Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020) 
______________ 
173 
 
KANABIGEROL (CBG) V KONOPLJI (Cannabis sativa L.) IN NJEGOVI 
POZITIVNI UČINKI NA ZDRAVJE 
 
Marjeta ERŽEN
1
, Samo KREFT
2
 in Andreja ČERENAK
3
 
 
Pregledni znanstveni članek / review article 
Prispelo / received: 25. 10. 2020 
Sprejeto / accepted: 28. 11. 2020 
 
Izvleček 
Konoplja je rastlina z več kot 500 različnimi fitokemikalijami. Med najbolj 
preučevane spadajo kanabinoidi in sicer THC in CBD, vse bolj pogoste pa so tudi 
raziskave na kanabinoidih CBC in CBG. Kanabinoidi nastajajo po dveh različnih 
biosinteznih poteh; po poliketidni poti in po plastidni 2-C-metil-D-eritritol-4-
fosfatni poti, ki vodita do nastanka kanabinoida CBG-A. CBG-A je prekurzor za 
nastanek glavnih kanabinoidov. Leta 1987 so prvič omenili kemotip IV, ki ima 
višjo vsebnost kanabinoida CBG in nizko vsebnost ostalih kanabinoidov. CBG 
rastline imajo B 0B 0 genotip. V kombinaciji z alelom B D je B 0 popolnoma recesiven 
in ga je zato s trenutnimi molekularnimi tehnikami težko zaznati ter težko ločiti 
kemotip IV od kemotipa III (B DB D genotip). CBG se lahko veže na različne 
receptorje v telesu in s tem deluje pozitivno na zdravje ljudi in živali. Ima blago 
proti glivično delovanje, antidepresivne učinke, antioksidativne učinke, na 
osnovnih raziskovalnih modelih deluje proti rakavim celicam, ima pozitivne učinke 
pri zdravljenju kolitisa pri miših, deluje pri zdravljenju kroničnega vnetja črevesja 
in ima antibakterijsko delovanje proti določenim sevom meticilin odpornih bakterij 
Staphylococcus aureus MRSA. Je stimulator apetita in inhibira aldoza reduktazo, 
ki vodi v diabetes. Glede na do sedaj znana dejstva o CBG je v znanosti še veliko 
prostora za nadaljnje raziskave na tem področju.  
Ključne besede: kanabigerol, CBG, kemotip, učinki na zdravje, konoplja 
 
 
CANNABIGEROL (CBG) IN HEMP (Cannabis sativa L.) AND ITS 
POSITIVE EFFECTS ON HEALTH 
 
Abstract 
Cannabis is a plant with more than 500 different phytochemicals. The most studied 
components are cannabinoids especially CBD and THC, but also researches on the 
                                                                 
1
 Mag., inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 
3310 Žalec, Slovenija, e-pošta: marjeta.erzen@ihps.si 
2
 Prof. dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana, 
e-pošta: samo.kreft@ffa.uni-lj.si 
3
 Izr. prof., dr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 
3310 Žalec, Slovenija, e-pošta: andreja.cerenak@ihps.si 

174 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020)
______________
 
cannabinoids CBC and CBG are becoming more common. Cannabinoids have two 
different biosynthetic pathways; polyketide pathway and plastidal 2-C-methyl-D-
erythritol-4-phospate pathway which both lead to CBG-A formation, a precursor 
for the main cannabinoids. In 1987, chemotype IV with high content of CBG and 
low content of other cannabinoids was first time mentioned. CBG plants have B 0B 0 
genotype. Allele B 0 is in combination with B D allele completely recessive and 
therefore hard to detect with current molecular technics and also hard to 
differentiate chemotype IV from chemotype III (B DB D genotip). CBG can bind with 
different receptors in body and therefore have positive effects on human and 
animal health. CBG can have mild antifungal properties, antidepresive and 
antioxidant effects. It has anticancer properties on basic animal models, beneficial 
effects on murine colitis in mice, positive effects on inflammatory bowel disease 
and has antibacterial properties against MRSA. CBG is appetite stimulator and has 
inhibitory effects on aldose reductase activity which can cause diabetes. According 
to the known facts about CBG there is still a lot of potential for further research in 
this field.  
Keywords: cannabigerol, CBG, chemotype, health effects, hemp 
 
 
1 UVOD 
 
Konoplja (Cannabis sativa L.), ki izvira iz Centralne Azije, vsebuje številne 
spojine, ki imajo terapevtski učinek in pozitivno delujejo na zdravje ljudi in živali 
(Andre in sod., 2016). Več kot 500 različnih fitokemikalij je bilo do sedaj 
določenih v konoplji (Namdar in sod., 2018). Poleg kanabinoidov se v konoplji 
nahajajo še terpenoidi, steroidi, alkaloidi, lignani, flavonoidi. Danes je poznanih 
več kot 100 različnih kanabinoidov (Namdar in sod., 2018), med katerimi ima 
samo Δ-9-tetrahidrokanabinol (THC) psihoaktivne učinke (DeLong in sod., 2010) 
in ravno zaradi tega kanabinoida je konoplja dobila status najbolj preganjane 
rastline. Poleg THC so pomembni še kanabinoidi kanabidiol (CBD), kanabikromen 
(CBC) in kanabigerol (CBG) (Hillig in Mahlberg, 2004). Kanabinoidi so znani 
predvsem po svojih pozitivnih učinkih na zdravje kot so zdravljenje epilepsije, 
Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze, zmanjšujejo 
bolečino in slabost pri rakavih bolnikih, imajo pozitivne učinke na zdravljenje 
diabetesa in prehranskih motenj. Poleg naštetega imajo protivnetne, antioksidativne 
učinke, delujejo protibolečinsko (Namdar in sod., 2018). Kanabinoidi imajo lahko s 
terpeni oz. spojinami eteričnega olja sinergistične učinke na zdravje (Russo, 2011). 
Največja vsebnost kanabinoidov je v trihomih, in sicer do 60 %, v neoprašenih 
ženskih socvetjih do 30 %, v oprašenih socvetjih do 13 %, v listih do 0,05 % in v 
steblih do 0,02 %. V semenih in koreninah se kanabinoidi ne nahajajo (Russo in 
Marcu, 2017). 
 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020) 
______________ 
175 
 
Glede na kemijsko sestavo lahko konopljo razdelimo na pet glavnih kemotipov: 
kemotip I, kjer je vsebnost THC višja od 0,3 %, vsebnost CBD pa nižja od 0,5 %, 
kemotip II oz. mešani tip, kjer je vsebnost THC in CBD približno enaka, kemotip 
III; kje je vsebnost CBD višja od 0,3 %, vsebnost THC pa nižja, kemotip IV, pri 
katerem prevladuje vsebnost CBG in kemotip V, pri katerem vsebnosti 
kanabinoidov ni mogoče zaznati (Small in Beckstead, 1973; Fournier in sod., 
1987). 
 
V preteklosti je bilo največ raziskav namenjenih kanabinoidoma THC in CBD, 
danes pa se v raziskovanje vedno bolj vključuje tudi kanabinoid CBG, ki je znan 
po svojih številnih pozitivnih učinkih na zdravje ljudi. Naš namen preglednega 
članka je povzeti dosedanje raziskave namenjene kanabinoidu CBG, predstaviti 
biosintezne pot in dedovanje kemotipov.  
 
2 BIOSINTEZNA POT IN DEDOVANJE KEMOTIPA PRI CBG 
 
Kanabinoidni prekurzorji nastajajo s kombinacijo dveh biosinteznih poti in sicer 
preko a) poliketidne poti kjer nastaja olivetolna kislina (OLA) in b) plastidna 2-C-
metil-D-eritritol 4 fosfatna (MEP) pot kjer se sintetizira geranil difosfat (GPP). 
Geranilpirofosfat:olivetolat geraniltransferaza katalizira alkilacijo OLA in GPP, kar 
vodi do nastanka kanabinoida CBG-A, ki pa je glavni prekurzor za nastanek 
različnih kanabinoidov. Δ-9-tetrahidrokanabinolno kislinska (THC-A) sintaza 
pretvarja kanabigerolno kislino (CBG-A) v THC-A, kanabidiolno kislinska  (CBD-
A) sintaza pretvarja CBG-A v CBD-A in kanabikromensko kislinska (CBC-A) 
sintaza pretvarja CBG-A v CBC-A (Andre in sod., 2016). Kanabinoidi, ki imajo C5 
stransko verigo oz. propilno stransko verigo nastanejo kadar GPP kondenzira z 
divarinsko kislino v kanabigerovarin (CBG-V), ki se s pomočjo treh različnih 
sintaz pretvarja v kanabidivarin (CBD-V), kanabikormevarin (CBC-V) in v Δ-9-
tetrahidrokanabivarin (THC-V) (De Meijer in sod., 2009). 
 
Leta 1987 so Fournier in sod. (1987) prvič opisali kemotip IV, pri katerem 
prevladuje vsebnost CBG (do 94 %), vsebnost THC in CBD pa je nižja od 0,3 %. 
CBD in THC imata približno enako afiniteto do CBG, medtem ko ima kanabinoid 
CBC višjo afiniteto (De Meijer in Hammond, 2005).  
 
De Meijer in Hammond (2005) sta preučevala izražanje alelov v različnih 
populacijah, in sicer eno populacijo s prevladujočim kanabinoidom CBG, eno 
populacijo s prevladujočim kanabinoidom THC in tri populacije s prevladujočim 
kanabinoidom CBD. Ugotovila sta, da se preučevani kemotipi razlikujejo glede na 
lokus B, ki ima dva alela in sicer alel B D in alel B T, ki določata CBD- in THC- 
sintazo, ter redkejši alel B 0, ki določa sintazni encim »z napako« in s tem kopičenje 
CBG-A. Glede na to predpostavko vsebujejo rastline s prevladujočim CBD 
kanabinoidom B DB D genotip in rastline s prevladujočim THC kanabinoidom B TB T 

176 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020)
______________
 
genotip. Za rastline s prevladujočim CBG kanabinoidom se predvideva B 0B 0 
genotip. Križanci med CBG prevladujočo rastlino in CBD prevladujočo rastlino bi 
v F 1 generaciji imeli potomce genotipa B DB 0, medtem ko bi križanci med CBG 
prevladujočo rastlino in THC prevladujočo rastlino imeli potomce genotipa B TB 0. 
V F 1 generaciji pa se lahko pojavijo tudi rastline s prevladujočim CBD ali THC 
kanabinoidom, kar bi lahko pojasnili z domnevo, da se alel B 0 v kombinaciji z 
aleloma B D in B T izraža recesivno zaradi sintaze z napako, ki jo kodira ta alel. 
Ugotovila sta tudi, da se v F 2 generaciji pri rastlinah s prevladujočim B 0 genotipom 
lahko pojavi do 15 % kanabinoida CBD, kar kaže na to, da ima sintaza z napako, ki 
kodira B 0B 0 alel v majhnih količinah sposobnost pretvarjanja CBG v CBD. Prav 
tako so v F 2 generaciji pri križancih med CBG in CBD/THC maternimi rastlinami 
vse ostale rastline, ki nimajo B 0B 0 genotipa, CBD/THC prevladujoče. S tem se 
lahko potrdi, da imajo CBG prevladujoče rastline na lokusu B prisoten 
homozigoten alel B 0. V kombinaciji z alelom B D je alel B 0 v celoti recesiven. Glede 
na to, da se lahko CBG v manjših količinah pretvarja v CBD predpostavljata, da je 
alel B 0 mutirana oblika B D alela. 
 
2.1 Določanje kemotipa IV s pomočjo markerjev 
 
Molekulske markerje uporabljamo za določanje genetskih variabilnosti na nivoju 
DNA, in sicer na osnovi polimorfizmov nukleinskih kislin. Z genetskimi markerji 
lahko zagotovimo obširne podatke, ki se lahko uporabijo pri določanju in izboljšavi 
genetskega materiala ter pri nadaljnjem žlahtnjenju. Pri konoplji se markerji 
uporabljajo predvsem zaradi določanja genetskih raznolikosti, izvora genetskega 
materiala, določanja in razvrščanja različnih sort, sestavljanja genetskih kart, 
določanja spola in določanja kemotipov (Hesami in sod., 2020).  
 
Pacifico in sod. (2006) so preučevali 12 različnih sort in akcesij konoplje 
različnega izvora. S pomočjo plinsko kromatografskih (GC) analiz so določili 
vsebnost kanabinoidov ter s pomočjo SCAR markerjev B190/B200 in 
B1080/B1192 določili njihovo povezavo s kemotipom. Na podlagi GC analiz so 
kemotip IV določili pri dveh akcesijah in sicer pri 5 od 9 rastlin sorte Barnabeo in 
pri vseh preučevanih rastlinah F 1 generacije sorte Barnabeo. Ko so določili 
kemotipe z markerji, se kemotipa IV in V na genetskem nivoju nista razlikovala od 
kemotipa III. Predpostavljajo, da je pri vseh rastlinah kemotipa IV prišlo do 
obratnega razmerja med CBG in CBD. Pri križancih z visoko vsebnostjo CBG so 
takšna opažanja podali tudi drugi avtorji (De Meijer in sod., 2009). Zaradi prej 
omenjenih ugotovitev, da je alel B 0 mutirana oblika B D alela, na podlagi markerjev, 
ki so jih uporabili v raziskavi (Pacifico in sod., 2006) niso bili uspešni pri 
razlikovanju med obema kemotipoma.  
 
Onofri in sod. (2015) so preučevali heterogenost CBD-A sintaze in THC-A sintaze. 
Tudi oni so ugotovili, da se CBG(A) kemotip pojavi zaradi minimalne 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020) 
______________ 
177 
 
funkcionalnosti CBD-A in THC-A sintaze in tako prihaja do sprememb na 
proteinskem nivoju, kar onesposobijo delovanje omenjenih sintaz in akumulacijo 
CBD(A), kar so dokazali s SNP analizo.  
 
3 CBG IN UČINKI NA ZDRAVJE 
 
CBG je bil izoliran leta 1964 (Russo, 2011, Gaoni in Mechoulam, 1964). V 
konoplji ga ponavadi najdemo pri nižji koncentraciji, z novimi žlahtniteljskimi 
tehnikami pa lahko določeni kemotipi dosežejo tudi do 100 % zastopanost med 
kanabinoidi (De Meijer in Hammond, 2005). 
 
Ljudje imamo v telesu endokanabinoidni sistem, kjer so prisotni endokanabinoidi 
(tako kot v konoplji kanabinoidi) poleg tega pa so prisotni tudi kanabinoidni 
receptorji, na katere se kanabinoidi vežejo. Najbolj znana receptorja sta CB1 in 
CB2 (Bíró et al. 2009). CBG ima relativno šibko afiniteto do glavnih dveh 
receptorjev, se pa lažje veže na receptorje kot so TRPV1, TRPV2, TRPA1, 
TRPV3, TRPV4 in α2-adrenoceptor. Ti receptorji so pomembni pri uravnavanju 
bolečine, vnetja, in zaznavanju toplote (De Petrocellis in sod., 2011). CBG je 
potencialen antagonist receptorja TRPM8, ki uravnava bolečine v mehurju in 
deluje pri raku prostate (De Petrocellis in Di Marzo, 2010).  
 
CBG deluje blago proti glivično in ima antidepresivne učinke. Ligresti in sod., 
(2006) so dokazali, da CBG deluje proti raku pri osnovnih raziskovalnih modelih, 
še posebej pri raku dojk, kar so dokazali na miših. Andre in sod. (2016) pa navajajo 
pozitivne učinke na kolitis pri miših. Borrelli in sod. (2013) so ugotovili pozitivne 
učinke zdravljenja s CBG pri kroničnem vnetju črevesja, CBG namreč zmanjšuje 
razmerje med dolžino in težo črevesja, ki je indikator odziva na vnetje. Dokazali 
so, da pri 30 mg/kg CBG zmanjšuje poškodbe na črevesju. Preučevali so tudi 
možne antioksidativne učinke CBG na črevesno sluznico, kjer zmanjšuje 
oksidativni stres. CBG ima pomembno vlogo tudi kot antibakterijsko sredstvo proti 
določenim sevom MRSA kot sta EMRSA-15 in EMRSA-16 (Appendino in sod., 
2008).  
 
Leta 2016 so Brierley in sod. (2016) preiskovali učinek CBG na vnos hrane in 
hranjenje pri podganah. CBG se je pri testu izkazal kot stimulator apetita pri 
odmerku 120-140 mg/kg. Ta odmerek je sicer nepredstavljivo visok, saj bi to 
pomenilo vsaj 10 g čistega CBG za 70 kg težko osebo. Predhodna raziskava je 
pokazala, da pri 4 urnem testu odmerek CBG pri 0,176-17,60 mg/telesno maso ni 
imel bistvenega učinka na prehranjevalni vzorec podgan (Farrimond in sod., 2012). 
Hiperfagija (zauživanje večje količine hrane, kot je potrebno) povzročena z 
vnosom CBG je rezultat antagonističnega učinka CBG z receptorjem α2-
adrenoceptor (Brierley in sod., 2016). Te ugotovitve so pomembne za nadaljnje 

178 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020)
______________
 
raziskave v zvezi z zdravljenjem raka in pri kemoterapijah za spodbujanje apetita 
pri pacientih.  
 
Aldoza reduktaza povzroča medcelično akumulacijo sorbitola in povečuje nivo 
glukoze v krvi kar vodi v diabetes. Smeriglio in sod. (2018) so preučevali 
inhibicijo aldoza reduktaze s kanabinoidoma CBG in CBD, ki sta pokazala 
statistično značilno inhibicijo. Inhibicijo pa sta prav tako pokazala tudi kanabinoida 
CBG-A in CBD-A. S to raziskavo in s pomočjo teh kanabinoidov bi lahko 
preprečili oz. zdravili diabetes in z njim povezane bolezni.  
 
V raziskavi leta 2007 sta Wilkinson in Williamson (2007) dokazala anti-
proliferativni učinek (zaviranje rastli določenih celic) kanabinoida CBG, namreč v 
raziskavi je CBG poleg kanabinoidov Δ-9-THC, CBD in CBN inhibiral 
proliferacijo keratinocitov kar lahko pomembno vpliva na zdravljenje luskavice.  
 
4 ZAKLJUČEK  
 
Poleg raziskovanja in pozitivnih učinkov kanabinoidov CBD in THC postajajo 
študije na področju pozitivnih učinkov CBG na zdravje vse bolj v porastu. Tako 
kot ostali kanabinoidi razen THC, CBG nima psihoaktivnih učinkov in je zato še 
bolj primeren za uporabo v zdravstvene namene in za uporabo v kliničnih 
raziskavah na ljudeh, saj je bilo do sedaj večina raziskav narejenih na živalih. 
Glede na dokaj nizko vsebnost tega kanabinoida v rastlinah, razen pri kemotipu IV, 
obstaja velik potencial na področju žlahtnjenja rastlin konoplje za višjo vsebnost 
CBG. Prav tako se velik potencial kaže tudi pri raziskavah na genetskem nivoju, 
saj sta glede na literaturo na tem področju kar se kanabinoidov tiče podrobneje 
preučevani samo CBD-A in THC-A sintaza.  
 
5 REFERENCE 
 
Andre C. M., Hausman J. F., Guerriero G. Cannabis sativa: The plant of the thousand and 
one molecules. Frontiers in Plant Science. 2016; 7: 1–17. 
Appendino G., Gibbson S:, Giana A., Pagani A., Grassi G., Stavri M., Rahman M. M. 
Antibacterial cannabinoids from Cannabis sativa: A structure-activity study. Journal of 
Natural Produsts. 2008; 71: 1427–1430. 
Bíró T., Tóth B. I., Haskó G., Paus R., Pacher P. The endocannabinoid system of the skin in 
health and disease: novel perspectives and therapeutic opportunities. Trends in 
Pharmacological Science. 2009; 30: 411–420. 
Borrelli F., Fasolino I., Romano B., Capasso R., Maiello F., Coppola D., Orlando P., 
Battista G., Pagano E., Di Marzo V., Izzo A. A. Beneficial effect of the non-
psychotropic plant cannabinoid cannabigerol on experimental inflammatory bowel 
disease. Biochemical  Pharmacology. 2013; 85: 1306–1316. 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020) 
______________ 
179 
 
Brierley D. I., Samuels J., Duncan M., Whalley B. J., Williams C. M. Cannabigerol is a 
novel, well-tolerated appetite stimulant in pre-satiated rats. Psychopharmacology. 2016; 
233: 3603–3613. 
De Meijer E. P. M. in Hammond K. M. The inheritance of chemical phenotype in Cannabis 
sativa L. (II): Cannabigerol predominant plants. Euphytica. 2005; 145: 189–198. 
De Meijer E. P. M., Hammond K. M., Micheler M. The inheritance of chemical phenotype 
in Cannabis sativa L. (III): Variation in cannabichromene proportion. Euphytica. 2009; 
165: 293–311. 
De Petrocellis L. in Di Marzo, V. Non-CB1, Non-CB2 Receptors for Endocannabinoids, 
Plant Cannabinoids, and Synthetic Cannabimimetics: Focus on G-protein-coupled 
Receptors and Transient Receptor Potential Channels. Journal of Neuroimmune 
Pharmacology. 2010; 5: 103–121. 
De Petrocellis L., Ligresti A., Moriello A. S., Allara M., BIsogno T., Petrosino S., Stott C. 
G. Di Marzo V. Effects of cannabinoids and cannabinoid-enriched Cannabis extracts on 
TRP channels and endocannabinoid metabolic enzymes. British Journal of 
Pharmacology. 2011; 163: 1479–1494. 
DeLong G. T., Wolf C. E., Poklis A., Lichtman A. H. Pharmacological evaluation of the 
natural constituent of Cannabis sativa, cannabichromene and its modulation by Δ9-
tetrahydrocannabinol. Drug and Alcohol Dependence. 2010; 112: 126–133. 
Farrimond J. A., Whalley B. J., Williams C. M. Cannabinol and cannabidiol exert opposing 
effects on rat feeding patterns. Psychopharmacology. 2012; 223: 117–129. 
Fournier G., Richez-Dumanois C., Duvezin J., Mathieu J. P., Paris M. Identification of a 
new chemotype in Cannabis sativa: Cannabigerol-dominant plants, biogenetic and 
agronomic prospects. Planta Medica. 1987; 53: 277–280. 
Hesami M., Pepe M., Alizadeh M. Recent advances in cannabis biotechnology. Industrial 
Crops and Produsts. 2020; 158: 113026. 
Hillig K. W. in Mahlberg P. G. A chemotaxonomic analysis of cannabinoid variation in 
Cannabis (Cannabaceae). American Journal of Botany. 2004; 91: 966–975. 
Ligresti A., Moriello A. S., Starowicz K., Matias I., Pisanti S., De Petrocellis L., Laezza C., 
Portella G., Bifulco M., Di Marzo V. Antitumor activity of plant cannabinoids with 
emphasis on the effect of cannabidiol on human breast carcinoma. Journal of 
Pharmacology and Experimental Theapeutic. 2006; 318: 1375–1387. 
Namdar D., Mazuz M., Ion A., Koltai H. Variation in the compositions of cannabinoid and 
terpenoids in Cannabis sativa derived from inflorescence position along the stem and 
extraction methods. Industrial Crops and Products. 2018; 113: 376–382. 
Onofri C., De Meijer E. P. M., Mandolino G. Sequence heterogeneity of cannabidiolic- and 
tetrahydrocannabinolic acid-synthase in Cannabis sativa L. and its relationship with 
chemical phenotype. Phytochemistry. 2015; 116: 57–68. 
Pacifico D., Miselli F., Micheler M., Carboni A., Ranalli P., Mandolino G. Genetics and 
marker-assisted selection of the chemotype in Cannabis sativa L. Molecular Breeding. 
2006; 17: 257–268. 
Russo E. B. in Marcu J. Cannabis Pharmacology: The Usual Suspects and a Few Promising 
Leads. Advances in Pharmacology. 2017; 80: 67-134. 
Russo E. B. Taming THC: Potential cannabis synergy and phytocannabinoid-terpenoid 
entourage effects. British Journal of Pharmacology. 2011; 163: 1344–1364. 
Small E. in Beckstead H. D. Common cannabinoid phenotypes in 350 stocks of Cannabis. 
Lloydia. 1973; 36: 144–165. 

180 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 27(2020)
______________
 
Smeriglio A., Giofre S. V., Galati E. M., Monoforte M. T., Cicero N., D'Angelo V., Grassi 
G., Circosta C. Inhibition of aldose reductase activity by Cannabis sativa chemotypes 
extracts with high content of cannabidiol or cannabigerol. Fitoterapia. 2018; 127: 101–
108. 
Wilkinson J. D. in Williamson E. M. Cannabinoids inhibit human keratinocyte proliferation 
through a non-CB1/CB2 mechanism and have a potential therapeutic value in the 
treatment of psoriasis. Journal of Dermatological Science. 2007; 45: 87–92.