Oxf.: 832.1 Predelava drobne oblovine iglavcev v trame Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Predelava drobne oblovine iglavcev v trame. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. V prispevku je prikazana izdelava tramov s skobljanjem v skobljarni v Dobrepolju in z žaga- njem na žagalnici v Ribnici. Podatki so bili zbrani z dvanajstdnevnim snemanjem proizvodnje štirih delovnih skupin. Prikazan je izkoriste~ lesa, po- raba časa pri izdelavi, slika deJavnika, učinki pri delu, ekonomski izkoristek izdelave ter razlika med primerjanima metodama izdelave tramov. 1. UVOD Predelava lesa je nadaljevanje proizvod- nega procesa, ki v gozdarstvu poteka od poseka drevesa do prodaje sortimenta in je za gozdarja postranska dejavnost. Ima predvsem namen oplemenititi gozdne lesne sortimente in hkrati nudi dodatno zaposlitev delovne sile. Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglav- cev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva načina: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Melesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). Pri velikih površinah mladih sestojev iglavcev, iz katerih napade vse več sorti- mentov, primernih za predelavo v trame, imamo vse pog.oje in možnosti, da z izde- lavo tramov pridobimo dodatni dohodek. Saditve smreke ne bomo zmanjšali. Zato bo izdelava tramov zanimiva tudi v prihod- nje. Prav zaradi tega smo tej temi posvetili nekaj več pozornosti. Podrobneje smo .. B. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61.330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU 300 G. V. 7·8/89 Synopsis Južnič, B. : The Processing of Smaii-Sized Co- niferous Round Wood into Beams. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The articfe presents the manufacturing of beams by means of planing in the Dobrepolje planing works and by means of sawing in the sawing works in Ribnica. The data were provided by means of a study of the production which included four Working teams and was going on for 12 days. lncluded are t.he wood yield, the time consumption in the manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the eco- nomic yield of the production and the difference between the compared methods of beam manu- facturing. proučili obstoječe stanje izdelave tramov na našem območju. Namen tega prispevka je prikazati izkori- stek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko deJavnika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skobljanih in žaganih tramov. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN OBJEKTOV RAZISKOVANJA 2.1. Opis zbiranja podatkov Podatke smo zbrali s snemanjem izde- ·lave skobljanih in žaganih tramov, uporabili smo ničelno metodo snemanja. Na vsakem objektu smo snemali šest delovnih dni, ki smo jih izbrali po naključju. S snemanjem so bile zajete vse štiri delovne skupine. Porabljeni čas smo merili v stotinkah minute (min/100). Drobno oblovino smo oštevilčili ter izmerili njeno dolžino in pre- mer, izdelanim tramom pa presek. Vse posnete podatke smo razvrstili v cm debe- linske razrede. Skupaj smo posneli izdelavo 1802 tramov. Pri snemanju smo naredili povprečno 0,64 % napake, kar je v mejah dovoljenega. 2.2. Objekta raziskovanja a) Izdelava skobljanih tramov Izdelavo skobljanih tramov smo snemali v skobljarni v Dobrepolju. Izdelava tramov ima v skobljarni že lepo tradicijo, saj je tod delo steklo že l. 1973, ko je bil nabavljen skobeljni stroj Bechautomat super 11. Ta stroj, ki še vedno obratuje, je avtomatski, upravlja ga en delavec. Skoblja z dveh strani hkrati. Oblovino in trame si prek dveh transporterjev in izmetalcev pripravlja sam. Potrebna sta le transportiranje sortimentov iz deponije do stroja ter odvoz izdelanih tramov. Zaradi nenatančnih dolžin oblovine je potrebno še dodatno krojenje na deponiji. Delo poteka v dveh izmenah. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in trije pomoč­ niki. Pri izdelavi skobljan ih tramov nastajajo kot stranski proizvod skobljanci in odčelki. Skobljance prodajajo za kurjavo, odčelke pa za celulozo. b) Izdelava žaganih tramov Izdelavo žaganih tramov smo snemali na žagalnici v Ribnici. Z izdelavo tramov se je začelo l. 1987. Dobavitelj strojne opreme in žagalne linije je TOM - Rudnik Mežica. Osnovni stroj je štirilistna krožna žagiil (ko- pija švedske žage tovarne MABO}. Zaradi nenehnih zastojev in neenakomerne obrabe krožnih žag so prešli na rez z dvema krožnima žagama. Pot kosa drobne oblovine od trenutka, ko ga viličar položi na dozirno mizo, do žaganega trama je avto- matizirana in vodena iz komandne kabine. Izdelani trami se odlagajo v bokse, ki jih prazni viličar in vozi na prostor za zlaganje. Krajniki padajo na prečni transporter, kjer jih pomožna delavca krojita, sortirata in zlagata. Delo poteka v eni izmeni. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in dva pomožna delav- ca. Pri žaganih tramih napadejo kot stranski proizvod krajniki, ki se jih večinoma prodaja za celulozo, in žaganje, ki ga prodajamo za kurjavo. 3. IZSLEDKI Za popolnejšo predstavo obeh načinov izdelave tramov in razlik med njima poda- jamo nekaj osnovnih povprečij znakov iz obeh vzorcev (tabela 1 ). Skoraj vsi povprečni podatki se med seboj razlikujejo in so odvisni predvsem od načina izdelave tramov. 3. 1 . Izkoristek lesa pri izdelavi tramov Izkoristek lesa smo izračunali kot raz- merje med prostornino trama in oblega lesa. To je le fizični izkoristek, kjer ne upoštevamo stranskih proizvodov. Več kot povprečni izkoristek nam pove izkoristek glede na velikost premerov drobne oblovi- ne, ki jo uporabljamo za izdelavo tramov. Dobljene podatke za izkoristek lesa smo razvrstili po cm debelinskih razredih in izra- čunali povprečne izkoristke po razredih (ta- bela 2). Opomba: V tabeli so podane tudi pov- prečne porabe časa izdelave na tekoči meter trama, obdelane v podpoglavju 3.2. Na izkoristek lesa vpliva poleg premera še dolžina. Zato smo najprej z multiplo regresijo ugotavljali odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera in dolžine oblega lesa. Ugotovili smo, da ni odvisnosti med povprečnim izkoristkom lesa in povprečno dolžino (Fs= 1,61, Fž = 1,19). Obratno pa Tabela 1. Povprečja za osnovne znake pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Znaki Premer oblovine Dolžina Prostornina oblovine Prostornina trama Dimenzija trama Izkoristek lesa Poraba časa/m Učinek Enota mere cm 0/o min/100 m/dan m3/dan Skobljarna Dobrepolje 15,65 5,78 0,12 0,08 11,0 x 12,4 72,53 20,08 1018,00 14,66 žagal nica Ribnica 19,73 5,59 0,18 0,10 12,3X13,9 57,12 34,48 693,50 12,33 G v 7-8 89 301 Tabela 2. Povprečni izkoristek lesa, povprečna dolžina oblovine in povprečna poraba časa izdelave m trama po debelinskih razredih Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica Debelinski frek· dol· izka- poraba frek· dol- izka- poraba razred venca žina ri stek časa/m venca žina ristek časa/m m % min/100 m o;., min/100 9 6 5,00 99,99 19,11 10 32 5,19 90,96 18,04 11 49 5,18 79,74 17,59 12 87 5,59 76,64 17,23 13 94 5,60 76,42 17,81 9 5,11 78,55 30,60 14 120 5,63 72,86 18,46 15 4,93 73,36 32,82 15 134 5,72 71,00 19,11 46 5,07 64,77 33,14 16 132 5,55 70,82 19,20 56 5,25 59,00 32,92 17 107 6,05 72,33 20,12 83 5,14 58,80 34,25 18 104 6,07 71,66 20,70 63 5,25 58,56 33,59 19 78 5,97 67,42 22,69 96 5,69 56,98 33,78 20 53 6,26 68,71 23,87 70 5,44 56,26 35,05 21 27 6,22 63,71 25,84 84 5,88 55,39 34,28 22 24 6,42 59,73 32,26 92 5,71 54,91 34,77 23 10 7,60 55,52 27,90 39 5,79 55,37 34,77 24 34 6,24 52,24 35,92 25 23 6,22 50,19 34,98 26 15 6,60 48,02 37,24 27 12 6,25 46,92 43,69 28 8 6,88 50,87 44,34 Skupaj 1057 745 Povprečje 5,78 72,53 20,08 5,59 57,12 34,48 obstaja tesna povezava med povprečnim Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo izkoristkom in premerom CFs = 639,93xxx, tveganja a = 0,001 (tž = 48,03xxx, t5 = F2 = 362,82xxx). Zato smo v nadaljevanju 55,05xxx). Izračunana determinacijska količ- vključili v analizo le debelina oblega lesa. nika kažeta, da je 76 % oziroma 7 4 % Analiza je pokazala, da povprečni izkori- variabilnosti povprečnega izkoristka lesa stek z večanjem premera oblega lesa pada pojasnjenega s premerom oblega lega. (graf 1 ). Graf 1. Odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Izkoristek lesa(%) 302 G. V 7·8189 BO 70 60 50 10 15 Ys = 97,836 1,617 X (rxY = 0,86) Yž = 82,664 1,295 X (rxY = 0,87) 20 skobljani trami 25 žag ani trami 30 premer (cm) Pri izdelavi skobljanih tramov je pri naj- večjem premeru izkoristek lesa za 1 ,80-krat manjši kot pri najmanjšem premeru, pri žaganih tramih pa 1,54-krat. Povprečni iz- koristek je pri skobljanju 72,53 %, pri žaga- nju tramov pa 57,12 %. Povprečni izkori- stek za izdelavo skobljanih tramov je med 15 in 16 cm, žaganih tramov pa med 19 in 20cm. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razlike med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Pov- prečni izkoristek lesa je odvisen od različne metode izdelave tramov in debeline oblovi- ne. Z analizo kovariance smo izločili vpliv debeline oblovine. Analiza je pokazala, da je povprečni izkoristek lesa med primerja- nima metodama značilno različen (F = 14,7oxx), medtem ko test količnikov regre- sije (F = 3,74) in test homogenosti nepoja- snjenih varianc (F 1.42) ni pokazal zna- čilnih razlik. 3.2. Poraba časa pri izdelavi tramov Poraba časa je odvisna od debeline, dolžine in kakovosti oblega lesa ter sposob- nosti strojnika. Pri izračunu smo upoštevali le efektivna porabo časa, to je čas, ko strojnik dela s strojem. Tako smo izločili zastoje zaradi slabe kakovosti oblovine (o- bjektivni zastoji) in zastoje zaradi nespret- nosti delavcev (subjektivni zastoji). Z izra- čunom porabe časa za izdelavo m trama smo izločili vpliv dolžine. Te podatke smo razporedili po centimetrskih debelinskih razredih in dobili povprečno porabo časa izdelave m trama po razredih (tabela 2). Z analizo smo ugotovili, da povprečna poraba časa izdelave m trama z debelina narašča (graf 2). Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo tveganja a = 0,001 (tž = 30,46xxx. fs = 56,80xxx). Izračunana determinacjjska količ­ nika kažeta, da je 56% oziroma 76% variabilnosti povprečne porabe časa za iz- delavo m trama pojasnjene s premerom oblega lesa. Pri izdelavi skobljanih tramov je pov- prečna poraba časa pri največjem premeru ob lovi ne za 1 ,46-krat večja kot pri najmanj- šem premeru, pri žaganih tramih pa je večja za 1,45-krat. Povprečna poraba časa je na žagalnici med 19 in 20 cm in v skobljarni med 15 in 16 cm oblega lesa. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razliko med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Po- raba časa za izdelavo m trama je odvisna od različne metode izdelave tramov in de- beline oblega lesa. Vpliv debeline oblovine smo z analizo kovariance izločili. Analiza je pokazala, da med metodama obstaja zna- čilna razlika v povprečni porabi časa za Graf 2. Odvisnost povprečne porabe časa za izdelavo m trama od premera oblovine Poraba časa za m trama (min/1 OO) 35 JO 20 15 ID 15 žagani trami Y1 = 26,032 + 0.428 X (rx9 = O, 75) Ys = 7,191 + 0,824 X (rx9 = 0,87) 20 skobljani 1rami 25 premer (cm) G V. 7·8189 303 izdelavo m trama (F = 138,85)()()(). Test količnika regresije (F = 1,25) in test homo- genosti nepojasnjenih varianc (F = 1, 15) pa ni pokazal značilnih razlik. 3.3. Slika delavnika S sliko deJavnika smo prikazali, koliko časa se porabi za posamezno opravilo, zastoje in odmere. Najpomembnejši je efektivni čas dela. V tabeli 3 je podan porabljeni čas za posamezna opravila. Tabela 3. Slika delavnika Posamezno opravilo Pripravljalno-zaključna dela Nakladanje in pripravljanje oblovine Skobljanje- žaganje Zastoji- objektivni -subjektivni Odmori Skupaj Efektivni čas Efektivnega časa je v obeh primerih manj kot 50 %. Razdeljen je na nakladanje in pripravljanje oblovine s strojem in na žaga- nje oziroma skobljanje. Na žagalnici se veliko časa porabi za nakladanje in pripravo oblovine predvsem zaradi neizurjenosti strojnikov. Veliko rezerve je v organizaciji dela, in to predvsem pri pripravljalno-za- ključnih delih. V ta dela je vključeno priprav- ljanje in pospravljanje delavnice, priprava stroja in oblovine ter pospravljanje tramov. Visok odstotek pripravljalnih del v skobljarni je posledica ročne obdelave in priprave oblovine. Vzroki za objektivne zastoje so pri skob- ljanju star izrabljen stroj, pri žaganju tramov pa sortimenti slabe kakovosti (krivost, grče) in nedodelani izmetalec krajnikov. Subjek- tivni zastoji so posledica nespretnosti de- lavcev. Iz navedenega lahko sklepamo, da je pri izdelavi tramov po obeh načinih delež efek- tivnega časa premajhen in ga bo treba z boljšo organizacijo dela, nekaterimi tehnič­ nimi izboljšavami in bolj izurjenimi delavci povečati. 3.4. Učinki pri delu Učinke smo ugotavljali v m3 in m izdela- Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica min/100 % min/100 % 90.830 31,7 42.726 15,0 39.675 13,8 63.297 22,2 81.518 28,4 76.666 26,8 25.384 8,9 55.139 19,3 14.662 5,1 18.448 6,4 34.611 12,1 29.366 10,3 286.680 100,0 285.642 100,0 121.193 42,3 139.963 49,0 nih tramov na dan. Izračunani učinki na delavca so prikazani v tabeli 4. Učinek v· m3/dan za skupino je v skob- ljarni povprečno za 1,19-krat večji kot na žagalnici, v tekočih metrih pa je večji za 1 ,47-krat. Večja razlika je v tekočih metrih zato, ker v skobljarni predelujejo tanjši obli les. To smo potrdili s testiran jem premerov oblega lesa med primerjanima metodama (z 21.46)()()(). S Snedecor-Brantovim testom smo ugo- tovili, da je med primerjanima metodama različna struktura napadlih sortimentov po debelin.i (x2 = 189, 19xxx). Učinek delavca je v m3 večji na žagalnici, v m pa v skobljarni. Primerjava učinkov v m/dan na delavca med izdelavo skobljan ih in žaganih tramov ni pokazala značilnih razlik v učinkih Tabela 4. Učinki v m3/dan in mldan tramov na delavca Snemalni dnevi Skobljarna Dobrepolje m3/dan m/dan 1 4,120 296,50 2 2,165 182,75 3 2,695 185,25 4 3,538 279,50 5 4,808 299,25 6 4,658 284,25 Povprečno na delavca Povprečno na skupino 304 G v 7-8189 3,664 254,58 14,66 1018,00 žagalnica Ribnica m3/dan m/dan 4,673 257,67 1,551 72,33 3,828 206,00 4,61 o 236,00 4,909 302,67 5,095 312,33 4,111 231,17 12,33 693,50 (t = 0,50). Enako velja za učinke, merjene v m3/dan po delavcu (t = 0,57). Zaradi boljšega izkoristka in manjše po- rabe časa za izdelavo je ugodnejše izdelo- vati trame manjših dimenzij. Tako se učinek izdelave tramov, merjen v m, dvigne, učinek v m3 tramov pa se zmanjša. Zato je smotrno in stimulativno postaviti normo v m/dan in ne v m3/dan. Tako dobijo delavci motiv za izdelavo tanjših tramov. 3.5. Ekonomski izračun Zelo pomembna postavka pri ugotavlja- nju razlik v izdelavi skobljanih in žaganih tramov je finančni rezultat poslovanja. V izračun stroškov smo vključili vrednost po- rabljene oblovine iglavcev in stroške-pro- izvodnje. Od teh stroškov smo odšteli pri- hodke, ki jih dobimo s prodajo tramov in stranskih proizvodov, in dobili dobiček, ki nastane pri izdelavi tramov (tabela 5). Eko- nomski izračun je izdelan na podlagi ceni ka in kalkulacij GG Kočevje z dne 1. 3. 1989 in je specifičen za konkretna primera. Namen tega prispevka je bil prikazati izkoristek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko delav- nika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skob]janih in žaganih tramov. Izdelavo skobljanih tramov smo proučevali v Dobrepolju, izdelavo žaganih tramov pa na žagal- nici na Melesu v Ribnici. Snemali in opazovali smo dvanajst dni. V snemanje so bile vključene štiri delovne skupine. Povprečni izkoristek lesa je visoko odvisen od premera oblega lesa in z večanjem premera pada. Metoda izdelave tramov vpliva na razlike v povprečnem izkoristku lesa. Pri skobljanju tra- mov je povprečni izkoristek 72,53 %, pri žaganju tramov pa 57, 12 %. Povprečna poraba časa za izdelavo m trama je tesno povezana z debeline oblega lesa in z večanjem premera narašča. Metoda izdelave vpliva na razlike v povprečni porabi časa za izdelavo tramov. Povprečen izkoristek lesa in povprečna poraba časa za izdelavo skobljanih tramov je pri premeru 15-16 cm, za žagane trame pa pri premeru 19 do 20 cm oblega lesa. Efektivnega časa je pri izdelavi skobljanih ·tra- mov 42 %, pri izdelavi žaganih tramov pa 49 %. To je premalo. Povečamo pa ga lahko z boljšo organizacijo .dela pri izdelavi tramov. Učinek pri izdelavi žaganih tramov za skupino Tabela 5. Ekonomski izračun izdelave žaganih in skobljanih tramov Kazalci Cena Skobljarna Žagal nica din/m3 din/m3 tramov din/m3 tramov Drobna oblovina iglavcev 507.000 699.843 883.558 Stroški proizvodnje 233.450 350.180 Skupaj odhodki 933.293 1,233.738 Trami (povprečna cena) - skobljani 1,000.000 1,000.000 - žagani 1,305.000 1,305.000 Krajniki Žaganje Odčelki Skobljanci Skupaj prihodki Razlika (dobiček) Izračun je pokazal, da je pri izdelavi žaganih tramov v Ribnici povprečno 2,32- krat ugodnejši finančni rezultat kot pri izde- lavi skobljanih tramov v Dobrepolju. Povzetek Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglavcev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva nači­ na: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Me- lesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). 289.300 148.990 79.750 18.821 87.000 17.313 50.000 18.950 1,036.263 1,472.811 102.970 239.073 je 12,33 m3/dan oziroma 694 m/dan, pri izdelavi skobljanih tramov pa 14,66 m3/dan ali 1018 m na dan. Testiranje povprečnih učinkov na delavca ni pokazalo razlik med metodama izdelave tramov. Zaradi boljšega izkoristka lesa in manjše po- ~abe čas? za izdelavo tanjših tramov je ugodneje rzdelovatr trame manjših dimenzij. S tem se uči­ nek izdelave tramov, merjen v m, dviga, učinek, merjen v m3 tramo.v, pa pada. Zato je smotrno postaviti normo v m tramov/dan. Tako so delavci spodbujani k izdelavi tramov iz tanjšega oblega lesa. Ekonomski izračun je pokazal, da je izdelava žaganih tramov v finančnem pogledu 2,32-krat ugodnejša kot izdelava skobljanih tramov. G. V 7-8'89 305 THE PROCESSING OF SMALL-SIZED CONIFEROUS ROUND WOOD INTO BEAMS Summary One of the ways of wood processing is the manufacturing of beams of small-sized coniferous round timber. ln the Forest Enterprise Kočevje, they are manufactured in two ways: - by means of planing, they are manufactured in the Dobrepolje (BOAL Lašče) planing works, - sawn beams are manufactured in the Meles sawing works in Ribnica (BOAL Jelenov žleb). The purpose of this article is to present the wood yield, the time necessary for beam manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the economic performance of the manufacturing and the differences between the planed and sawn beams. The manufacturing of planed beams was researched in Dobrepolje and that of sawn beams in the Meles sawing works in Ribnica. The studies and observations were going on for twelve days and they we re carried out by four working tea ms. The average wood yield highly depends on the round wood diameter and it diminishes with the increasing of the diameter. The method of the manufacturing of beams influences the dif- ferences in the average wood yield. ln beam planing, the average yield totalls 72.73% and in be am sawing 57.12 %. The average time consumption for the manu- facturing of 1 m of a beam is in close relation to the diameter of the round wood and it increases with increased diameter. The differences in the average time consumption for the manufacturing of beams are influenced by the method of manu- facturing. The average wood yield and the average time consumption for the manufacturing of planed be am s are ach ieved at the di am eter of 15--16 cm and in sawn beams at the diameter of 19-20 cm of rou nd wood. Oxf.: 945.31 Effective time in plane beam manufacturing amounts to 42 % and in sawn beam manu- facturing to 49 %. Both valued are too low. They could be increased by better organization in the process of beam manufacturing. . The performance of sawn beam manufactunng totalls 12.33 m3/day per team i.e. 694 m/day and in plane manufacturing 14.66 m3/day or 1018 m/day. The testing of the average performance achieved by a worker did not prave any dif- ferences between the beam manufacturing methods. Due to a higher wood yield and smaller time consumption in the manufacturing of beams of smaller diameter, it is more profitable to manufacture beams of smaller dimensions. The performance of beam manufacturing, measured in m increases and the performance measured in m3 decreases. Consequently, it would be wise to set the piece work standard in m of beams/day. This provides stimulation for workers to manufacture beams of round wood of smaller dimensions. The results of the economic calculation proved, that the production of sawn beams is 2,32 times more economic than that of planed ones. LITERATURA IN VIRI 1. KOTAR, M.: Statistične metode, izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana 1977 2. KRIVEC, A.: Organizacija dela v gozdni proizvodnji, Ljubliana 1974 3. LIPOGLAVSEK, M.: Gozdni proizvodi, Ljub- ljana 1981 4. TURK, Z.: Metodika kalkulacij ekonomično­ sti strojnega dela v gozdu, Ljugljana 1975 5. ZORE, J., VILHAR, Č., JUZNIČ, B.: Izdelava tramov na skobljarni v Dobrepolju, študija, Koče- vje 1988 ~ 6. ZORE, J., BARTOL, M., JUZNIČ, 8.: Izde- lava tramov v žagalnici Meles - Ribnica, študija, Kočevje 1988 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani Ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani Jože KOVAČ* O UVOD Okrogle obletnice so zanimive predvsem zato, ker se v desetletnem obdobju marsi- kaj zgodi. Med jubilanti, ki smo skupaj * Prof. dr. J. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU. 306 G. V 7-8/89 preživeli mladostna leta, in to študentska, pa to še posebno ·velja. Če pa je to že štiridesetletna obdobje, se spremembe to- liko stopnjujejo, da postanemo do njih spoštljivi in jih z vso potrebno pozornostjo začnemo obravnavati. še več, začnemo jih negovati in jim pripisovati vse večji pomen in vrednost. Z leti se namreč vedno bolj oziramo nazaj in dogodki iz preteklosti nam