaj govorcev srednje generacije je trdilo, da je bila raba narečja v šoli v obdobju socializma prepovedana in da so bili zanjo kaznovani, zato so govor v narečju opustili. 130 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici Pri starejši generaciji oznaki informanta sledi mala črka, ki označuje faro (danes župnija ali krajevna skupnost), v kateri so odraščali. Ta podatek je pomemben, ker so nekoč 5 za prave Novomeščane veljali le tisti, ki so živeli v središču mesta (tj. v kapiteljski fari), 6 druge so imeli za okoliške kmete. Pri raz- iskavi je sodelovalo pet informantov iz kapiteljske fare (danes Krajevna skup- nost Center), to označuje črka k, pet iz šmihelske fare (danes Krajevna skupnost Šmihel), to označuje črka š, ena informantka iz bršljinske fare (danes Krajevna skupnost Bršljin), to označuje črka b, ter en informant iz grmske fare (danes Krajevna skupnost Kandija - Grm), kar označuje črka g. Glede na kraj bivanja so opazne razlike v govoru starejših informantov. Govor tistih iz kapiteljske fare vsebuje malo narečnih prvin, je nadnarečen, med drugim zaradi pospešenega priseljevanja v središče mesta. Posledica tega je izguba značilnih, zlasti glaso- slovnih lastnosti vzhodnodolenjskega podnarečja, 7 ki so še opazne pri govorcih šmihelske fare. Informanti starejše generacije so 3Ak (rojena 1942), 3Bk (rojena 1938), 3Ck (rojena 1958), 3Dk (rojena 1952), 3Ek (rojena 1956), 3Fš (rojena 1955), 3Gš (rojena 1944), 3Hš (rojena 1941), 3Iš (rojen 1939), 3Jš (rojen 1960), 3Kb (rojena 1938) in 3Lg (rojen 1950). Pri informantih srednje generacije razlikovanje glede na območje bivanja ni več opazno, pojavijo pa se razlike glede na poklic. Tisti, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi govorci ali zasedajo višje poklicne položaje oz. imajo kon- čano višjo stopnjo izobrazbe, se izražajo manj narečno v primerjavi z informanti z nižjo ali srednjo stopnjo izobrazbe, ki so večino življenja prebili v domačem kraju in nimajo toliko stika z govorci iz drugih narečnih skupin oz. na njihov govor ne vpliva kraj študija ali dela. V raziskavi je sodelovalo šest informantov z višjo stop- njo izobrazbe in šest informantov s srednjo/nižjo stopnjo izobrazbe, kar označujeta črki v (višja) in s (srednja) za oznako govorca. Informanti z višjo izobrazbo so 2Av (rojena 1969), 2Bv (rojena 1971), 2Cv (rojena 1967), 2Dv (rojena 1981), 2Ev (rojen 1967) in 2Fv (rojen 1964), informanti s srednjo izobrazbo pa 2Gs (rojena 1976), 2Hs (rojena 1975), 2Is (rojena 1968), 2Js (rojen 1978), 2Ks (rojen 1963) ter 2Ls (rojen 1968). Pri mlajši generaciji je sodelovalo šest žensk in šest moških. Ženske infor- mantke so 1A (rojena 1998), 1B (rojena 1999), 1C (rojena 1998), 1D (rojena 1995), 1E (rojena 1998) in 1F (rojena 1998), moški pa 1G (rojen 1998), 1H (rojen 1995), 1I (rojen 1998), 1J (rojen 1998), 1K (rojen 1998) ter 1L (rojen 5 Približno do začetka druge svetovne vojne, nato se je začelo množično priseljevanje (drugače govorečih) ljudi v Novo mesto (vir: informantka 3Ak). 6 Občina Novo mesto danes obsega 23 krajevnih skupnosti, mesto pa je današnji obseg dobilo leta 1979 (Štampohar 1990: 111). 7 Na primer postopna izguba nenapetih ː in ː, dvoglasnikov, akanja idr. Več o tem v Žibred 2020 in Smole – Žibred 2021. 131 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 1997). Informanti 1D, 1H ter 1L so zaposleni, drugi so študenti. Večina je med raziskavo izpostavila, da se svojega govora ne sramuje in ga načeloma ne spre- minja. Informanti 1E, 1F, 1K in 1L so povedali, da se pri študiju oz. delu tru- dijo govoriti knjižno pogovorno, vendar jim to spodleti, kadar se tempo govora pospeši oz. pri spontanem govoru. 4 predSta vitev gradiv a Gradivo je bilo zbrano v drugi polovici leta 2022 in je predstavljeno v zbirnih tabelah glede na obravnavani odraz ter generacijsko pripadnost govorcev. Govorci starejše generacije so razvrščeni glede na faro, srednja generacija po stopnji izo- brazbe, mlajša po spolu. Ker je večina besedja v tem prispevku tudi del vprašalnice za SLA, je možna primerjava z gradivom za kraje T269 Vavta vas (Dular 1983), T271 Uršna sela (Jevnikar 1983), T272 Koroška vas (Poklač – Smole 2006), T274 Smolenja vas (Prešeren 1961), T275 Gabrje (Poklač – Smole 2011) ter T273 Novo mesto (Goričar 1959). Manjkajoči podatki so označeni s poševnico. Gradivo je prepisano v izvirni obliki, zato transkripcija ni enotna. Na koncu vseh tabel sledi komentar. 4.1 Soglasniški skupini dl in tl v deležnikih na -l pri glagolih na --ti -em v novomeškem govoru 4.1.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘pojesti’ pojːdla pojːdla pojːdla pojːdla pujːdla pojːdla ‘pasti’ pàːdla pàːdla pàːdla pàːdla pàːdla pàːdla ‘zbosti’ zbóːdla zbóːdla zbóːla zbóːdla zbóːdla zbóːla ‘ukrasti’ ukràːdla ukràːdla ukràːdla ukràːdla ukràːla ukràːdla ‘usesti se’ usːdla usːla usːla usːdla usːla usːla ‘plesti’ pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla ‘pomesti’ poméːtla poméːtla poméːtla poméːtla poméːla poméːtla Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘pojesti’ pujːla pujːla puˈju pojːdu pojːdla pojːdu ‘pasti’ pàːla pàːla ˈpo pàːdu pàːdla pàːdu ‘zbosti’ zbóːla zbóːla zˈbo zbóːdu zbóːdla zbóːdu ‘ukrasti’ ukràːla ukràːla ukˈro ukràːdu ukràːdla ukràːdu ‘usesti se’ usːla usːla uˈs usːdu usːdla usːdu ‘plesti’ pléːla pléːla pˈle pléːtu pléːtla pléːtu ‘pomesti’ puméːla puméːla puˈme poméːtu puméːtla poméːtu 132 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici 4.1.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘pojesti’ pojːdla pojːdla pojːdla pujːdla pojːdu pojːdu ‘pasti’ pàːdla pàːdla pàːdla pàːdla pàːdu ˈpo ‘zbosti’ zbóːdla zbóːdla zbóːdla zbóːdla zbóːdu zbóːdu ‘ukrasti’ ukràːdla ukràːdla ukràːdla ukràːdla ukràːdu ukrˈo ‘usesti se’ usːdla usːdla usːdla usːdla usːdu usːdu ‘plesti’ pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla pléːtu pléːtu ‘pomesti’ poméːtla poméːtla poméːtla poméːtla poméːtu poméːtu Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘pojesti’ pojːla pojːdla pujːla pujːdu puˈju puˈju ‘pasti’ pàːla pàːdla pàːla pàːdu ˈpo ˈpo ‘zbosti’ zbóːdla zbóːla zbóːla zbóːdu zˈbo zˈbo ‘ukrasti’ ukràːla ukràːdla ukràːla ukràːdu ukˈro ukˈro ‘usesti se’ usːla usːdla usːla usːdu uˈsu uˈsu ‘plesti’ pléːla pléːtla pléːtla pléːtu pˈle pˈle ‘pomesti’ poméːla poméːtla puméːla poméːtu poˈme poˈme 4.1.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘pojesti’ pujːla/ pojːdla pujːla/ pojːdla pujːla/ pojːdla pujːla/ pojːdla pojːdla pojːdla ‘pasti’ pàːla/ pàːdla pàːla/ pàːdla pàːla/ pàːdla pàːla/ pàːdla pàːdla pàːdla ‘zbosti’ zbóːdla zbóːdla zbóːdla zbóːdla zbóːdla zbóːdla ‘ukrasti’ ukràːla/ ukràːdla ukràːla/ ukràːdla ukràːla/ ukràːdla ukràːla/ ukràːdla ukràːdla ukràːdla ‘usesti se’ usːla/ usːdla usːla/ usːdla usːla/ usːdla usːla/ usːdla usːdla usːdla ‘plesti’ pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla pléːtla ‘pomesti’ poméːtla puméːtla puméːtla poméːtla poméːtla poméːtla Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘pojesti’ pojːdu pujːdu puˈju puˈju pojːdu pujːdu ‘pasti’ pàːdu pàːdu pàːdu ˈpo pàːdu pàːdu ‘zbosti’ zbóːdu zbóːdu zbóːdu zbóːdu zbóːdu zbóːdu ‘ukrasti’ ukˈro ukràːdu ukˈro ukˈro ukràːdu ukràːdu ‘usesti se’ usːdu usːdu usːdu usːdu usːdu usːdu ‘plesti’ pléːtu pléːtu pléːtu pˈle pléːtu pléːtu ‘pomesti’ poméːtu poméːtu poméːtu puˈme poméːtu poméːtu 133 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 4.1.4 Soglasniški skupini dl in tl v deležnikih na -l pri glagolih na --ti -em v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V784 ‘pasti’ pò, pàːla pȏ, pála / pȃla / pȃla V784 ‘bosti’ bò, bóːla bȏu, bóla / bla / bla V784 ‘jesti’ jù, jːla jȗ, jéla / / / V784 ‘plesti’ plù/plè, plːila plȇ, plála / plla / plla 4.1.5 Komentar V vzhodnodolenjskem podnarečju so pogoste asimilirane oblike soglasniških skupin dl/tl > l v deležnikih na -l pri glagolih na --ti -em (Smole 1998: 83, 87; 2018: 58). Informantke iz kapiteljske fare večinoma uporabljajo oblike brez asimilacije dl/tl > l, razen 3Bk, 3Ck in 3Ek pri glagolih usesti se (usːla), zadnji dve še pri gla- golu zbosti (zbóːla), 3Ek pa še pri glagolih ukrasti (ukràːla) in pomesti (poméːla). Po drugi strani informanti iz šmihelske fare skoraj v celoti uporabljajo asimilirane oblike, izjemi sta 3Fš, pri katerem asimilacija ni zabeležena pri glagolih pojesti, pasti, ukrasti, plesti in pomesti, ter 3Jš, ki asimiliranih oblik ne uporablja v nobe- nem primeru. Razlog lahko leži v tem, da sta med informanti iz šmihelske fare najmlajša, zgodnje otroštvo pa sta preživela v kapiteljski fari. Prav tako 3Kb in 3Lg oblik z asimilacijo ne uporabljata pri nobenem deležniku. Pri srednji generaciji informanti z višjo stopnjo izobrazbe oblik z asimilacijo večinoma ne uporabljajo, izjema je informant 2Fv, pri katerem sta pri glagolih pasti in ukrasti zabeleženi asimilirani obliki (ˈpo in ukˈro). Po drugi strani infor- manti z nižjo stopnjo izobrazbe večinoma uporabljajo oblike z asimilacijo. Infor- mantka 2Is pri vseh deležnikih uporablja oblike brez tl/dl, izjemoma pri glagolu plesti (pléːtla), 8 pri 2Gs je za glagol zbosti zabeležena oblika brez asimilacije, medtem ko je pri 2Hs to edini glagol z asimilacijo. Informanta 2Ks in 2Ls uporab- ljata asimilirane oblike pri vseh deležnikih, 2Js pa pri nobenem. Pri mlajši generaciji informantke pogosteje uporabljajo oblike z asimilacijo, čeprav se pri 1A, 1B, 1C ter 1D pri glagolih pojesti, pasti, ukrasti in usesti se pojavljajo dvojnice tako z asimiliranimi oblikami kot tudi brez njih, pri glago- lih zbosti, plesti in pomesti pa le oblike z dl/tl. Pri informantkah 1E in 1F so v vseh primerih zabeležene oblike brez asimilacije. Pri informantih se asimilirane oblike pojavljajo za polovico manj pogosto kot pri informantkah, najpogosteje pri informantu 1J (puˈju, ˈpo, ukˈro, pˈle, puˈme), na kar verjetno vpliva pogosto 8 Informantka je prvotno odgovorila z izrazom štrikáːla, zato je kasneje najverjetneje uporabila obliko brez asimilacije. 134 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici preživljanje časa pri starih starših v bližnji vasi Stopiče. Oblike z dl/tl so v vseh primerih opazne pri informantih 1H, 1K in 1L. Iz gradiva je razvidno, da v vseh okoliških govorih za skupini dl/tl v deležni- kih na -l prevladuje izgovarjava l. Čeprav je za govora Smolenje vasi in Novega mesta zabeležena le oblika za ženski spol, je razvidno, da je bila asimilacija soglasniških skupin dl/tl v deležnikih na tem območju nekoč bolj razširjena. Za primerjavo bi bili povedni novejši podatki za govora Koroške vasi ter Gabrja, a tam gradivo manjka. 4.2 Sekundarni skupini tl in dl v novomeškem govoru 4.2.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tle (tukaj)’ tùːkej tˈle tùːkej tùːkej tˈle tˈle ‘dleto’ dlːto dlːto dlːtu dlːto dlːtu dlːtu Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tle (tukaj)’ kˈle tˈle kˈle kˈle kˈle tùːkej ‘dleto’ dlːtu dlːtu dlːtu dlːto dlːto dlːto 4.2.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tle (tukaj)’ tˈle tˈle tùːkej tˈle tˈle kˈle ‘dleto’ dlːto dlːto dlːta dlːtu dlːto dlːtu Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tle (tukaj)’ tˈle tˈle tˈle tˈle tˈle kˈle ‘dleto’ dlːta dlːtu dlːtu dlːto dlːtu dlːtu 4.2.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tle (tukaj)’ kˈle tˈle kˈle kˈle tˈle tˈle ‘dleto’ dlːto / dlːtu dlːto / dlːto Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tle (tukaj)’ ˈtuki kˈle ˈtuki tˈle kˈle kˈle ‘dleto’ / / dlːtu dlːtu dlːto / 135 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 4.2.4 Sekundarni skupini tl in dl v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V589 ‘tle (tukaj)’ tlè/tle tlȅ / t, lát, tle / tȗkə, tl V785 ‘dleto’ dlːtu dlétu / dlȇtu dléːtu dlétu 4.2.5 Komentar V nekaterih govorih se sekundarni soglasniški skupini tl/dl v vzglasju lahko izgo- varjata kot kl/gl (Orožen 1990: 348). V besedi tle oblike s tl > kl največkrat upo- rabljajo informanti starejše generacije 3Gš, 3Iš, 3Jš in 3Kb. V srednji generaciji je izgovarjava kl zabeležena le pri 2Fv in 2Ls. Največkrat je omenjena oblika opazna pri mlajših informantih 1A, 1C, 1D, 1H, 1K in 1L (kˈle). Nekaj informantov iz vseh generacij namesto tˈle oz. kˈle uporabi izraz ˈtuki (1G ter 1I) oz. tùːkej (2Cv, 3Ak, 3Ck, 3Dk in 3Lg). Nihče od informantov v besedi dleto ne izgovarja dl kot gl, izraza ni poznalo pet informantov iz mlajše generacije (1B, 1E, 1G, 1H in 1L). Gradivo je pokazalo, da nobeden izmed govorov okolice Novega mesta sekundarnih skupin tl/dl ni poenostavil v kn/gn. Zanimiv je primer tle, saj ga nihče od govorcev iz starejših zapisov ni izgovoril kot k-, medtem ko je dvanajst infor- mantov v raziskavi za ta prispevek uporabilo obliko kˈle. Zapis iz Novega mesta (1959) ima poleg izraza tl zabeležen še izraz tȗkə, enako ga je uporabilo tudi nekaj informantov v raziskavi za ta prispevek (tùːkej oz. ˈtuki). Zapis za Koro- ško vas ne vsebuje podatka za besedo dleto, zapis Gabrja pa za besedo tle, a je kljub temu razvidno, da se danes sekundarni soglasniški skupini tl/dl ne razlikujeta veliko od starejših zapisov, kvečjemu je opazno prilikovanje, ki je večkrat zabele- ženo pri mlajših informantih kot pri govorcih srednje generacije. 4.3 Skupini tn in dn v novomeškem govoru 4.3.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tnalo’ tnáːlo tnáːlo tnáːlo tnáːlo, ˈčok tnáːlo tnáːlu, ˈčok ‘denar’ denàːr dnàːr denàːr denàːr denàːr dnàːr Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tnalo’ tnáːlu knáːlu tnáːlu tnáːlu tnáːlo tnáːlo ‘denar’ dnàːr dnàːr dnàːr denàːr denàːr dnàːr 136 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici 4.3.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tnalo’ tnáːlo tnáːlo tnáːlo tnáːlo tnáːlo tnáːlu ‘denar’ denàːr denàːr denàːr denàːr denàːr dnàːr Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tnalo’ tnáːlu / tnáːlo knáːlu tnáːlu tnáːlu ‘denar’ dnàːr dnàːr dnàːr denàːr dnàːr dnàːr 4.3.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tnalo’ / tnáːlu tnáːlu / tnáːlo tnáːlo ‘denar’ dnàːr denàːr dnàːr dnàːr dnàːr denàːr Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tnalo’ tnáːlo / káːlənc tnáːlu / / ‘denar’ dnàːr dnàːr dnàːr dnàːr denàːr denàːr 4.3.4 Skupini tn in dn v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V170 ‘tnalo’ knáːlu knálu 9 knáːlu knálu knáːłu 10 tnálu, knálu 4.3.5 Komentar V novomeškem govoru pri soglasniških skupinah tn/dn v vzglasju glede na zbrano gradivo skoraj ni oblik s prehodom v kn/gn. Izjemi sta 3Hš in 2Js, ki namesto obli- ke tnalo uporabljata obliko knáːlu. Pet informantov mlajše generacije besede tnalo ni poznalo, informant 1I je uporabil izraz káːlənc = kalanec (izpeljan iz glagola kalati ‘cepiti drva’). Noben informant za skupino dn v besedi dnàːr ‘denar’ ne uporablja oblike z gn, po drugi strani pa veliko informantov uporablja izgovorno različico denàːr, tj. v starejši generaciji 3Ak, 3Ck, 3Dk, 3Ek, 3Jš in 3Kb, v srednji generaciji vsi informanti z višjo izobrazbo (razen 2Fv) in 2Js s srednjo, v mlajši pa 1B, 1F, 1K in 1L. Omenjeni informanti so bili vprašani tudi po rodilniku ednine in pri vseh je bila zabeležena oblika denáːrja. 9 Izraz knálu pomeni ‘prostor, kjer se sekajo drva’, izraz štəmpl pa ‘kos lesa, na katerem sekajo drva’ (Jevnikar 1983). 10 Izraz knáːłu pomeni ‘dvorišče oz. prostor okrog hiše’, kosu lesa za sekanje drv pa pravijo pàː (Poklač 2011). 137 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Soglasniška skupina tn se v besedi tnalo v vseh starejših zapisih okoliških govorov Novega mesta prilikuje v kn, za govor Novega mesta pa sta že leta 1959 zapisani dvojnici tako s tn kot s kn. Za Novo mesto je pripisan še mestnik ednine na tnál, torej le s tn-. Le dva informanta v raziskavi za ta prispevek uporabljata obliko s kn-. Verjetno je, da danes na izgovarjavo tn v besedi tnalo v novomeškem govoru vpliva knjižna izreka. 4.4 Skupini *črě-, *žrě- v novomeškem govoru 4.4.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘žebelj’ žéːbə žəˈbəl žéːbə žéːbə ˈžəbu žéːbu ‘češnja’ čːšna čːšna čːšnja čːšnja čːšna čːšna ‘črevo’ črevː črevː črevː črevː črːva črevː Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘žebelj’ ˈžəbu cvèːk žéːbu žéːbu žəˈbəl žeˈbəl ‘češnja’ črːšja črːšna črːšna čːšnja čːšnja čːšnja ‘črevo’ črːva črevːsje črevùː črːva črevː črːvo 4.4.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘žebelj’ žéːbu žéːbu žéːbəl žéːbu žéːbəl cvèːk ‘češnja’ čːšnja čːšnja čːšna čːšna čːšna čːšna ‘črevo’ črevː črevː črevː črevː črevː črevː Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘žebelj’ žéːbu žéːbu ˈžəbu žéːbu ˈžəbu žéːbu ‘češnja’ čːšna čːšna čːšna čːšnja čːšna čːšna ‘črevo’ črevː črevːsje črevː črevː črevː črevː 4.4.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘žebelj’ žéːbu žéːbu žéːbu žéːbu ˈžəbu žéːbu ‘češnja’ čːšna čːšna čːšna čːšna čːšna čːšna ‘črevo’ črevùː črevː črevùː črevùː črevː črevː Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘žebelj’ žéːbu žéːbu žéːbu žéːbu žéːbu žéːbu ‘češnja’ čːšna čːšna čːšna čːšna čːšnja čːšna ‘črevo’ črːvu črevː črevː črːvu črːva črevː 138 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici 4.4.4 Skupini črě-, žrě- v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V769 ‘žebelj’ cvèk cvȅk / žəbl / žəbl, cvk V769 ‘češnja’ črːša, črːša črȇšna / črȇša / čȇšna V051.B ‘črevo’ črevùː/ čərvùː črevȗ črəvː čréva črejvː čréwa 4.4.5 Komentar Soglasniški skupini *črě- in *žrě- sta v vzhodnodolenjskem podnarečju nedosle- dno ohranjeni (Smole 2003: 585; 1998: 86; 2018: 58). Iz rezultatov je razvidno, da so informanti z vidika prisotnosti -r- bolj ali manj v vseh besedah podali odgovor, enak knjižnemu jeziku. Izjema je beseda češnja, kjer je pri 3Gš, 3Hš ter 3Iš zabeležen odgovor z ohranjeno skupino *črě- (črːšja, črːšna). Izgovarjava skupin *črě-/*žrě-, kot je dokumentirana v starejših zapisih po vprašalnici za SLA, se od današanje izgovarjave, kot je bila zabeležena v sedanji raziskavi, ne razlikuje dosti, ujema pa se s stanjem v sodobnem knjižnem jeziku. Zopet je izjema beseda češnja, pri kateri je razvidno, da -r - v sklopu *črě- v novomeškem govoru ni bil zapisan že leta 1959, prav tako v tej raziskavi razen treh govorcev iz šmihelske fare nihče drug v besedi češnja ni ohranil skupine *črě-. Manjkajo podatki za govora Koroške vasi in Gabrja. Za besedo žebelj je bil bolj razširjen izraz cvek. 4.5 Skupina tj v novomeškem govoru 4.5.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tja’ tˈja tˈja tˈja tˈja ˈtəm ˈke Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tja’ ˈke ˈke ˈke tˈja tˈja tˈja 4.5.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tja’ tˈja ˈtəm tˈja ˈke tˈja ˈke Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tja’ ˈtəm tˈja ˈke ˈke ˈke ˈke 139 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 4.5.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tja’ tˈja ˈke ˈke ˈke tˈja tˈja Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tja’ ˈtəm ˈke tˈja ˈke tˈja tˈja 4.5.4 Skupina tj v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V788 ‘tja’ ki kȅ, kle / kȇ / k 4.5.5 Komentar Skupina tj se v vzhodnodolenjskem podnarečju v vzglasju lahko izgovarja kot k-, ko ni analogično vzdrževana (Smole 1998: 84). Vsi starejši informanti iz šmihel- ske fare (razen 3Jš), 2Dv, 2Fv in 2Is, 2Js, 2Ks, 2Ls iz srednje generacije ter 1B, 1C, 1D, 1H in 1J iz mlajše uporabljajo obliko s poenostavitvijo v k (ˈke). Pri infor- mantih 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Dk, 3Jš, 3Kb in 3Lg iz starejše generacije, 2Av, 2Cv, 2Ev in 2Hs iz srednje ter 1A, 1E, 1F, 1I, 1K in 1L iz mlajše generacije je zabeležena oblika s tj (tˈja). Informanti 3Ek, 2Bv, 2Gs in 1G so namesto direktivnega pomena uporabili lokativni pomen (ˈtəm). Poenostavitev skupine tj je večkrat zabeležena pri informantih iz srednje generacije kot pri informantih iz mlajše, kar bi lahko kazalo, 11 da se v novomeškem govoru oblika s k- izgublja. Čeprav podatka za Koroško vas in Gabrje manjkata, je razvidno, da pri infor- mantih iz starejših zapisov okoliških govorov prevladuje izgovor tj- kot k-, med- tem ko se pri informantih v raziskavi za ta prispevek ta pojav postopoma izgublja, saj je bil manjkrat zabeležen pri mlajši kot pri srednji generaciji. 4.6 Palatalni *ń v novomeškem govoru 4.6.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘ogenj’ óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːn kòːn kòːn kòːn kòːj kòːn ‘njiva’ njíːva njíːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ kàːmənje kamːnje kamːnje kamːnje kàːmje kàːmje ‘luknja’ lùːkna lùːkna lùːknja lùːknja lùːkna lùːkna 11 Vzorec informantov je majhen. 140 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘ogenj’ óːgi óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn ‘njiva’ níːva níːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ kàːmje kàːmje kàːmje káːmənje kàːmje káːmənje ‘luknja’ lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna 4.6.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘ogenj’ óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn ‘njiva’ níːva níːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ kamenjàːk kamːnje kamːnje kamːnje káːmenje kàːmje ‘luknja’ lùːkna lùːknja lùːknja lùːknica lùːknja lùːkna Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘ogenj’ óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːj kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn ‘njiva’ níːva níːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ kamːnje kàːmənje káːmni káːmənje káːmni káːmni ‘luknja’ lùːkna lùːkənca lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna 4.6.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘ogenj’ óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn ‘njiva’ níːva níːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ kamːnje kàːmənje káːmni káːmni káːmni káːmni ‘luknja’ lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘ogenj’ óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən óːgən ‘konj’ kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn kòːn ‘njiva’ níːva níːva níːva níːva níːva níːva ‘kamenje’ káːmni káːmni káːmni káːmni kàːmənje káːmni ‘luknja’ lùːkna lùːkna lùːkna lùːkna lùːknja lùːkna 141 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 4.6.4 Palatalni *ń v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V772 ‘ogenj’ óːgi ógən / ági / gən V327 ‘konj’ kò kȏn, Red kȏa / kuȍ / kn V772 ‘njiva’ íːva/íːva níva íːva, jíːva, níːva íwa, íva / níwa, níva V772 ‘kamenje’ kàːme kȃmje / kȃmie / kȃmne V772 ‘luknja’ lùːka lȗkna / lȗka / lȗkna 4.6.5 Komentar Palatalni *ń je v vzhodnodolenjskih vaških govorih pred samoglasniki in pred pav- zo izgubil nazalnost (*ń > j), pred soglasniško skupino pa palatalnost (*ń > n). V novomeškem govoru je *ń v vseh položajih po večini izgubil palatalnost, pod vplivom knjižnega jezika pa se zanj pojavljata tudi ń/nj, ki ne povzročata preglasa (Smole – Žibred 2021: 126). V besedi ogenj za izglasni *ń vsi informanti uporabljajo obliko brez palatal- nosti (óːgən), razen 3GŠ, kjer pride do zlitja v -i iz zveze ə + j (< *ń) v izglasju (óːgi). V besedi konj je pri vseh treh generacijah za *ń večinoma zabeležena oblika brez palatalnosti (kòːn), pojavlja se še oblika kòːn, največkrat pri srednji gene- raciji (2Ev, 2Fv, 2Js, 2Ks, 2Ls), sledi starejša generacija (3Gš, 3Hš, 3Iš, 3Lg), najmanjkrat pa je ta oblika uporabljena v mlajši generaciji (1D, 1J, 1L). Oblika z izgubo nazalnosti (kòːj) je opazna pri 2Gs in 3Ek. Za vzglasni *ń v besedi njiva vsi informanti uporabljajo obliko brez palatal- nosti (níːva). V izgovoru besede kamenje je zabeleženih več variant, saj se nekateri infor- manti izraza niso spomnili ali pa so namesto skupinskega samostalnika uporabili množinsko obliko samostalnika kamen (káːmni). Pri informantih starejše genera- cije sta zabeleženi dve obliki, in sicer oblika z nj (kàːmənje/kamːnje) pri 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Dk, 3Jš in 3Lg ter oblika z onemitvijo e in izgubo nazalnosti (kàːmje) pri 3Ek, 3Fš, 3Gš, 3Hš, 3Iš ter 3Kb. V srednji generaciji je najpogostejše skupno poimenovanje (kamːnje/káːmenje), razen pri 2Is, 2Ks in 2Ls, pri katerih se pojavi oblika káːmni, 2Av je verjetno po zareku uporabila izraz kamenjàːk, le pri 2Fv je opazna oblika, kjer je e onemel in *ń izgubil nazalnost (kàːmje). Pri vseh infor- mantih mlajše generacije prevladuje uporaba množinske oblike samostalnika kamen, razen pri 1A (kamːnje), 1B in 1K (kàːmənje). V besedi luknja je za palatalni *ń v položaju med soglasnikom in samoglas- nikom pri vseh informantih iz starejše generacije, razen pri 3Ck in 3Dk (lùːknja), zabeležena oblika z izgubo palatalnosti (lùːkna). Pri 2Bv, 2Cv in 2Ev so opazne oblike z nj (lùːknja), pri ostalih iz srednje generacije pa oblike brez palatalnosti 142 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici (lùːkna). Pri mlajši generaciji prav tako prevladuje oblika brez palatalnosti (lùːkna), izjema je 1K (lùːknja). V okoliških govorih je refleks *ń bolj varianten. V besedi ogenj se je v govo- rih Vavte in Smolenje vasi po izgubi nazalnosti j (< *ń) za ə zlil v -i (óːgi in ági), v govorih Novega mesta in Uršnih sel pa je prišlo do izgube palatalnosti (ógən in gən). V besedi konj je *ń v govorih Vavte vasi in Smolenje vasi izgubil nazal- nost (kò in kuȍ), v govorih Novega mesta in Uršnih sel je razpadel na jezični in nazalni del (kȏn in kn), v Uršnih selah je zabeležena še oblika za rodilnik ednine, in sicer brez nazalnega dela (kȏa). Govora Koroške vasi in Gabrja podat- kov za besedi ogenj in konj nimata. Pri informantih v raziskavi za ta prispevek *ń manj variira, oblika z zlitjem v -i iz zveze ə + j (< *ń) v izglasju je opazna le pri eni informantki, za besedo konj pa je najpogosteje zabeležen refleks *ń brez palatalnosti (kòːn). Za vzglasni *ń v besedi njiva je v okoliških govorih zabeleženih več odrazov, in sicer oblike z izgubo nazalnosti v govorih Vavte vasi, Smolenje vasi in Koroške vasi (íːva/íːva, íwa, íva ter íːva in jíːva), pri slednji še oblika brez palatalnosti (níːva), do otrditve je prišlo v govorih Uršnih sel in Novega mesta (níva oz. níwa), kot tudi pri informantih iz raziskave za ta prispevek. Govor Gabrja odgovora za besedo njiva nima. Palatalni *ń v besedi kamenje je pri večini okoliških govorov po onemitvi e izgubil nazalni del (kàːme, kȃmje in kȃmie), taka oblika je bila zabeležena tudi pri nekaterih starejših informantih ter pri enem informantu srednje generacije iz raziskave za ta prispevek, le v zapisu govora Novega mesta iz leta 1959 je zabe- ležena oblika kȃmne. Govora Koroške vasi in Gabrja izraza za kamenje nimata zabeleženega. V besedi luknja je v govorih Vavte vasi in Smolenje vasi *ń izgubil nazalni del (lùːka in lȗka), kar ni bilo zabeleženo pri nobenem informantu iz raziskave za ta prispevek. Za govora Uršnih sel in Novega mesta je zapisan izraz z izgubo palatalnosti (lȗkna) kot pri večini informantov iz raziskave za ta prispevek. Pri nobenem govoru ni zabeležena oblika z nj. Manjkajo podatki za kraja Koroška vas in Gabrje. 4.7 Palatalni *ĺ v novomeškem govoru 4.7.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘ljubezen’ ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən lubːzən ‘zemlja’ zéːmla zéːmlja zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla ‘kaplja’ káːplja káːplja káːpljica káːplica káːpəlca káːplja ‘postelja’ pːstla pːstla pːstelja pːstelja pːstla pːstla 143 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘ljubezen’ lubːzən lubːzən lubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ‘zemlja’ zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla ‘kaplja’ káːpla káːpəlca káːpla káːpəlca káːplica káːplja ‘postelja’ pːstla pːjstla pːjstla pːstla pːstelja pːstla 4.7.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘ljubezen’ ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ‘zemlja’ zéːmlja zéːmla zéːmlja zéːmla zéːmlja zéːmla ‘kaplja’ káːpla káːplja káːplja káːpəlca káːplja káːplja ‘postelja’ pːstla pːstelja pːstla pːstla pːstla pːstla Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘ljubezen’ ljubːzən ljubːzən lubːzən ljubːzən lubːzən lubːzən ‘zemlja’ zéːmla zéːmlja zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla ‘kaplja’ káːplja káːplja káːpəlca káːpəlca káːpəlca káːpəlca ‘postelja’ pːstla pːstla pːstla pːstla pːstla pːstla 4.7.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘ljubezen’ ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ljubːzən ‘zemlja’ zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla ‘kaplja’ káːpla káːpla káːpla káːpla káːpla káːpla ‘postelja’ pːstla pːstla pːstla pːstla pːstla pːstla Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘ljubezen’ ljubːzən ljubːzən ljubːzən lubːzən ljubːzən lubːzən ‘zemlja’ zéːmla zéːmla zéːmla zéːmla zéːmlja zéːmla ‘kaplja’ káːpla káːpla káːpla káːpla káːplica káːpla ‘postelja’ pːstla pːstla pːstla pːstla pːstla pːjstla 4.7.4 Palatalni *ĺ v okoliških krajih Vprašanje/ kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V768 ‘zemlja’ zjáːmla zámla / zmla / zmla V779 ‘postelja’ puóːstla póstla, pȏstəla / pȏstla / puóstla 144 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici 4.7.5 Komentar Palatalni *ĺ je v vzhodnodolenjskih vaških govorih izgubil izgovorno palatalnost (*ĺ > l), ohranil pa funkcijsko, saj povzroča preglas a in o. V novomeškem govoru je *ĺ pri vseh treh generacijah po večini izgubil palatalnost, pod vplivom knjižnega jezika se pojavljata tudi ĺ/lj (Smole – Žibred 2021: 126). Za palatalni *ĺ v vzglasju v besedi ljubezen za večino informantov starejše generacije velja razvoj *ĺ > lj (ljubːzən), razen za 3Fš, 3Gš, 3Hš in 3Iš (lubːzən). Enak potek je opazen pri vseh informantih srednje generacije z višjo izobrazbo ter 2Gs, 2Hs in 2Js (ljubːzən), pri 2Is, 2Ks in 2Ls pa je zabeležena oblika brez pala- talnosti (lubːzən). Večina mlajših informantov uporablja obliko z lj (ljubːzən), izjemi sta 1J in 1L (lubːzən). Za besede, ko je palatalni *ĺ v položaju med soglasnikom in samoglasnikom, starejši informanti redko uporabljajo obliko z lj, in sicer 3Bk v besedi zéːmlja ter 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Fš in 3Lg v besedi káːplja. Večja variantnost je opazna pri infor- mantih srednje generacije, kjer je lj < *ĺ večinoma značilen za informante z višjo stopnjo izobrazbe, manj pa za tiste s srednjo, in sicer v besedi zéːmlja pri 2Av, 2Cv, 2Ev, 2Hs ter v besedi káːplja pri 2Bv, 2Cv, 2Ev, 2Fv, 2Gs in 2Hs. Pri mlajših informantih je večinoma zabeležena oblika z izgubo palatalnosti, vsi besedi zem- lja in kaplja izgovorijo kot zéːmla in káːpla, izjema je 1K, pri katerem je opazna oblika z lj v besedi zéːmlja. Beseda postelja prikazuje razvoj *ĺ v medsamoglasniškem položaju. Starejši informanti 3Ck, 3Dk in 3Kb besedo postelja izgovorijo enako kot v knjižnem jeziku (pːstelja), 3Hš in 3Iš z vrinjenim j pred -st- (pːjstla), pri drugih ponagla- sni e onemi in *ĺ izgubi palatalnost (pːstla). Pri informantih srednje generacije je največkrat zabeležena oblika z izgubo palatalnosti (pːstla), izjema je 2Bv (pːs- telja), enako velja za informante mlajše generacije (pːstla), 1L pa izgovarja še vrinjeni j pred soglasniško skupino -st- (pːjstla). Beseda zemlja kaže, da je palatalni *ĺ v položaju med soglasnikom in samo- glasnikom v vseh okoliških govorih vključno z govorom Novega mesta izgubil palatalnost (zjáːmla), medtem ko se nekateri informanti iz raziskave za ta prispe- vek že približujejo knjižni izreki (zéːmlja). Iz vseh starejših zapisov besede postelja je razvidno, da je palatalnost *ĺ odpravljena, pri vseh razen pri novomeškem govoru iz leta 1959 je prišlo do vri- njenega j pred sklopom -st- (puóːstla, póstla/pȏstəla/pȏstla), enako velja za informante iz raziskave za ta prispevek, le pri treh govorkah iz starejše in pri eni iz srednje generacije je zabeležena oblika pːstelja. Manjkajo podatki za vasi Gabrje in Koroška vas. 145 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 5 Sklep Novomeški govor se zaradi nadnarečnosti v izreki vse bolj približuje knjižnemu pogovornemu jeziku. Čeprav so soglasniki v primerjavi s samoglasniki v vzhod- nodolenjskem podnarečju stabilnejše glasovne prvine, je opazna težnja po izgub- ljanju narečnih lastnosti, značilnih za vaške govore v okolici Novega mesta. Raz- like so opazne med informanti različnih generacij in tudi znotraj iste generacije, zato je pri starejši generaciji pomemben podatek o kraju odraščanja oz. bivanja, saj so nekoč za prave Novomeščane veljali le tisti iz mestnega središča, pri srednji generaciji pa podatek o stopnji končane izobrazbe. Mlajša generacija se svojega narečja ne sramuje, pogosto se mu ne odreka, temu pa so bolj naklonjene tudi okoliščine, v katerih odrašča. Za vse tri generacije so značilne dvojnice in nedo- sledna raba obravnavanih odrazov, saj so lahko pri istem pojavu zabeležene tako narečne kot knjižne oblike. To zlasti velja za odraza soglasniških skupin tl in dl v deležnikih na -l pri glagolih --ti -em, pri soglasniških sklopih tn in dn je večkrat zabeležena izgovarjava, približana knjižni izreki, zlasti v besedi tle ‘tukaj’ pa so oblike s prilikovanjem večkrat zabeležene pri mlajši generaciji kot pri starejših dveh. Primerjava s starejšim zapisom govora Novega mesta in njegove okolice po- trjuje, da se je novomeški govor kot mestna govorica že tedaj nekoliko razlikoval od okoliških, hkrati pa kaže na varianten razvoj govora danes in pomen različnih dejavnikov, ki so vplivali nanj. viri in literatura Dular 1983 = Janez Dular, Vavta vas, 1983 [T269, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Goričar 1959 = Malči Goričar, Novo mesto, 1959 [T273, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi- stični atlas, listkovno gradivo; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Škofic 1989/90 = Jožica Guzej [Škofic], Vpliv migracij na jezik in govor posameznika, Jezik in slovstvo 35.3 (1989/90), 52–57. Jan 2009 = Zoltan Jan, Narečje pri pouku slovenskega jezika, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2009 (Obdobja 26), 497–506. Jevnikar 1983 = Jožefa Jevnikar, Uršna sela, 1983 [T271, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi- stični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Kenda-Jež 2004 = Karmen Kenda Jež, Narečje kot jezikovnozvrstna kategorija v sodobnem jeziko- slovju, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 263–276. Makarova 2004 = Irina Makarova, Mehanizem jezikovnega prilagajanja in variantnost sodobne ljub- ljanščine, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resnično- sti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 287–296. 146 Maruša Žibred  Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici Orel 2010 = Irena Orel, Kranjski jezik v besedilih 16. in začetka 17. stoletja, v: Reformacija na Slo- venskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), ur. Aleksander Bjelčevič, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2010 (Obdobja 27), 401–415. Orožen 1990 = Martina Orožen, Konzonantski sklopi v slovenskem jeziku, Zbornik Matice srpske za filolofiju i lingvistiku 33 (1990), 345–350. Pogorelec 1977 = Breda Pogorelec, Družbeni vidiki slovenskega jezika, Teorija in praksa 14.9 (1977), 1009–1022. Poklač 2011 = Saša Poklač, Glasoslovje in frazeologija dolenjskih govorov med Krko in Gorjanci, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. Poklač – Smole 2006 = Saša Poklač – Vera Smole, Koroška vas, 2006 [T272, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, delni zapis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Poklač – Smole 2011 = Saša Poklač – Vera Smole, Gabrje, 2011 [T275, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, delni zapis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Prešeren 1961 = Jože Prešeren, Smolenja vas, 1961 [T274, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi- stični atlas, listkovno gradivo; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenki jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU]. Pulko – Zemljak Jontes 2009 = Simona Pulko – Melita Zemljak Jontes, Raba zemljepisnih različ- kov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položaje, v: Sloven- ska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, 2009 (Obdobja 26), 353–369. Smole 1990 = Vera Smole, Govor vasi Šentrupert in okolice, Razprave II. razreda SAZU 13 (1990), 257–273. Smole 1998 = Vera Smole, Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 73–88. Smole 1999 = Vera Smole, Šentjernejski govor, v: Zbornik župnije Šentjernej, ur. Marinka Dražu- merič – Stane Granda, Ljubljana: Družina, 1999, 451–463. Smole 2003 = Vera Smole, Govor Kostanjevice na Krki in okoliških vasi, v: Vekov tek: Kostanjevica na Krki 1252–2002: zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta, ur. Andrej Smrekar, Kostanjevica na Krki: Krajevna skupnost – Organizacijski odbor za praznovanje 750. obletnice prve listinske omembe, 2003, 583–593. Smole 2004 = Vera Smole, Nekaj resnic in zmot o narečjih v Sloveniji danes, v: Aktualizacija jezi- kovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljublja- na: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 321–330. Smole 2015 = Vera Smole, Ko narečje v družini zamre, v: Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi = Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2015, 18–26. Smole 2018 = Vera Smole, Glasoslovje in naglas mirnopeškega govora, v: Beseda premosti čas in prostor: posvečeno Vladimirju Osolniku, ur. Đurđa Strsoglavec, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018, 51–63. Smole – Žibred 2021 = Vera Smole – Maruša Žibred, Glasovne značilnosti novomeškega govora, v: Narečno besedje slovenskega jezika: v spomin na akademikinjo Zinko Zorko, ur. Marko Jesen- šek, Maribor: Univerza v Mariboru – Univerzitetna založba, 2022 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 148), 109–131. Šekli 2004 = Matej Šekli, Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojeziko- slovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru sloven- ščine), v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 41–58. Štampohar 1990 = Anton Štampohar, Iz novejše zgodovine Novega mesta, v: Novo mesto skozi čas, ur. Zdenko Picelj, Novo mesto: Dolenjski muzej, 1990, 72–86. Toporišič 2004 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 4 2004. Žibred 2020 = Maruša Žibred, Novomeški govor, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2021. 147 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Summary Consonant Reflexes in the Local Dialects of Novo Mesto and Surrounding Localities In the Eastern Lower Carniola subdialect, which includes the local dialect of Novo Mesto, consonants are more stable units compared to vowels, which vary greatly in pronun- ciation. There are noticeable interdialectal elements in the Novo Mesto dialect, which, among other things, was influenced by the immigration of people from different dialect and language areas and by a negative attitude toward dialect use. This article discusses changes across three generations. It starts with an analysis of the reflexes of the Common Slavic consonant clusters dl and tl in -l participles of verbs that end with --ti -em, the secondary clusters tl/dl and tn, and the sequences *črě-, *žrě-, and tj. Finally, an analysis of the reflexes of palatal *ń and *ĺ is provided. The findings, obtained from a small sample of three generations of speakers from Novo Mesto, are compared with the local dialects of the surrounding localities, which are part of the network of research points for Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas; i.e., T269 Vavta Vas, T271 Uršna Sela, T272 Koroška Vas, T274 Smolenja Vas, and T275 Gabrje), and with an old transcription of the Novo Mesto dialect from 1959. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.