1000. Spisal Peter —ič. ^ragi tovariš, mila tovarišica! Ali vaju število 1000 ne spominja na konec prosvetljenega XIX. stoletja? O da, da, bodeta mi oba hitro odgovorila. Z novim letom boderao tudi rni — pijonirji narodne prosvete — svoje dohodke računali na tisoče. Res je, zadela sta jo! Ogledujta si mojo pobotnico, kafcero imam že pripravljeno za raesec prosinec 1900! Vidita, kajne, da je letna plača 1000 K, petletnica celih 80 K in opravilna doklada sarao 60 K — skupaj toraj 1140 K. Ako 1140K letne plače razdelira v mesečne prejemke, bodem torej dobival vsak meseo blizu — stotak — odštevši le 2°/o za pokojninski zaklad. To pa skoraj ne sraem misliti, da iraajo moji nekdanji součenci, ki nikdar niso prebili ne izpita učne sposobnosti, nikdar napravili mature, ki niti niso bili sposobni vstopiti v II. ali III. letnik učiteljišča, IV. letnika pa še videli niso — a vendar imajo sedaj v svoji službi mesečne plače blizu 100 gld. in tudi več. Zakaj? Tu je gotovo kaka poraota v goldinarski in kronski veljavi! Kaj pa moji nekdanji tovariši, ki so se še o pravem casu poslovili od učiteljevanja? Ti gospodje oficirji in uradniki v trgih in mestih bodo dobivali svoje dobre plače z novirn letom tudi v kronski veljavi in jih čisto nič ne bodo motili stari goldinarji. Bode kronska veljava nara učiteljera kaj pomagala? Ali bodemo za naprej imeli kaj več denarja? Ali ne bode nič več toliko družinskih skrbi? Ali bode učitelj v kronski veljavi bolje plačan od navadnega žandarja? Maturo sera prebil pred 10. leti in bil iraenovan provizoricnira učiteljem v trgu R. na Dolenjskem. Tu mi je g. voditelj odločil, da bodem po eno uro na teden poučeval v ponavljavni šoli — to je bil gotovo kak poboljšek. Med učenci 12—14 letnirai je bil tudi 14 letni deček, koji je še tisto leto dovršil svoje študije in prejel — odhodnico. Odhodnica raenda ne izpričuje posebnih talentov ! Ta »jurist" je šel z 18. letom prostovoljno k vojakom ter se v časti povspel do »koprola". Naj omenira tu, da sem jaz še vedno nadoraestni rezervnik brez Bštern" ter da moram v vojaški suknji svojemu učencu skazati čast in mu ..salutirati". Ta korporal je sedaj orožnik ali žandar v Z. Tudi orožniki prejemajo plačo za svoj trud. Primerjajrao plače orožnikov — plačarn učiteljev ne oziraje se na študije ali kaj drugega. Moj učenec pred 10 leti v trgu R. na Dolenjskera — sedaj žandar v Z., prejeraa letne plače v kronski veljavi 1100 K, po vrhu dobi še na leto 80 K za obleko, iraa prosto stanovanje kakor jaz, ker sera učitelj na enorazrednici. Tu mi je priporaniti, da moji vrstniki tovariši na večrazrednicah nimajo prostega stanovanja in ne opravilne doklade, imajo torej 100 K manj plače — kakor raoj učenec — žandar. Da imam tudi jaz 40 K manj od njegove plače — je torej resnično pa žalostno in sramotno. Učitelj manj plače — kakor pa učenec žandar! Ali je še kaj pravice na svetu? Kaj mi pomagajo vsa priznalna pisma za uspešno delovanje slavnih krajnih ter slavnih c. kr. okrajnih šolskih svetov, katera so mi bila doposlana, ako se moram na vse pretege boriti, da svojo obilno družino 7 glav preživljam z manjo plačo, kakor jo iraa moj učenec — žandar, ki sam prosto živi, kakor tiček v gaju. Da bodo pa prej izboljšali plače cestarjera, kakor pa učiteljem, je skoraj verjetno, kajti stari bogovi še vedno sovražijo učitelja. Veselo novo leto, zadnje v XIX. stoletju, voščira in želim vsera svojira tovarišera in vsera tovarišicam ter tudi vsera tistim gospodora, ki bodo pri p r v i priliki priborili učiteljem boljšo bodočnost.