77131811607007
m
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Maj 2009 Leto 15 Številka 183 CENA 1 EUR IZHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/_
E-mail: fotoquicklab@siol.ne
iWww.geocilies.com/quicklab fotolaboratorij
Bo župan prehitel Mišiča?
Piranski župan Tomaž Gantar naj bi preselil občinske urade iz Pirana v Lucijo in tako morda preprečil preoblikovanje Lucije v občino.
Veš Mišič, z nakupom Droge je še nekako šlo, z Lucijo pa bo težje.
Letni dodatek za upokojence
Tisti z manjšo pokojnino prejmejo 367,95 evra (osnova do 398,48 evra), oni z večjo pa 223,55 evra. Dobrodošlica za upokojence, ki ji rečemo tudi regres, bo pripisana na pokojninskih odrezkih konec maja.
Regres je terjatev
Delavec ima po delavski zakonodaji pravico do regresa.
Regres za dopust za leto 2009 znaša 672 evrov za javni sektor, najmanj 686 evrov za zaposlene v zasebnem sektorju, 589,19 evra pa naj bi ga izplačali delodajalci z izgubo.
Višina za leto 2009 je določena po kolektivnih pogodbah za dejavnosti in je različna. Največ lahko pričakujejo delavci v dejavnosti knjigotrštva, grafike in založništva ter časopisov (967 EUR), gozdarstva (850), gradbeništva (800 EUR), v komunali (750), na Pošti (780), najmanj pa v gostinstvu, trgovini in na železnicah ((589,19), kar je hkrati zakonski minimum. Problem lahko nastane, če je podjetje v stečaju. Takrat se regres izplačuje iz stečajne mase - seveda, če je sploh kaj ostalo.
Ponekod bodo regres izplačali po obrokih ali morda celo v izdelkih, živilih in podobno.
V javnem sektorju brez težav!
Javni sektor nima težav z raznimi stečaji. V tem sektorju, kjer je zaposlenih okoli 154.000 uradnikov (od policije, vojske, šolstva, muzejev do upravnih enot), so regres v glavnem izplačali že z aprilsko plačo.
[FtepflgdlB @® ddq@™
Med 81 kandidati iz 11 strank in ene skupine je kandidat za volitve v Evropski parlament, 7.6.2009, (52% moških in 48% žensk) tudi minister za Okolje in prostor Karl Erjavec, ki je na srečanu ju s članstovm v Območni organizaciji DeSUS Koper, 6. maja, dejal, da lahko tudi on vodi stranko iz Bruslja tako kot je to odlično upravljal Borut Pahor, ki je SD povedel do zmage. Ni povedal zakaj ministri, ki so komaj prevzeli naloge, bežijo v Bruselj.
Mednarodni
obrtno
podjetniški
sejem
SONČKOV FESTIVAL MEDITERANSKA KULINARIKA AVENIJA VINA ROKODELSTVO
f> KOPER
I s/ Dvorana BONIFIKA
——4. - 7.6.09
www.primorski-sejem.si
či sondirajo teren o pokopališče

Internautica - v siju mega jaht
V torek, 12. maja, so v Marini Portorož svečano odprli že 14. mednarodno razstavo navtike - Internautico 2009, ki bo trajala do nedelje 17. maja.	_
e
Mag. Mojca Kleva
Mlada kandidatka SD za evropsko poslanko
Magistra politoloških ved Mojca Kleva iz Kopra je četrta na listi in hkrati najmlajša kandidatka SD za evropsko poslansko mesto. Močno računa na preferenčne glasove volivcev. Njena prednost je, ker Bruselj že dobro pozna, saj je bila tam zaposlena 2 leti kot svetovalka za Estonijo in Litvo. Govori odlično angleško in italijansko, špansko in pogovorno francosko. Naloga evropskega poslanca je zastopanje nacionalnih interesov in povezovanje, pravi. Zanima jo delo v evropskih odborih; sociala, zdravstvo, skrb za mlade.
Nosilec liste je Zoran Thaler. Sledijo po vrsti: Tanja Fajon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor, Andreja Katič.
V Kopru
bodo

zgradili 48 stanovanj za mlade
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
IMORF.LIATO (fPj)
. #
primorski uVp
Umrl je Riccardo Giacuzzo
Po daljši bolezni je v 90. letu starosti je 1. maja 2009 umrl Riccardo Giacuzzo, antifašistični borec, nekdanji komandant štirinajste Udarne brigade Garibaldi Trieste. Bil je dolgoletni prizadevni predsednik ZB za vrednote NOB občine Piran. Žalna slovesnost je bila 7. maja 2009 ob 13. uri v Tartinijevi rojstni hiši, na kateri je o liku bojevnika in tvorca zgodovine miru, prijateljstva in sožitja med narodoma Slovenci in Italijani govorila nekdanja županja Občine Piran prof. Vojka Štular. Številni prisotni na žalni slovesnosti so se vpisali v žalno knjigo.
Od pokojnika so se poslovili na piranskem pokopališču 7. maja 2009 ob 17. uri številni Pirančani, nekdanji soborci, člani borčevske organizacije, sorodniki in predstavniki Občine Piran.
Govor prof. Vojke Štular na žalni slovesnosti za preminulim Riccardom Giacuzzom v Tartinijevi hiši v Piranu, 7. maja 2009.
"Dan, ki nas je priklical v te lepe gostoljubne prostore Skupnosti Italijanov Piran - ni nek vsakdan. Čeprav smo 7. maja, obujamo nek drugi nepozabni čas, tisti zgodovinski prvi maj leta 1945, ki nam je prinesel zmago in konec trpljenja; čas, ki ga je soustvarjal in za vedno zaznamoval naš dragi Riccardo Giacuzzo, ki se od njega danes z bolečino v srcu in neizmerno hvaležnostjo za vedno poslavljamo. Obujamo tisti prvi maj 1945, ko je naš Riccardo v Tržiču - Monfalcone - odkoder so bili številni njegovi soborci - z balkona županstva množici oznanil, da je vojne konec, da je okupator premagan, da so ■ naši kraji svobodni, da so njihove žrtve in trpljenje poplačani.
Letos, še bolj kot kdaj prej, smo obujali prav tisti edinstveni čudoviti prvi maj, ko je Primorska vstala v novo življenje. Žal pa smo letos ravno na prvi maj izgubili Riccarda, tvorca nove zgodovine, zgodovine miru in sožitja. Izgubili smo dolgoletnega predsednika našega občinskega združenja borcev za vrednote NOB in od 7. aprila 2009 častnega doživljenjskega predsednika, zaslužnega za vodenje naše borčevske organizacije za ohranjanje pridobitev in vrednote NOB in za prenašanje teh na mlajše.
S tem sporočilom smo ga obiskali na njegov rojstni dan, 29. aprila (2 dni pred smrtjo), mu zaželeli vse dobro in mu obljubili, da se bomo še videli. Vesel je bil našega obiska in vsega, kar smo mu iz srca sporočili. In zdaj je vsega konec. Njega ni več.
To je bilo naše zadnje, nič hudega sluteče srečanje. Bilo je dokončno slovo od našega dragega predsednika."
je pod vodstvom Riccarda odlikovala v težkih skupnih bojih in imela tudi velike izgube. Brigada je leta 1953 prejela Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem od maršala Tita in Red zaslug za narod z zlato zvezdo leta 1951 v Rimu.
Trst najbolj varno mesto v Italiji!
Zabeležili so 14-odstotni upad kaznivih dejanj
Ob obletnici uvedbe italijanske policije so bile v Trstu slovesnosti, kjer so podali poročilo o stanju kriminalitete v mestu. Tržaški kvestor je povedal, da so v Trstu lani zabeležili za 14% manj kaznivih dejanj, kar uvršča to severnoitalijansko mesto med najbolj vama v Italiji. Izpostavili so tudi vedno večje sodelovanje s slovensko policijo, zlasti od dneva, ko je naša država vstopila v schengenski prostor. Pri nadzom t.i. zelene meje pa gre za nove probleme ilegalnih pribežnikov zlasti iz nekdanjih držav sovjetskega bloka (ali vpliva) Romunije in Bolgarije. Zato ni čudno, da se v Trstu najdejo tudi taki politiki desničarji, ki bi ponovno uvedli mejo na Škofijah.
Priznanja in partizanska kapa pokojnega Riccarda Giaccuza. FOTO: F K - Primorski utrip
V žalno knjigo sta se vpisala tudi Vojka Štular in novi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB občine Piran Ljubo Koler.
Komandant Riccardo Giacuzzo je nosilec visokih odlikovanj za vojne in civilno-družbene zasluge.
Prejel je:
-	Red za hrabrost
-	Red hrabrosti in enotnosti
-	Red zaslug za narod
-	Red dela
-	Red partizanske zvezde s srebrnim vencem
-	Red za vojne zasluge s srebrnimi meči
-	Red Republike s srebrnim vencem
-	Zlato plaketo Zveze zdmženj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Deželna pomoč
Tržaškemu
pristanišču
Medtem ko Luko Koper preiskujejo kriminalisti, kar bo zagotovo škodilo njenemu poslovnemu ugledu v svetu, so v Trstu sprejeli aktivne ukrepe za pomoč svojemu pristanišču.
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine (FJK) je na zasedanju v Trstu 7. maja odobril sklep o finančni pomoči Tržaškemu pristanišču oziroma tamkajšnji Pristaniški upravi v vrednosti 5,4 milijona evrov. Slednja je zaprosila za večji prispevek za izvedbo 7,5 milijona evrov vrednega projekta za izboljšanje pristaniških logističnih storitev, za dokončanje nekdanjega dela pristanišča Sv. Marka in druge posege znotraj pristanišča.
Kako seje začela partizanska pot Riccarda?
Še pred 8. septembrom 1943 je prekinil svoje služenje v italijanski mornarici. Izbral je pot upora proti novemu okupatorju - Nemcem in ostankom fašizma. Boril se je na znameniti Goriški fronti, kamor je prihitelo in prijelo za orožje kakih tisoč tržiških delavcev.
Na spodnjem Krasu, v Lokvici, je nastal udarni tržaški bataljon in Riccardo je postal njegov poveljnik. Borcev prostovoljcev je bilo vedno več. Prišli so vojaki, avijatičarji, karabinerji, financarji, kmetje in študenti. Vsi so mu zaupali. Riccardo je prednjačil v drznih akcijah in za seboj je znal
pritegniti prostovoljce. Sežig nemških bombnikov na letališču v Roncah, rušenje železniških prog, mostov in sploh nemških komunikacijskih zvez ter napadi na sovražnikove postojanke so bile njihove odmevne akcije. O njih sta v vojnem času poročala tudi Radio London in Moskva.
Tržaški udarni bataljon je kmalu prerasel v večjo močno vojaško enoto - v brigado.
Aprila 1944 je bila v Lokovcu na Banjški planoti ob prisotnosti najvišjega vojaškega vodstva in italijanskega predstavnika Corpo Volontari della Liberta' Severne Italije ustanovljena štirinajsta Udarna brigada „Garibaldi" Trieste, ki je prišla v sestav 30. divizije IX. Korpusa NOV.
Postala je štirinajsta med Garibaldinskimi brigadami italijanskega odporništva. Brigada se
Skupni boj Slovencev in Italijanov proti nacifašizmu je postavil temelje, na katerih nastaja današnja Evropska unija, grajena na solidarnosti, sožitju, miru in bratstvu.
Riccardova brigada je bila kot velika družina. Vnjejsobratskoživeli, marsikdaj v izredno težkih materialnih razmerah in trpeli vsemogoče pomanjkanje; borci iz Julijske krajine, Veneta, Furlani, Istrani, iz Ferrare, Sicilije, Calabrije in Sardinije, ki so bili pretežno delavci in kmetje. V bojih jih je veliko padlo. Prostovoljci so prevzemali najnevarnejše naloge, pri katerih so bili nekateri prijeti, mučeni, deportirani, ustreljeni, obešeni, ali enostavno pogrešani.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
(O
o.
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Informa Portorož, tržno komuniciranje in Naslov uredništva in oglasnega oddelka: informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Primorski utrip, Obala 125 Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
6320 Portorož	Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139
Tel.: 05 6777 140, teleta*: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net E-pošta: informa.portoroz@siol.net	Matična številka: ,„94343,
www.primorski-utnp.si	ID gtey za DDV: SI59225246
Naročnine, oglasno trženje in	Media	Q , K pF ,	••
S,„i„ - Stori (ve za	i» «*	“ ffl.ovi.k)
PTA Primorska tiskovna agencija: i -> no er n?
Obala 125, Lucija	tz,uunuK
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS podzap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis medproizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Na vpis knjigo za predsednikom borčevske organizacije v Piranu je čakala množica žalujočih.
FOTO:Primorski utrip
Mehika
Prašičja gripa pojenja
V Mehiki do 10. maja 45 mrtvih. V Evropi le nekaj primerov.
Nevaren virus tako imenovane prašičje gripe, ki se je sposoben razvijati v človeškem organizmu in prehajati z enega človeka na drugega, se je najprej pojavil v Mehiki, kjer je po podatkih do 10. maja zahteval 45 življenj. Izbruh epidemije nove gripe je močno zaskrbel človeštvo, saj obstaja nevarnost pandemije, to je, da bi se bolezenski znaki nove gripe zaradi globalizacije lahko pojavili na več kontinentih. Zaenkrat na srečo ni tako. Le tu in tam poročajo o kakšnem osamljenem primeru, ko je kdo prinesel virus iz Mehike, kje je bil na službenem potovanju ali na dopustu. Takšen primer so zabeležili že tudi v Italiji, ko je 70-letni dedek, kije prišel iz Mehike doma okužil 11-letnega vnučka. Oba sta morala v bolnišnico, vendar sta zunaj smrtne nevarnosti. Z virusom prašičje gripa se je okužilo tudi 18 ameriških mornarjev, tudi nekaj Kitajcev. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na previdnost, higieno in zaščito, saj se virus prenaša kapljično (s kihanjem, kašljanjem, poljubljanjem z okuženo osebo), ne pa če na primer jeste svinjsko meso. Bojijo se, če bi virus mutiral v nevarnejšo različico in ko proti njemu ne bi bilo ustreznega zdravila.
Človeštvo so v vsej svoji zgodovini prizadele že
....	.	.	--- številne nalezljive bolezni; od gobavosti, kuge,
v žalno zlvl spomin na pripadnike 14. španske in ptičje gripe, aidsa, sarsa - netipične preminulim ]^an!e brigade „Garibaldi Trieste'. pljučnice. Španska gripa, ki je izbruhnila ob Naj živi spomin na njene slavne koncu prve svetovne vojne 1918, je zahtevala od padle m ^ njenega komandanta, 50 do 60 milijonov smrtnih žrtev, našega častnega predsednika Danes je svetovno zdravstvo na neprimerno Riccarda Giacuzza , je ob koncu vjgjj strokovni stopnji, zato je panika, ki so jo žalne slovesnosti dejala prof. Vojka pomagali ustvariti tudi mediji, odveč. Prašičja Štular in se tako kot številni drugi gripa v Mehiki namreč že sama po sebi pojenja, vpisala v žalno knjigo.
Maj 2009
Mk
■ 'W
primorski uVp
SD Piran ima že sestavljen program za zmago 2010
Socialni demokrati Piran nameravajo na naslednjih lokalnih volitvah, ki bodo jeseni 2010, postati najmočnejša politična stranka v občini, zato so že pripravili „Program za zmago“, ki so ga deloma predstavili na nedavni novinarski konferenci. Se bo vodil boj za župansko mesto med dvema zdravnikoma?
Dr. Petre Bossman
Vojka Stular
Alen Radojkovič
Na Seči sondirajo teren za novo pokopališče
Savo Radič ima na terenu bodočega pokopališča veliko zemljišč z oljčnikom in vikendom.
Socialni demokrati Pirana so na prejšnjih lokalnih volitvah dosegli premalo glasov, da bi lahko še naprej obdržali večino v občinskem svetu. Vojko Štular je pred tremi leti premagal Tomaž Gantar. Vodenje občine je prevzela povsem nova politična opcija - stranka Piran je naš - z županom Tomažem Gantarjem na čelu, Socialni demokrati, ki so nekoč sestavljali povezano večino z LDS, pa so morali v opozicijo.
Novo vodstvo
Pred nedavnim so izvolili novo vodstvo. Predsednik OO SD Piran je postal znani zdravnik Peter Bossman, podpredsedniški mesti pa sta prevzela nekdanja županja in sedanjajabčinska svetnica SD prof. Vojka Štular in Alen Radojkovič, prav tako občinski svetnik SD.
Tajnica piranskih Socialnih demokratov je Dragica Mekiš, za naloge Mladega foruma SD pa skrbi mlad udarni občinski svetnik SD Piran, Mitja Cestnik.
Na nedavni novinarski konferenci so predstavili del svojega programa, ki ga poimenujejo „Program za zmago". Ocenili so politično situacijo v občini Piran ter stanje turizma.
Z veliko mero kritičnosti so opozorili tudi na po njihovi oceni neorganizirano in šablonsko delo sedanjega občinskega vodstva, ki da nima razvojne strategije in je odtujeno od baze ter pokazali na razkopan turistični Portorož. Ugotovitve črpajo iz pripovedovanja Pirančanov, so dejali.
Peter Bossman: „Ljudje v občini Piran ne vedo kaj se dogaja. Pomanjkljivost je v komunikaciji z občinsko oblastjo v Piranu. Gradi se in nihče ne ve koliko bo to stalo, saj gre tudi za hude posege v infrastrukturo". Podpredsednica OO SD Piran Vojka Štular je orisala politično situacijo v občini Piran. Pritrdila je predsedniku glede pomanjkljivih informacij o tem kaj se dogaja na tako velikih gradbenih posegih v prostor. „To lahko hitro vodi tudi k netransparentnosti dela in možnostim velikih malverzacij.
V Občinskem svetu smo priča formalnemu sprejemanju odločitev in pogrešamo vsebinske razprave. Opozicija v OS je izjemno šibka. Svoje pripombe predstavljamo tudi na sejah občinskega sveta, a jih večina v nasprotni politični opciji, ki deluje kot namazan stroj, le redkokdaj upošteva. Glede „netransparentnih“ investicij pa
Mitja Cestnik
še tole: Svetniki, pa tudi širša javnost, nismo bili seznanjeni s projekti, čeprav smo bili zelo zainteresirani, da bi dobili možnost sodelovanja pri gradnji portoroške promenade, ki bo spremenila podobo Portoroža in to za kar nekaj časa. Zanima nas kateri arhitekt krajinar je pri tem sodeloval".
Lastniki hotelskih hiš neverodostojen občinski parter
Glede prodaje dveh gostinskih objektov Figarole in Tivoli, ki je v javnosti udarila kot prvovrstna informacija, je Vojka Štular dejala: „Že v preteklosti smo se pogajali s hotelirji, da je treba ta prostor v Portorožu odpreti proti morju. Prepričani smo, da se nov lastnik ni odločil za nakup, če so ti objekti namenjeni rušitvi. Lastniki hotelskih hiš so se pokazali kot neverodostojen
partner - niso nam povedali kaj bi hoteli - in s tem spravili Občino v položaj, ko sama ni našla rešitve. Sedaj se postavlja vprašanje kako v Portorožu zagotoviti tudi zadostno število parkirnih mest, saj je že jasno, da jih bo z novo promenado precej manj in da javne garažne hiše za Riviero še dolgo ne bo."
Občinski svetnik Mitja Cestnik je glede prodaje oziroma menjave nekdanje upravne stavbe Droge na obali 27 v Portorožu z Mišičevo Galerijo v Piranu, s takrat predlaganim doplačilom 800 tisoč evrov dejal, da gre glede elitne lokacije v Portorožu za nesmotrno menjavo, zato je na občinskem svetu glasoval proti, čeprav je občina na predlog župana Tomaža Gantarja izposlovala od kupca Mišiča še dodatno 200.000 evrov plačila. Dejal je tudi, da se pač „ne more narediti nič, ker so nekateri vodilni zaposleni v občinskih zavodih, podjetjih ter v občinski upravi ( Športni in mladinski center, JP Okolje, Pomorski muzej, profesionalni podžupan...), še kako poslušni zaradi odvisnosti od zaposlitve na občini."
Kako prepričati volivce?
Do lokalnih volitev je še daleč, a nekateri se že pripravljajo. Zaradi stanja kakršno trenutno je v občini Piran si je novo vodstvu piranskih Socialdemokratov zadalo nalogo prepričati volivce naj jim ponovno zaupajo mandat. Računajo, da bo SD v letu lokalnih volitev jeseni 2010 v Piranu postala najmočnejša stranka. Kaže torej, da bo naslednje leto v Piranu kar vroče, saj na piranski županski stolček cilja že kar nekaj kandidatov, tudi iz Lucije Na vprašanje ali bodo Socialni demokrati na lokalnih volitvah jeseni 2010 ponudili tudi svojega kandidata za župansko mesto, so odgovorili pritrdilno. Če bo to dr. Peter Bossman se bo bil volilni boj med dvema zdravnikoma in kaj lahko se zgodi, da bo občino tudi v naslednjem mandatu spet vodil (in zdravil) zdravnik!
Je poslanec SNS šel predaleč?
Poslanec SNS Srečko Prijatelj na kakšni zasebni radijski ali TV postaji rad govori o tem kako naj stoji svet in si pri tem še koga malce tudi privošči. Tako je pred nekaj meseci „obdeloval“ koprsko družbo Finale d.o.o., Emila Grižona češ, da naj bi zemljišče zasuli z nevarnimi odpadki. Kaže pa, da to naj ne bi bilo res. Kot poročajo mediji sije sredi junija 2007 v svoji
znani poslanski zagnanosti privoščil predsednika uprave Splošne plovbe Portorož Egona Bandlja. Dejal naj bi, „da je Bandelj nemškemu ladjarju Doehleju dal v najem vse ladje, sam pa dobiva približno 30 odstotkov, kar bi sicer ladje lahko prinesle v kašo Splošne plovbe". Predsednik uprave Splošne plovbe Bandelj trdi, da so to laži in v zasebni tožbi zahteva od
poslanca SNS Srečka Prijatelja 10.000 evrov odškodnine. Kako se bo ta zgodba končala in kako se bo zadeva razčistila še ni znano, zanimivo pa je, da nekateri poslanci pozabljajo, da so lahko za izrečene žaljive in morda neresnične besede v javnosti zunaj parlamentarne dvorane tudi kaznovani.
V skladu z zastavljenim projektom o nameravani umestitvi novega piranskega pokopališča na Seči so delavci družbe GEOCOP iz Ljubljane 7. maja 2009 napravili štiri vrtine
o vsebnosti in primernosti zemljine za pokopališče. Na osnovi teh raziskav se bo projektant odločil kako naprej. Naročnik del in investitor je Občina Piran oziroma njeno podjetje Okolje. Uslužbenki Urada za okolje
globine do 8 metrov, da bi, kot nam je povedala dr. Karmen Fifer Bizjak z Zavoda za gradbeništvo Ljubljana, pridobili osnovne vzorce in podatke
Dr. Karmen Fifer Bizjak.
Občine Piran sta povedali, da gre za preliminarno raziskavo.
Prvoten projekt umestitve pokopališča na Vinjolah iz leta 2002 naj bi bil ustavljen zaradi „prevelike vsebnosti vode na terenu", očitno pa so vmes še druge pomembnejše stvari glede zasebnih parcel? Tako se zdi vse bolj verjetno, da bo prostor za zadnji počitek verjetno na Seči med oljčnimi nasadi.
Investitor mora pridobiti tudi soglasje lastnikov in najemnikov tamkajšnjih zemljišč in sosedov, zato jih je povabil na teren. Doslej znana lastnika tamkajšnjih zemljišč sta dva: Dr. Šime Kopilovič in podjetnik Savo Radič, ki ima tam velik polno roden oljčnik in lepo hiško ter Rafael Dodič, ki ima zemljišče v najemu. Do nedavnega je imel tam zemljišče v najemu tudi Lucijčan Pavel Godnič.
Prišli so tudi povabljeni najemniki in lastniki. Na fotografiji (levo) Rafael Dodič in Pavel Godnič, ki je najeto zemljišče že vrnil nazaj skldu.
IMF napoveduje minuse
Globalna finančna in gospodarska kriza kot kaže še noče ponehati, zato IMF (Mednarodni denarni sklad) za leto
2009	napoveduje znižanje svetovne gospodarske rasti (-1,3%) in začetek izboljšanja šele v letu 2010, ko naj bi že dosegli 1,9 odstotno rast.
Za krizo, kije izbruhnila z vso silo decembra 2008, vsi krivijo ZDA, kjer bodo po oceni IMF v letu 2009 dosegli 2,8 odstotni padec gospodarske rasti, v letu
2010	pa ničelno rast.
Nič kaj dobrega se ne obeta tudi evroobmočju, ki bo po napovedih v letu 2009 doseglo globok, 4,2 odstotni padec gospodarske rasti. Evropsko gospodarstvo si bo nekako opomoglo do leta 2010, a še vedno naj bi dosegalo - 0,4 odstotno gospodarsko rast
Znatni padec gospodarske rasti v letu 2009 naj bi dosegli Nemčija (-5,6%) in v Ruski federaciji (-6%). Pozitivno gospodarsko rast si obetajo le na Kitajskem (+6,5%) in v državah v razvoju +1,6%).
Izjemno slabe ocene za leto 2009 so dane tudi svetovni trgovini (-11%).
Razviti svet naj bi zaradi zastoja gospodarstva, manjše kupne moči prebivalstva in znižanja cen v letu 2009 prvič po dolgem času zabeležil deflacijo (-0,2%). Gospodarska rast v Sloveniji, ki naj bi bila v letu 2008 3,5 odstotna, se bo v letu 2009 po oceni IMF precej znižala, na (-2,7%). Naše gospodarstvo si bo opomoglo šele v letu 2010 , ko naj bi zabeležili 1,4 odstotno gospodarsko rast, kar je še vedno pet krat manjša rast kot je bila v konjunktumem letu 2007. Sveženj protikriznih ukrepov, ki jih je sprejela slovenska vlada, naj bi pripomogel k izboljšanju stanja. Za oceno neposredne učinkovitosti teh ukrepov je še seveda prezgodaj, saj na naše gospodarstvo zelo močno vplivajo zunanji dejavniki, na primer precej zmanjšana naročila iz tujine in pretirana previdnost bank pri dajanju posojil za nove naložbe.
Evropska gospodarska kriza se kaže tudi v odtenkih vedno bolj nenormalnega enačaja med denarnimi in blagovnimi fondi, ko postaja denar naenkrat težje dostopen in tudi drag.
Da bi situacijo vendarle nekako za nekaj časa izboljšali bi bilo treba dati v obtok več evrskih bankovcev. O tem bi se morala odločiti Evropska centralna banka, ki pa se boji, da bi zaradi poplave bankovcev začela naraščati inflacija.
Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost
Aprila je največ glasov prejela KS Lucija.
Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih obč inskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane.
V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat.
Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/.
Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu.
r	— -i
I Glasovnica	štev. 2 - maj 2009 j
Glasujem za Krajevno skupnost:________________________
(Obkrožite število točk)
I a.) Aktivno deluje	za	razvoj	kraja	|
10 točk | 30 točk 50 točk
b.) Organizira prireditve in srečanja s krajani
5 točk	i
10 točk	1
i20 točk	,
, c.) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS ,
I 0 točk 5 točk |10 točk
| d.) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega I sveta
I 1 točka	I
3 točke
5 točk	i
i e.) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju i I nalog, ki zadevajo KS
0 točk I 3 točke 5 točk
I	I
d.)Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic
I 5 točk 10 točk I 30 točk
Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v ,
I mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip, | Obala 125, 6320 Portorož.
L — — — — — — — — — — —
Bo župan
prehitel
Mišiča?
Piranski župan Tomaž Gantar naj bi preselil občinske urade iz Pirana v Lucijo in tako morda preprečil preoblikovanju Lucije v občino.
Krajevna skupnost Lucija s 7300 prebivalci ima s pridobitvijo knjižnice vse pogoje, da se po zakonu o ustanovitvi občin statusno preoblikuje v občino.
„Vse ob svojem času", je dejal predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, ki mu ni uspelo postati župan Občine Piran že na prejšnjih lokalnih volitvah, ko je najverjetnejša pretendenta na županski stolček Vojko Štular in Mišiča gladko premagal Tomaž Gantar.
Ne gre, da bi razkrivali aktualiziranje uresničitve stare ideje o tem, da je Lucija „zrela“ za občino in da bi se torej lahko zgodil lucijski zahtevek po teritorialni razmejitvi.
Zupan Tomaž Gantar seveda ni od muh in ni tako naiven, da ne bi vedel čigave so te ideje, da bi jim nasedel nepripravljen. Zato obstaja kar velika verjetnost, da bo občina preselila določene občinske urade iz Pirana v Lucijo, v občinski mestni palači pa naj bi ostalo le najnujnejše - morda protokol?
Ideja o selitvi občinske uprave v Lucijo niti ni tako slaba, saj bi s tem transferomrešilikarnekajproblemov, zlasti probleme dostopa občank in občanov do občinske palače zaradi prometnih težav. Poleg tega v Luciji že deluje Upravna enota Piran kot izpostava ministrstev, ki opravlja za občanke in občane piranske občine uradne storitve osebnih zadev. Ni pa dvakrat rečeno, da bodo upravne zadeve z uvedbo pokrajin nekoč celo združene. Vprašanje je tudi kakšna pooblastila bodo ostala na I. stopnji lokalne samouprave, ko bodo ustanovljene pokrajine in kakšna bo vloga Krajevnih skupnosti. Vse je torej še odprto. Država kot kaže ni naklonjena k nadaljnji drobitvi lokalne samouprave, pač pa bolj k racionalizaciji in učinkovitosti birokracije.
Breda Krašna nova direktorica Pokrajinskega muzeja Koper
Imenovanje Brede Krašne za vršilko direktorice Pokrajinskega muzeja Koper je dvignilo veliko prahu češ kako je to mogoče, saj naj ne bi imela ustreznih izkušenj?
Dosedanji direktorici dr. Tini Novak Pucer je potekel mandat, a se iz različnih razlogov ni ponovno prijavila na javni razpis. Prijavljeni zgodovinar Flavij Bonin, nekdanji direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Alessandra Argenti Tremul, zgodovinar in novinar Primorskih novic Tino Mamič, tako kot Breda Krašna tudi naj ne bi imeli ustreznih pogojev.
Breda Krašna je tako po nekajletnem tavanju kot političarka v LDS (kjer je izgubila službo) in nesojena kandidatka za županjo Kopra verjetno spoznala, da je najbolje, če se idejno približa Popovičevi stranki Koper je naš. Končno je našla sebe - in primemo mimo službo, v katero jo je, kot je znala povedati, povabil sam gospod župan Popovič. Nekateri sploh nič ne razumejo. Zakaj bi na primer obalna muzeja vodili priznani zgodovinarji, če lahko to opravljajo lojalni pripadniki aktualnih vodilnih političnih opcij.
mmmm
Prepoznavni problemi gospodarstva
V Primorskem utripu smo že aprila 2007 na naslovnici objavili nekatere zastrašujoče številke, med drugim tudi, da naj bi že takrat znašal zunanji bruto dolg Slovenije blizu 19 milijard evrov. Ta se je potem samo še povečeval vse do fantastičnih številk 38 milijard bruto, kar bi po čiščenju z našimi terjatvami v tujini še vedno pomenilo okoli 8 milijard neto dolga v tujini. Danes, ko to pišemo, znaša neto zunanji dolg Slovenije že 11 milijard evrov! Ker pač nismo znali ali bili sposobni dovolj dobro črpati sredstev iz evropskih skladov se je decembra lani pokazalo tudi negativno proračunsko stanje z bruseljsko blagajno v znesku okoli 65 milijonov evrov. Ob vse slabšem likvidnostnem stanju naših podjetij, ki so potrebovala nova in nova posojila, so se temu primerno v tujini dnevno zadolževale tudi naše komercialne banke - in to tudi do skupne višine 16,5 milijarde evrov. Opozarjali smo na sumljivo visoko gospodarsko rast (7%), ki je temeljila na posojilih. In odmevi? Danes je to kruta realnost. Morda boste pomislili, da je to samohvala futurističnega medija?
Nihče ne najde prave formule kako se izkopati iz krize. Nihče ne najde pravih vzrokov kaj nas je pripeljalo v finančno in gospodarsko krizo. Vlada kot da deluje malce zmedeno in serijsko pripravlja programe rešitev, ki pa žal neposredno ne dosežejo revnega delavca.
Gostujoče pero v Delu Boštjan Ložar, samostojni strateški svetovalec, je opisal osem hudih pretresov našega gospodarstva v letu 2008; močno poslabšanje stanja tekoče bilance, dvakrat večjo inflacijo kot je znašala na evrskem območju, eksplozijo plač v javnem sektorju, zadolževanje slovenskih podjetij, drastično zmanjševanje kreditiranja podjetij s strani bank, nekonkurenčnost in velik padec naročil iz tujine, ki se je že pred nami tudi znašla v lastni hudi krizi.
Prava mešanica strukturnih slabosti, ki jih sedaj poskuša odpraviti naša vlada s prerazporeditvijo presežne vrednosti in delitvijo spodbud, ki pa bodo zaradi premajhnih prilivov v državno blagajno, žal kmalu postala nezadostna. Pravega recepta kako iz krize, ko UMAR že tretjič popravlja svoje napovedi, nima niti naš odličen retorik premier Borut Pahor, ki še obvladuje enotnost koalicije, čeprav se zdi, da stranka Zares ni na istem kolovozu. Medtem, ko on govori v parlamentu kako in kaj reševati, bo svoje opravila kar ekonomija sama. Očistila bo navlako, kaznovala prekupčevalce z delnicami, za katerimi ni realne vrednosti, vmes pa bo še veliko problemov zaradi verige neplačil, medsebojnih zadolženosti, stečajev brezposelnosti ter prisilnih poravnav. Slovenija bo tako hočeš nočeš prvič po tranziciji, ki ni bila naklonjena delavstvu, doživela tako imenovano lastniško samoočiščenje, ki bo zahtevalo propad vsaj 15% nekdaj obetavnih gospodarskih družb.
FK
Knjižnica velik prispevek h kulturnem dvigu Lucije
Odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure
Krajevna skupnost Lucija je z novo knjižnico, ki sojo 23. aprila 2009 ob prisotnosti župana Tomaža Gantarja in direktorice Oraiane Krmac Košuta ter številne publike, svečano odprli nasproti ribarnice v Luciji, dobila že skoraj vse. Samo središča še nima, kjer bo nekoč nastal osrednji upravni in kulturno razvedrilni center. Vsi stroški za obratovanje knjižnice, najemnino in podobno, bodo znašali letno okoli 100 tisoč evrov, j e povedala Lada Tancer, predstojnica Urada za dmžbene dejavnosti Občine Piran. Direktorica Oriana Krnmac Košuta V Kljižnici, ki seji bo nekoč pridružila vabi Lucijčane k članstvu. še knjigama (morda tudi kavama),
je veliko bralnega gradiva. Tam boste lahko brezplačno prebrali časopise, tudi Primorski utrip. Direktirica knjižnice in župan sta poudarila pomen tega dogodka in povabila v knjiožnico čimveč članov.
► Delavci v knjižnici - z leve:	Vida Turk,
knjižničarka, vodja ebote Karmen Kodarin in Marko Metičetov, bibliotekar začetnik.
Istrabenz nima dovolj premoženja?
Bilanca stanja skupine Istrabenz ne kaže toliko premoženja, da bi lahko poplačali vse dolgove, se strinja nekdanji direktor in predsednik NS Istrabenza Janko Kosmina.
Banke, ki niso zavarovale danih posojil, se lahko v primeru stečaja družbe obrišejo pod nosom. Prav zaradi tega bodo verjetno pristale na prisilno dolgoročno poravnavo. Sledilo bo finančno in statusno prestrukturiranje celotne skupine, ki nosi na svojih plečih kar 8,5 % slovenskega neto dolga - in morda ukinitev prezadolženega holdinga. Največji davek zaradi očitno zgrešene holdinške politike upravljanja z naložbami bo plačal portoroški turizem, ki je tudi najbolj zadolžen in bo verjetno že kmalu dobil nove lastnike?
Igor Bavčar in Edi Grbec člana uprave, Bogdan Topič predsednik
Ostaja deset nerešenih vprašanj.
1.	) Zakaj je dober politik Igor Bavčar šel v gospodarstvo, o katerem ni mogel
veliko vedeti in zakaj je tako rad bil na čelu Istrabenza?
2.	) Kako to, da je Bavčar lahko prepričal predsednika NS Janka Kosmino,
kije dobro poznal družbo Istrabenz, o prodaji osnovne dejavnosti - 100 bencinskih servisov?
3.	) Ali je bila holdinška družba Istrabenz ustanovljena zaradi upravljanja
s finančnimi naložbami ali zaradi koncentracije kapitala v zasebno lastništvo?
4.) Kako na lahko so banke Istrabenzu posojale denar in koliko od 19 bank je zares zavarovalo svoje terjatve s hipoteko pri odvisnih družbah in zakaj spuščajo v javnost lažno informacije, da so bile organizirane v konzorciju in da so ekonomske lastnice Istrabenza?
5.	) Kako je razporejena zadolžitev Istrabenza znotraj sistema v znesku 930
milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 8,5% slovenskega dolga v tujini in koliko bo pri vračanju posojil bolela glava tudi precej zadolženo Istrabenzovo divizijo turizma?
6.	) Zakaj banke upnice in NFD niso zahtevale na sodišču stečaja holdinške
družbe in je to zahtevala le neka manjša avstrijska banka? Morda zato, ker vedo, daje izčrpan osnovni kapital in je dolžnik Holding z 220 milijoni evrov izgube postal kapitalsko neustrezen, pa za to ne bi nič dobile vrnjeno?
7.	) Je uprava holdinške družbe Istrabenz predlagala prisilno poravnavo njenih
terjatev iz dveh razlogov: zato, ker v tem primeru ni bilo mogoče odstaviti uprave in njenega predsednika (ta je sicer dal ostavko) ali pa tudi zato, da bi morale vse upnice stopiti v dva posebna razreda in bodo nekatere, kakor tudi skoraj vsi mali delničarji, izgubili precejšen del svojih terjatev?
8.	) Zakaj upnice niso predlagale na sodišču stečaja holdinške družbe. Morda
zato, ker iz stečajne mase ne bi nič dobile, ali pa tudi zato, daje vse preveč prepleteno, s prihodom stečajnega upravitelja pa bi morala oditi celotna uprava?
9.) Zakaj Nadzorni svet Holdinške družbe Istrabenza ni prej ukrepal in odstavil predsednika uprave Igorja Bavčarja, ko so to zahtevale upnice?
10.) Ali nihče od vodstva Istrabenza ni storil kaznivega dejanja in zakaj so se kriminalisti vključili v zgodbo tako pozno?
Portorož
Posvet direktorjev domov za starejše občane
Slovenska populacija se stara, pritisk na domove se povečuje. Apel ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je 6 . in 7. aprila v Kongresnem centru hotela Slovenija v Portorož organizirala posvet direktorjev domov za starejše občane in redno skupščino.
Na posvetu so razpravljali o aktualnih temah in sicer kakšne posledice bodo prinesli varčevalni ukrepi Vlade za domove, kakšni so ali naj bodo standardi in normativi v domovih za starejše, kakšna naj bo metodologija oblikovanja cen oskrbe v domovih, beseda pa je tekla tudi o načrtovanih zakonskih spremembah na področju institucionalnega varstva starejših.
To, da na bi bilo v Sloveniji tako ali drugače evidentiranih okoli 16.000 prošenj za sprejem v domove ni nobena novica, seveda pa ob tem še zdaleč ni za vse dovolj nastanitvenih zmogljivosti in jih ob takem sistemu še dolgo ne bo. Slovenska populacija se stara in problem zna biti vedno večji, zato je še kako pomembno vprašanje, kakšno vlogo pri reševanju oskrbe starejših naj ima država, njene socialne in zdravstvene službe, zakaj je tako malo primerov javno-zasebnega partnerstva in zakaj ni več manjših zasebnih domov? V Sv. Petru na primer že leta in leta sameva bivša zgradba osnovne šole, ki bi jo lahko preuredili v dom za ostarele. Razen predlogov se ni zgodilo še nič. Takih in podobnih primerov je v Sloveniji kar nekaj.
V sitemu institucionalnega varstva starejših se namreč že vrsto let soočamo z naraščajočimi težavami kot so zastarelost standardov, pomanjkanje investicijskih sredstev, pomanjkanje sredstev za tekoče poslovanje, neustrezni status državnih domov, neupravičeno razlikovanje izvajalcev, poseganje v poslovanje, birokratizacija in podobno. Direktorji domov za ostarele na vse to opozarjajo. V predlogu za sklic skupščine te skupnosti je tudi bilo zapisano, da bi poslali poziv ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v katerem bi postavili jasne in odločne zahteve po spremembah v sistemu.
Da vse res ne gre tako gladko pove piranski oziroma lucijski primer. Da je podjetje lahko zgradilo Center za starejše občane je moralo najeti visoko posojilo, ob tem, daje lokalna skupnost prispevala zemljišče. Ker je treba ta posojila z obrestmi vred vračati in da bi si zagotovili ekonomičnost poslovanja, so bili prisiljeni nekaj boljših stanovanj nameniti varovancem, ki so pripravljeni plačati veliko več kot oni v „običajnih“ varovanih stanovanjih, s čimer se tudi v domovih za ostarele varovanci že ločujejo v dve kategoriji - na bogate, ki to zmorejo sami in one, ki jim mora priskočiti na pomoč tudi lokalna skupnost.
FK
Opozicija čaka na svoj trenutek
Opozicija ne skopari s pripombami, da je Pahorjeva vlada glede reševanja države iz finančne in gospodarske krize zatajila na celi črti ter da deluje nekoliko zmedeno. Janševa SDS je zato že pripravila svoje protikrizne ukrepe. Stari novi predsednik SDS Janez Janša je na kongresu SDS v Ljubljani napovdal novo pot - drugo republiko, ki je seveda ne moremo primerjati z republiko Salo, pač pa naj večja opozicijska stranka SDS predlaga temeljite ustavne spremembe.
Medtem ko se aktualna vlada BorutaPahorja trudi obvladovati težko finančno in gospodarsko stanje v državi ter kar serijsko sprejema ukrep za ukrepom, še naprej padajo skorajda vsi makroekonomski kazalci. UMAR (Urad za makroekonomske analize in raziskave) napoveduje nadaljnje zmanjšanje gospodarske rasti, povečuje se bruto dolg države, narašča brezposelnost, nič kaj obetaven pa ni izvoz blaga in storitev v tujino. Nerazrešeni tajkunski krediti so kot mora države. V pogojih, ko je treba omejevati rast plač 154.000javnim uslužbencem, ali jih celo znižati (mesečno znašajo te plače 276 milijonov evrov), omejiti vso javno porabo, blokirati rast pokojnin, skratka varčevati na vseh ravneh, aktualna vlada ob tem počasi, a zanesljivo izgublja simpatije, kot bi jih katera koli druga. Težko stanje in neučinkovito ukrepanje bo nedvomno znala izkoristiti opozicija (vlada v senci), ki že ponuja sveženj svojih všečnih protikriznih ukrepov, ki naj bi jih po potrebi predstavila v parlamentu. Mag je zapisal, daje koalicija nastala v obdobju, ko se vrstijo opozorila o stopnjevanju gospodarske in finančne krize, na katero pa še ni odgovorila z ustreznimi ukrepi. „To, da so v krizi tisti, ki naj bi nas popeljali iz krize, ni preveč spodbudno11, dodajajo v Magu.
Niso znali osvetliti stvari
Zanimivo je, da Pahorjeva vlada ob prevzemu oblasti ni bila pripravljena ljudstvu na preprost razumljiv način povedati kakšno zapuščino je sprejela; zakaj se je „pregreto“ slovensko gospodarstvo ohladilo, na čem je temeljila „fantastična“ gospodarska rast s katero se zna toliko hvaliti prejšnja vlada, niti ni bilo nikoli prav jasno za koliko milijard evrov in pod katero taktirko se je v preteklosti zadolževala Slovenija. Pahor se o teh vprašanjih, zaradi njegove znane vljudnosti do nasprotnega političnega tabora, ni želel pogovarjati, danes pa je že prepozno, ker bo za vse tegobe odgovarjala prav ta vlada!
Paket ukrepov Janševe vlade v senci:
-	Stabilizirati je treba finančni sistem in sicer tako, da bi Banka Slovenije najprej ocenila njegovo zdravstveno stanje in pripravila poročilo, da bi lahko ukrepali.
-	Janševa vlada bi znižala trošarine za pogonska goriva.
-	Mladim, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, bi dala po 10.000 evrov subvencije.
-	Vsakdo, ki bi zamenjal svoj stri avto za ekološko učinkovitejšega, bi dobil 1000 evrov subvencije.
-	Znižala bi davke od dohodkov iz dejavnosti podjetjem.
-	Časovno bi odložila plačilo davščin za novoustanovljena podjetja.
-	Prvič po drugi svetovni bi uvedli t. i. nakupovalne socialne kartice.
-	Blagovne rezerve naj bi namenili Karitasu in Rdečemu križu, ki bi pomagala revnim.
Vsi našteti ukrepi, razen poročila Banke Slovenije, pomenijo poseg v že tako revno proračunsko blagajno, posledično pa povečanje proračunskega primanjkljaja! Če država zniža trošarine se bo v njeno blagajno nateklo manj denarja. Dobivamo občutek kot da ima država neke skrite rezerve, polno košaro, iz katere lahko grabimo z lopato. V resnici pa se dogaja nasprotno, prav ta blagajna postaja vse bolj sušna.
Janša je za Delo povedal, „da je sedanja vlada pri pripravi novega rebalansa povečala javno finančni dolg na 1,8 milijarde evrov, pri tem pa ni jasno zakaj naj bi denar porabili, medtem ko imajo ukrepi SDS znane cilje in posledice11.
Zakaj ne desetdnevne vinjete?
Z vinjetami v Sloveniji, za katere je cena že določena in bodo veljale od 1. julija 2009 dalje, je križ. Nihče ni zadovoljen, kot kaže niti Bruselj. Tržačani, ki „skočijo“ k nam na pijačo, po nakupih ali v gostilno na dobro kosilo, bi enodnevne. Turisti, ki se odločijo za tedensko bivanje v naši lepi deželi, bodo morali pohiteti, sicer bodo morali kupiti še eno vinjeto ali celo mesečno. Avstrijci so vse to že ugotovili in uvedli tudi desetdnevne in to za 7,70 evra! Naša vlada s prometnim ministrom Vlačičem pa računa koliko manj denarja od prodaje cestnih vinjet se bo nateklo v proračun in je uvedla tudi drakonske kazni 800 EUR za vse, ki jih v rdeče oblečeni cestni „policisti“ Darsa na hitri ali avtocesti ujamejo brez vinjete.
Vinjete, ki ji še ni potekel rok veljavnosti, ni potrebno zamenjati z novo.
Cene vinjet za osebna vozila in motorje:
Slovenija: tedenska 15 evrov, mesečna 30 - 35 evrov, letna 95 evrov. Za motoriste: 6-mesečna.(Cena bo še določena)
Avstrija: desetdnevna 7,70 evra, dvomesečna 22,20 evra, letna 73,80 evra.
Švica: letna 27,50 evra.
Italija: uveljavljena je cestnina Nemčija: brezplačno.
Zveza borcev iz Pirana
Finančna in gospodarska kriza prerašča v krizo vrednot
Objavljamo ugotovitve in sklepe z volilno programske skupščine ZB za vrednote NOB občine Piran z dne 7. aprila 2009
Ugotavlja se, da nas v sedanjem družbenem trenutku tarejo:
Finančna in gospodarska kriza, ki se je pojavila tako iznenada in prerašča v krizo vrednot, padec življenjskega standarda, izguba delovnih mest, naraščanje socialnih napetosti, odsotnost družbenih vrednot, nemoralno bogatenje posameznikov; našteto bo imelo za posledico naraščanje nezadovoljstva ljudi, socialne nemire, kar bi lahko pripeljalo do nastanka politične krize.
Povojni poboji in nepietetno prikazovanje grozljivih prizorov, izrabljanje le-teh grobo politično manipulacijo z namenom, da se očmi partizanski boj ter se rehabilitira kolaboracionistične izdajalce in med vojno vlogo slovenske Cerkve, ki se tudi po 65-letih ne more opravičiti za svojo vlogo med II. svetovno vojno.
Obsojamo vlogo državne televizije in še zlasti njenega propagandističnega prikazovanja tragičnih dogodkov po II. svetovni vojni ter nepietetnega spoštovanja žrtev, kot tudi vlogo Inštituta za novejšo zgodovino ter še zlasti vlogo in javne nastope g. Dežmana.
Naraščajoči pritiski, povezovanje ter usklajeno delovanje naše in tuje desnice, ki s svojimi dejanji (Huda jama, Lokev, zahteva po umiku spomenikov, vloge Tita, preimenovanje ulic, trgov, praznikov, skrunjene spomenikov), vnašajo razdor med ljudi z namenom, da opravičujejo zločine, ki so jih storili pred in med vojno ter revizionističnimi zahtevami spremenijo in potvorijo zgodovino.
Članstvo v celoti podpira aktivnosti in stališča ter sporočila, ki jih Glavni odbor ZB za vrednote NOB Slovenije, naslavlja javnosti v zvezi s hotenji desnice prevrednotenja zgodovine in vloge partizanov.
V ta namen podpiramo predsednika Janeza Stanovnika in se mu zahvaljujemo za njegovo jasno z zgodovinskimi dejstvi podprto argumentirano in prepričljivo razpravo, s katero se pogumno postavlja v bran partizanskega boja in pojasnjevanju razmer po drugi svetovni vojni, ki so povzročile povojne poboje ter se nasprotuje poskusom sovražne desnice, da z revanšizmom opraviči vlogo domobrancev in slovenske Cerkve med II. svetovno vojno.
Navzoči na volilni skupščini so izpostavili vlogo dr. Jožeta Pirjevca in njegove jasne nastope ter polemike, ko je pogumno izpostavljal raznarodovalno politiko italijanskih fašističnih oblasti na Primorskem po prvi svetovni vojni, njenih grozot ter opozoril na legitimen odpor Primorcev. Njegovo nasprotovanje poskusom desnice z obeh strani meje ter pojasnjevanje zgodovinskih okoliščin, ki so povzročila brezna, prispevek partizanov in vloge Tita, so pripomogle k temu, da se ne razvrednoti vrednot boja primorskega ljudstva za svobodo.
Podpiramo pobudo, da 10. februar - dan podpisa Pariške mirovne pogodbe - postane vseevropski dan miru in sožitja kot naš odgovor na revanšistične poskuse desničarskih sil, s katerimi bi združili vse protifašistične sile v Evropi kot edinega resničnega dejavnika miru ter sožitja ljudi.
Ob izteku mandata člani, zbrani na programski volilni skupščini Združenja borcev za vrednote NOB občine Piran izrekamo zahvalo in priznanje za dolgoletno in neutrudno uspešno in prizadevno delo v naši organizaciji in širše dolgoletnemu predsedniku tov. Riccardu Giacuzzu, priznanemu antifašističnemu borcu.
Cenimo njegov prispevek, ki je neprecenljiv, vedoč, da ga bo težko nadomestiti.
Volilno programska skupščina Riccarda Giacuzza razglaša doživljenjskega častnega predsednika Združenja borcev za vrednote NOB občine Piran.
Sprejete usmeritve in sklepi naj skupaj z razpravo služijo za sprejem programa dela v naslednjem obdobju.
Firm Tone Koler Ljubo, predsednik __________________ Medvešček Vida
Dobro obiskan 7. solinarski praznik
Pirančani negujejo tradicijo praznovanja Svetega Jurija, zavetnika mesta in začetka del v solinah. Doslej najbolj množično obiskano praznovanje.
Kroštole za gostitelje 7. solinarkega praznika v Sečoveljskih solinah (levo).
Jana Kandare je v uvodniku programske publikacije zapisala, da je naš košček sveta stkan iz sanjske preje. Vse je kot en sam zaklad, nad mestom pa bdi sveti Jurij - starodavni prinašalec pomladi, ki goduje 23. aprila, ko Pirančani praznujejo in hkrati negujejo tradicijo selitve celih družin na solna polje, ko je bilo treba pripraviti vse potrebno za začetnih del v solinah, kajti sol, pa naj bo še tako grenka, jim je stoletja dajala kruh.
Tradicija se je obdržala, negujejo jo Občina Piran, Avditorij, podjetje Soline,
Pridelava soli d.o.o., Krajinski park Sečoveljske soline in številna kulturna ter prostovoljna društva.
Priprave na praznovanje so stekle že 2. aprila s projekcijo dokumentarnega filma o procesiji v mestu Piran in drugih kratkih filmov Paola Venierja.
Piranski gimnazijci in društvo Anbot Simbolično odprtje 7. solinarskega praznika na Tartinijevem trgu, 25. aprila. Župna Tomaž Gantar je raztresel ščepec soli.
so lepo okrasili mesto, ki se je tudi tokrat odprlo številnim obiskovalcem.
Glavnina dogodkov je bila 25. in 26. aprila, najprej na Tartinijevem trgu, nato pa še zaključna tam, kjer nastaja sol - v solinah.
Solinarski praznik je 25. aprila ob 18.00 uri simbolično odprl župan Tomaž Gantar , ko je na Tartinijevem trgu pozdravil množice, solinarsko družino in simbolično raztresel ščepec soli. Zvrstili so se odmevni nastopi bobnarjev in metalcev zastav iz mesta Cordovada (Furlanija-1 talija), Plesno akrobatske skupine FLIP, plesalcev s Ptuja, v Tartinijevem gledališču pa je nastopila glasbena skupina Špičikuc iz Sv. Petra. Na trguje bil tradicionalni sejem starin.
V nedeljo, 26. aprila, je bil na Tartinijevem trgu promenadni koncert, sledila je procesija Sv.
Jurija, nato sv. maša v stolnici in druženje vernikov. Ob 12. uri odhod solinarske družine z barko na Lero v soline,
kjer sojo pričakali navdušeni obiskovalci, ki so lahko okušali številne dobrote Slovenske Istre in si ogledali tudi najnovejšo maketo solin.
Povezovalka prireditve Irena Kandare in vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline mag. Andrej Sovine sta orisala razvoj solinarstva,
ki se je deloma spremenilo, pa tudi soli ne nagrabijo več toliko kot Svečani mimohod na Tartinijevem trgu. FOTO: FK-Primorski utrip, nekoč.
Na primer, leta 1946 so v treh solinah nagrabili kar 45.000 ton soli, leta 2008 le še 470 ton. Direktor Solin Alojz Jurjec je zagotovil -vztrajali bomo!
Prihod solinarske družine na delo v soline (desno).
Šopek za direktorico občinske uprave.
Letos je bila pestra ponudba - celo iz Maribora.
Ponudba solinark v sliki in keramiki.
Društvo Anbot je organiziralo okrasitev Pirana.
Oljkarsko društvo Š to rta Piran ima novo vodstvo
Na redni letni skupščini Oljkarskega društva Štorta Piran, 17. aprila 2009, v veliki sejni dvorani KS Lucija, so člani društva obravnavali in sprejeli poročilo o delu društva za leto 2008 in sprejeli so program dela ter finančni načrt za leto 2009. Na skupščini sta prosila za predčasno razrešitev predsednik društva Vladimir Knez in podpredsednik Vanja Dujc.
Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Peter Deržek, mesto podpredsednika društva pa je prevzel Benjamin Ličer.
Projekt Namizne oljke
Slovenske Istre
Med pomembnimi točkami dnevnega reda je bila informacija o doslej
uspešno________________
izvedenem proj ektu Namizne oljke Slovenske Istre, ki sta jo podala predsednik društva Vladimir Knez in koordinator projekta Peter Deržek. Člani društva so prejeli na mizo zajeten elaborat poročilo, ki v posameznih poglavjih opredeljuje značilnost kmetijskega proizvoda „Namizne oljke Slovenske Istre z označbo porekla ter vse pomembnejše informacije o geografskem območju, vplivu lokalnih dejavnikov na kakovost namiznih oljk, značilnosti in prepoznavnosti proizvoda. Avtorj i celotnega elaborata, ki je že bil predstavljen tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za kar je društvo prejelo začasno odločbo, so: Peter Deržek, Vanja Dujc, Vasilij Valenčič, Milena Bučar-Miklavčič in Bojan Butinar. Stroški projekta Namizne oljke (po pogodbi za pripravo dokumentacije za registracijo in certificiranje namiznih oljk Slovenske Istre ter izdelavo predhodne študije) so znašali doslej 24.002,25 evra. Potrjene račune za plačilo izvajalcu je krila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja iz evropskih sredstev.
Namizne oljke Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla (ZOP) bodo pridelane, predelane	in
pripravljene za trg na območju Slovenske Istre in predelava je omejena na oljke iz oljčnikov vpisanih v register oljčnikov.
Namizne oljke Slovenske Istre z zaščiteno označbo
Predsednik Peter Deržek
porekla bodo smele biti predelane iz tradicionalnih sort: Štorta, Istrska belica, Buga, Mata, Žižula in drugih sort, ki uspevajo na območju Slovenske Istre, način pridelave pa mora ustrezati kriterijem integrirane ali ekološke pridelave oljk, v katero se bodo vključili posamezni oljkarji in si tako pridobili ustrezen certifikat, dotlej pa nihče nima pravice prodajati oljke pod navedeno označbo.
Podpredsednik Benjamin Ličer
karsko društvo
(|)rta
ASSOClAZlOr

Skupščino je vodila Eufemija Munda.
V elaboratu oziroma specifikaciji na 45 straneh s prilogami so opisani tudi postopki in način pridelave tovrstnih oljk ter seveda tudi kontrola kakovosti. Bistveno pa je tudi to, da bodo lahko posamezni proizvajalci, organizirani v integrirani pridelavi, tržili namizne oljke šele, ko bo društvo Štorta dobilo zeleno luč iz Bruslja, na kar bo treba še nekoliko počakati. Morda kakšnega pol leta ali celo več. Računajo, da bi se lahko tako prve namizne oljke z zaščiteno označbo porekla pojavile na tržišču leta 2010.
Člani oljkarskega društva Štorta so se dotaknili tudi nekaterih tekočih vprašanj. Anton Biloslav je spomnil na dejstvo, da je bilo društvo ustanovljeno prav zaradi negovanja in ohranitve avtohtonih oljk, kar je
tudi prednost tega društva. Ni bil zadovoljen z uspehi vzgoje sadik avtohtonih sort v Rovinju. V zadnjih sedmih letih naj bi uspelo le 200 sadik (od veliko več vsajenih), zato je bil sprejet predlog preselitve gojitve avtohtonih sort na lokacijo bliže Piranu. Takšno vrhunsko olje bo lahko tudi veliko lažje (in dražje) prodajati. Prav tako vložene namizne oljke s poreklom.
Podan je bil tudi predlog utrditve položaja društva v Zvezi oljkarskih društev Slovenije (ZDOS) in prenosa ključnih nalog na zvezo, vključno z izdajo strokovnega glasila - in to brez domnevne prevlade posameznih večjih društev. Prav tako bo treba trajno urediti ustrezno financiranj e zveze. Enoletno predsedovanje Štorte zvezi je bilo ocenjeno kot uspešno, saj je zveza dobila svojo celostno zasnovo (brezplačno jo izdelal Primorski utrip, izdala je zanimiv oljkarski koledar, začasno pa so uredili tudi financiranje zveze, odprto pa je še ostalo vprašanje obdavčitve dejavnosti oljkarstva in financiranje zveze s strani Skupnosti oljkarskih občin, ki to dejavnost sicer zelo podpirajo.
Potem ko sta predsednik Štorte Vladimir Knez in podpredsednik Vanja Dujc, prvi zaradi večmesečne odsotnosti zaradi poškodbe in preobremenitve v službi, podala odstopni izjavi je skupščina za predsednika društva izvolila Petra Deržka, podpredsednik društva pa je postal Benjamin Ličer.
Na fotografiji Primorskega utripa: Skupščina Oljkarskega društva Štorta Piran.
V	hrvaški Istri 720 hektarov novih oljčnih nasadov
V	hrvaški Istri blizu Vodnjana bodo letos na okoli 720 hektarih državnih zemljišč uredili nov oljčni nasad, ki bo kot kaže ta eden največji skupnih oljčnih nasadov v Evropi. V okviru vsedržavnega programa naj bi samo v hrvaški Istri zaradi poslabšanih klimatskih razmer uvedli tudi namakalne sisteme in to na 22.000 hektarih kmetijskih površin, čeprav ankete kažejo na večje potrebe, celo 55.000 hektarov.
V	Istrski županiji pri Vodnjanu bodo tako letos v prvi fazi uredili 1500 hektarjev kmetijskih zemljišč za sajenje različnih kultur, od tega bo za oljčne nasade, zlasti za avtohtone sorte, namenjenih 720 hektarjev. Na tej površini naj bi zasadili 216.000 mladih sadik in že po 15 letih, ko bodo oljke v polni rodnosti, naj bi pridelali 650 ton kakovostnega istrskega oljčnega olja. Na Hrvaškem sicer letno pridelajo okoli 60.000 ton oljčnega olja.
V	Sloveniji okoli 450 ton.
V Kopru bodo zgradili 48 novih stanovanj za ml
„V mestni občini Koper v tem mandatu namenjamo pospešeni stanovanjski gradnji še posebno pozornost. In če so v mandatih pred menoj v štirih letih uspeli zgraditi le od deset do trinajst stanovanj, bo vtem mandatu skupaj z novimi neprofitnimi najemniškimi, s prvimi varovanimi stanovanji za starejše občane, s stanovanji za mlade in mlade družine in z izredno pestro ponudbo tržnih stanovanj, lahko nov dom dobilo precej več kot 500 družin", je pred položitvijo temeljnega kamna za gradnjo 48 stanovanj za mlade v dveh stolpičih nad Dolinsko cesto v Kopru povedal župan Boris Popovič. Vrednost naložbe je 7 milijonov evrov, sredstva pa bosta zagotovila
Darko Kavre, Boris Popovič in Primož Pirc so svečano položili temeljni kamen.
Javni sklad Mestne občine Koper in Javni sklad RS, vsak polovico. Izvajalec je GPG Grosuplje iz Ljubljane. Cena nakupa za mlade občanke in občane Kopra bo subvencionirana. Javni razpis za nakup stanovanj bo predvidoma konec leta, stanovanja pa naj bi bila vseljiva septembra 2010, je povedal
Darko Kavre. „Kot veste smo se že večkrat dokazali", je nase opozoril župan Boris Popovič, ki je skupaj z direktorjem Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper Darkom Kavretom in direktorjem Javnega stanovanjskega sklada RS Primožem Pircem položil temeljni kamen za izgradnjo dveh stanovanjskih stolpičev. K razvedrilnim trenutkom je dodala kanček veselja tudi pevka Aleksandra Čeme.
Tukaj nad Dolinsko cesto - na vzpetini nasproti Mercator centra v Kopru - bodo postavil dva stanovanjska stolpiča za mlade.

FOTO: FK - Primorski utrip.
Odprli so prenovljen
Market Lucija, PE 7, na Obali 101 v Luciji je ponovno odprl svoja vrata v prenovljeni podobi v petek, 15. maja ob 9. uri.
Prodajni prostor je nekoliko povečan in meri sedaj okoli 450 m2. Vrednost investicije je približno 600.000,00 evrov. Trgovina bo bogato založna s svežim sadjem in zelenjavo, izdelki svežega programa, bogat izbor na delikatesi in kruhu. Odpiralni čas ostaja enak. Na dan otvoritve bodo kupci pri nakupu s Pika kartico prejeli dvojne pike, pri nakupu nad 20 evrov pa še darilo.
Gostinski lokal zraven je oddan v najem. Najemnik ga bo poskušal v čim krajšem času urediti, tako da bo pripravljen na sprejem gostov pred glavno turistično sezono.
S kuponom objavljenim v Primorskem utripu, ki ga lahko izkoristite do 22. maja, boste pri nakupu prejeli 100 g kave.
Kupon
700^ sTatte
pri nakupu v Mercatorjevem marketu PE 7 v Luciji.
Velja do 22. maja 2009.
I
djo
■ w
primorski u¥p
Kdo bo zaščitil plaže?
Portorožani in Lucijčani zaprepadeno ugotavljajo, da zasebni kapital s svojo včasih kar nenavadno ponudbo vedno bolj sili k morju in tako košček za koščkom zmanjšuje nekoč urejeneinmirneportoroške plaže. Prav zanimivo izgleda Metropolova plaža s slamnatimi postavitvami. Okusi so sicer različni, a vprašanje je ali kaj takega sploh sodi v elitni Portorož. Ali bi morala ukrepati Občina ali država?
Znaki napovedujejo novi red na plaži in vprašanje je, če je prijazen do kopalcev?
V precep smo vzeli plažo, s katero upravlja Metropol Group d.d., čeprav ni edini primer. Družba je oddala v najem del plaže (ki menda ni javno dobro) družbi Alaya. Nastalo je nekakšno indijansko naselje s slamnatimi strehami, zasedli pa so tudi leseni pomol. Na občini pravijo, da nimajo pristojnosti, da bi lahko koga odgnali, ali kako drugače zaščitili javni interes in to tudi, če jim
Zagrajen lesenipotno! na Metropoloviplaži, na katerem so se nekoč sončili turisti. Čigavo je morje, ki ga lahko zasedajo zasebniki?
Kje je meja med javnim in zasebnim? Polovico plaže so najemniki krepko zabetonirali in jo dvignili, da bi preprečili vdor morske vode v njihove gostinske obrate. Kako se lahko tukaj znajdejo kopalci in kaj pri tem razmišlja vodstvo poslovne enote Metropol Resort, je drugo vprašanje. Ni tudi odgovora zakaj ne ukrepa ne Občina ne država in ali je o tem že kaj spregovorila nekoliko zaspana KS Portorož?
mnSSs,
, - [ w -i i ' '
,.,-r.......	r *, ,
Ali slamnati objekti sodijo v Portorož? FOTO: FK-Primorski utrip.
kaj ni všeč. Meja medjavnim dobrim in zasebnimi interesi je tako že v Portorožu skoraj zabrisana. Prvi, ki bi moral vedeti kaj počenja s plažami je vsekakor zasebna družba Metropol Group, ki ima koncesijo za upravljanje s plažo.
Očitno ne država ne Občina nista v stanju ali pa ne moreta poskrbeti za zaščito javnega interesa, kajti če bo šlo tako naprej bodo portoroške plaže postale eno samo hrupno in gostilniško središče, kjer kopalci ne bodo imeli miru. Alaya celo
oglašuje svojo ponudbo v občinskem glasilu, namesto, da bi jih občina poskušala izgnati. Očitno manjkajo pravila igre. Je torej na tem področju pomanjkljiva tudi zakonodaja, ko ni povsem jasno do kod sega morje, do kod javno dobro in kdo je tisti, ki je dolžan zaščititi plaže, ki so bile pred stoletjem postavljena s prvotnim namenom - za kopalce, ki se lahko tam odpočijejo in si naberejo novih moči. Tam kjer so danes slamnati objekti, so namreč nekoč pod drevesi poležavali tuji in domači turisti. Kako je sploh mogoče, da je družba Alaya smela zagraditi celo leseni pomol, ki je zagotovo na državnem morju, torej tudi na javnem dobra?
Pobeglega pava lovili gasilci
Nenavadna gasilska akcija v soboto, 4. aprila, na Rozmanovi ulici v Piranu, ko so piranski policisti in gasilci, ki so jim priskočili na pomoč gasilci Gasilske brigade Koper z avtolestvijo, lovili pobeglega pava, je pritegnila kar nekaj radovednežev, ki so se čudili čemu taka draga atrakcija. Pav jih je nekaj časa mimo opazoval s strehe, skakal z ene na drugo, se jim je nekaj časa umikal, nato pa odskakljal na streho svojega lastnika.
FOTO: AKV-Primorski utrip.
Številne zahteve Obrtno -podjetniške zbornice Slovenije
Slovenski obrtniki in podjetniki so pomemben dejavnik razvoja drobnega gospodarstva. Ta čas so stopili skupaj kot malokdaj prej. Na 13. dnevih slovenske obrti in podjetništva, 14. in 15. maja v Portorožu v Hotelu Slovenija, kjer so proslavili tudi 40 let druženja in dela, so na 6. forumu obrti in podjetništva predstavili svoje predloge protikriznih ukrepov ter postavili petnajst prioritetnih zahtev obrtništva, ki so jih naslovili na vlado. Govorili so tudi o potrebi po ugodnejšem davčnem sistemu ter odpravi finančne nediscipline. Dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je poudaril, da bi tudi v naši državi (po zgledu EU) morali uvesti institut vamha pravic obrti in malega gospodarstva. Na srečanju so podelili so tudi priznanja Obrtnik leta 2009. V drugi polovici leta bo podelila jubilejna priznanja za 10, 20 in 30 let dela Obrtno-podjetniška zbornica Piran.
V Piranu 166 vlog za 14 obnovljenih neprofitnih stanovanj
Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo, bo objavljen v roku enega tedna. Občina Piran je januarja lani objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki pa je bil julija zaradi ugotovljenih računalniških napak pri izpisu točkovanih zapisnikov prosilcev s sklepom župana razveljavljen. Zato je 3. decembra 2008 objavila nov razpis z rokom za oddajo vlog 30. decembra 2008, na katerega je prispelo 166 vlog. Občina Piran bo dodelila 14 obnovljenih neprofitnih stanovanj v najem. Glede na razpoložljiva sredstva pa si bo do konca leta 2009 prizadevala obnoviti še nekatera druga stanovanja.Vsi, ki so oddali pravočasne in popolne vloge, bodo na dom prejeli odločbo, iz katere bo razvidno, ali so bili uvrščeni na prednostno listo in kolikšno število točk so zbrali, oziroma odločbo o tem, da se na prednostno listo zaradi neizpolnjevanja splošnih razpisnih pogojev niso uvrstili.
Zoper odločbo se lahko prosilec pritoži v 15 dneh od dneva prejema pritožbe. Slednja se vloži pisno neposredno pri organu, ki je odločbo izdal, ali s priporočeno poštno pošiljko na naslov Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, oziroma ustno na zapisnik pri navedenem organu. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso v višini 14,18 EUR, in sicer na TRR: 0129-0490-0309-182, Občinske upravne takse. Položnice so na voljo v vložišču Občine Piran. O pritožbah odloča župan.
Lucija
V stanovanju je zagorelo
Začetni požarje prihitelo gasit osem gasilskih vozil. Posredovala je tudi Gasilska brigada iz Kopra.
Sirene gasilskih vozil. 16. aprila popoldne so najavile, da se v Luciji nekaj dogaja. Skozi okno stanovanja v četrtem nadstropju stanovanjskega stolpiča Obala 117 v Luciji (nasproti Trgovsko poslovnega centra) se je začel valiti gost dim in če ne bi hitro posredovali gasilci in začetni požar, ki je nastal zaradi kratkega električnega stika v stanovanju, bi lahko bile posledice hujše. Nihče od stanovalcev ni bil poškodovan.
FOTO: FK-Primorski utrip.
W GASILSKA BRIGADA ________KOPER______
Bo kapitalizem vzdržal
Za sedanjo globalno krizo je izključno kriv družbeni red, ki peha lastnike kapitala in bankirje v pohlep po dobičku in izkoriščanje mezdnih delavcev. Nekdanje delavske svete in delavske komisij e so zamenj ali nadzorni sveti in tajkuni.
V	zgodovini človeštva seje kot kaže najdlje obdržal kapitalizem - družbeni red, ki temelji na zasebni lastnini proizvajalnih sredstev in je bil že v marksistični politični ekonomiji opredeljen kot izkoriščevalski, saj je vrednost, ki postane v rokah kapitalista, sredstvo za ustvarjanje in prilaščanje nove, tudi presežne vrednosti. Že Mara je zapisal, da je to edini sistem, ki zagotavlja konkurenco in razvoj. No, tudi socializem je zagotavljal svoj razvoj do določene stopnje, v različnih oblikah in odtenkih. Ljudem je zagotavljal enakopravnost, žal pa je v zgodovini bil tudi močno izrabljen, omogočal je samodrštvo, absolutizem, diktaturo, vse dokler ni prerasel svojega prvotnega bistva in kot družbeni red skoraj v celoti propadel. Nekdanja Jugoslavija s svojim samoupravnim socializmom je bila v svetu nekaj posebnega, unikat, sistem pa še najbolj primerljiv s praskupnostjo. Oblike upravljanja s splošnim družbenim premoženjem so bile zelo različne. Če drugega ne so delavci imeli občutek, da je vse njihovo, daje družbena lastnina zaščitene pred uzurpacijo in da jim je nihče ne sme odvzeti. V času delavskih svetov ni bilo tajkunov.
V	tako imenovanih trdih državnih komunističnih sistemih je skoraj vse obvladovala država kot prisila in skoraj vse urejala centralno-plansko. V tem pogledu se je jugoslovanski samoupravni socialistični sistem bistveno razlikoval od drugih, saj mu ni bilo para. Samoupravljanje v SFRJ, kije bilo uvedeno leta 1950 z zakonom o upravljanju podjetij (prvi delavski svet je bil v Solinu blizu Splita) in je zagotavljalo neodtujljivo temeljno pravico delovnega človeka in občana, da neposredno ali posredno prek svojih izvoljenih organov odloča o svojem delu in dohodku, je klavrno propadlo, ko smo se v Sloveniji leta 1991 odločili za nov družbeni red - kapitalizem.
Drži zgodovinsko dejstvo, da je komunizem, svetovni nazor o družbeni ureditvi, ki naj odpravi zasebno lastnino in družbene razrede ter s tem tudi izkoriščanje, s ciljem postavitve brezrazredne dražbe in svobode vseh, bil izrabljen predvsem na Kitajskem, na Kubi, Severni Koreji, v ZSSR in v dragi Jugoslaviji, ker so komunisti izrabili sveto partizansko borbo za utrditev svojih pozicij. Komunizem namreč ni dosegel stopnje, ki bi jamčila svobodo, zato je že skoraj povsod propadel, ali pa dobil nove odtenke (n.pr. na Kitajskem). Se več, komunizem, kije bil zlorabljen (uzurpiran), je peljal počasi v srednji vek z mučilnicami nasprotnikov sistema.
Rojstvo drugih ekstremnih ideologij nacizma in fašizma po veliki krizi (1929-1933) pa je pripeljalo svet do katastrofe.
Povrnimo se nazaj h kapitalizmu. Ta družbeni red mora spoznati, da so lahko zadovoljni in produktivni le srečni in socialno zaščiteni delavci. To znano tezo že morda nekoliko bolje razumejo v severnem delu bogate Evrope, pri nas v Sloveniji pa lahko z vsem, kar sedaj doživljamo, govorimo o nekakšni vulgarnem kapitalizmu, ki je ponudil priložnost le nekaterim spretnim in ki peha delavce v brezpravni in podcenjevalni položaj, država pa nima prave moči, da bi kaj spremenila. Svetovni kapitalistični sistem se zato žal še dolgo ne bo spremenil, ker preprosto niso iznašli boljšega.
FK
■ S-
primorski ufr'p
50 let plesne skupine Metulj Piran
Na zaključni prireditvi v portoroškem Avditoriju, 8.5.2009, je plesna skupina Metulj iz Pirana prejela kar dve visoki priznanji - Plaketo Občine Piran in Jubilejno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
V imenu plesne skupine Metulj je številne prisotne pozdravila Elizabeta Fičur, kije orisala plodno delo mladih, ki so v teh dolgih letih kot plesna skupina veliko nastopali in prejeli že številna priznanja.
Skupina Metulj je na piranskem odru prvič nastopila že leta 1958. Prvim plesalcem je usmerjal korak priznani
Adagio
Tijuana Križman in Matjaž Marin sta zaplesala na glasbo Minkus 3. dejanje Don Quixote.
koreograf Stanislav Hiti iz Kopra, od leta 1964 pa številne generacije mladih ljubiteljev plesa vodi koreografinja in mentorica Lidija Pogačar, ki je s piransko plesno skupino doslej pripravila in izvedla že 71 samostojnih celovečernih plesnih predstav. Mentorici Pogačarjevi se je v zadnjih desetih letih pridružila še njena hčerka Nataša, ki nadaljuje mentorsko in koreografsko ustvarjanje z mladimi.
Prireditve sta se poleg župana Tomaža Gantarja udeležili tudi predstojnica urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lada Tancer in Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za plesno dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Ples združuje korak z gibom, gib z glasbo, oboje pa z najglobljimi občutki našega srca, je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila Elizabeta Fičur. »Nešteti, ki danes sedite v dvorani, ste z nami delili teh 50 let in danes s ponosom spremljate plesne dosežke vaših hčerk ali vnukinj. To je nedvomno dokaz da smo hodili po pravi poti in da je plesno in kulturno ustvarjanje pomemben del zgodovine našega mesta«, je dejala.
Plesna skupina je priredila zanimiv program, v katerem so nastopili tudi Tijuana Križman in Matjaž Marin ter Dana Petretič in Siniša Bukinac. Ponosni in veseli smo, da sta Tijauna in Dana bili članici naše plesne skupine, so dejali.
Čisto za konec prireditve so starejše članice skupine Eva Tancer, Romana Fičur, Šiva Rustja in Ivana Jana Potočnik pripravile v čast in zahvalo Lidiji Pogačar pravo malo presenečenje - plesno koreografijo z naslovom Sanje avtorice Romane Fičur.
AKV
Foto: Breda Krajnc
Plaketa Občine Piran
Župan Občine Piran Tomaž Gantarje Plesni skupini Metulj za 50 let delovanja ljubiteljske dejavnosti številnih generacij mladih plesalk in plesalcev, podelil visoko občinsko priznanje - Plaketo Občine Piran, ki stajo prevzeli Lidija in Nataša Pogačar.
Jubilejno priznanje Javnega sklada
Javni sklad RS zakultumedejavnosti je podelil KD Plesni skupini Metulj jubilejno priznanje Sklada za 50-letno uspešno delovanje na področju plesne dejavnosti.
Plesno skupino Metulj iz Pirana odlikujejo raznovrstni programi, ki vselej pretehtano sledijo tako tehničnemu razvoju plesalcev kot sodobnim tokovom plesne umetnosti in so tako pomemben zgled ter spodbuda za razvoj. S podelitvijo jubilejnega priznanja želi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti opozoriti na pomemben in nepogrešlj i vprispevek Plesne skupine Metulj k razvoju ljubiteljskih plesnih dejavnosti. Priznanje je Lidiji Pogačar izročila samostojna strokovna svetovalna Sklada Nina Meško.
Spominska fotografija
Primabalerino Majo Plisecko iz Ruske federacije, ki je skupaj z njenim možem skladateljem Rodionom Ščerdinom 28. marca obiskala Piran, je sprejel tudi župan Tomaž Gantar. Na sprejemu je bila tudi Tijuana Križman, za katero pa že lahko rečemo, daje primabalerina Slovenije.
Tančica preteklosti
Nekdanje članice baletne skupine Helena Tesič, Mojca Dolšak, Lina Poljšak, Sabina Kokotec, Marika Kalc, Julka Križman in Elizabeta Drvarič-Debernardi so zaplesale ob 50. obletnici.
Ljubljana
Dve knjigi o vzponih na Mount Everest
Založba Mladinska knjiga je ob 30-letnici prvega slovenskega na Mount Everest izdala dve knjižni novosti: prevod knjige z naslovom Tomaž Humar avtorice Bemardette McDonald in ilustrirano spominsko izdajo knjige Pot Nejca Zaplotnika. Avtor izbora fotografij in dodatnega besedila v tej knjigi je Marjan Raztresen.
Knjižna izdaja Pot Nejca Zaplotnika je ena najbolj priljubljenih knjig v slovenskem prostoru, saj je izšel že osmi ponatis, je zapisala urednica Andreja Peček, ko so 12. maja v Ljubljani v knjigami Konzorcij novinarjem predstavili obe izdaji. Knjiga z naslovom Tomaž Humar govori o njegovem reševanju iz Rupalske stene, pa tudi o njegovih dosežkih in zasebnem življenju.
17. mednarodna veslaška regata
Veslaški klub Piran je tudi letos (3. maja) v Portoroškem zalivu pripravil mednarodno veslaško regato, že sedemnajsto po vrsti, ki je bila pravi preizkus vzdržljivosti, saj je bilo treba premagati morsko pot s startom pri Marini v Portorožu in ciljem pri Bernardinu, kjer so najuspešnejšim po tradiciji, ki jo uveljavljajo le v tem klubu, na zmagovalni čoln vrgli lovorov venec.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo okoli 300 veslačev; pionirjev, mladih mladincev, mladincev in članic oziroma članov. Ekipno so zmagali veslači Timava (Italija), dmgi so bili veslači Bleda, tretje mesto pa je osvojil Piran. Sicer pa so tekmovali veslaški klubi Piran, Izola, Argo, Nautilus, Bled, Ljubljanica, Dravske elektrarne, Pulino, Canottieri, Nazario Sauro, Nettunu in Timavo. Iz Veslaškega kluba Piran so bili uspešni Tinka Kersilka, Karin Kocjančič, Kaja Grižon, Emy Poljanšek, Ribana Rožac, Luka Grižon, Ron Debernardi, Patrik Pribac, Matej Pregare, Matej Grčar in Mihael Markovič, pa tudi Matjaž Sakelšak.
Iz Izole Gregor Vojvoda^ Miguel Brumen, Tomaž Kekič, Marko Bolha, Matej Hrvatin in Jaka Sturm, Sanja Savanovič, Andrej Rota, Matej Krulčič, Luka Blaževič, Ribana Rožac, Tanita Hotujec. Sicer pa velja občutek, da so bili tokrat boljši veslači iz Italije.
Kolanjne in Pokale so športnikom podelili piranski podžupan Alberto Manzin, direktor Športnega in mladinskega centra Piran Matjaž Ukmar in podpredsednica kluba dr. Tatjana Male. Tekmo si je ogledal tudi izolski podžupan Bojan Zadel.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Internautica - v siju mega jaht
V	torek, 12. maja, so v Marini Portorož svečano odprli že 14. mednarodno razstavo navtike - Intemautico 2009, ki bo trajala do nedelje 17. maja. Številne prisotne sta najprej pozdravila župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki je poudaril pomen Marine in prireditve za turizem in občino ter prof. dr. Marko Pavliha, častni ambasador Modre knjige o celostni pomorski politiki EU. Mimo morje je obljubil vladar vseh morij - bog Neptun. Slavnostni govornik minister za promet dr. Patrick Vlačič je z veseljem ugotovil, da je bila vsaka Internautica doslej uspešna in ne dvomi, da bo tudi ta, čeprav se nas je nekoliko oprijela gospodarska kriza. Slovenci smo med tistimi narodi, ki negujejo prav poseben odnos do morja. Podatek, da smo na vrhu Evrope tako po številu registriranih in izdelanih plovil na prebivalca priča, da smo narod pomorščakov, po zaslugi Intemautice pa imamo navtično identiteto, je dejal dr. Vlačič.
Okoli 200 razstavljavcev je na ogled postavilo svojo ponudbo in programe ter številne blagovne znamke iz sveta navtike. Na morskih razstavnih površinah je več kot 170 najrazličnejših sanjskih plovil, katerih cene si gibljejo tudi nad 3 milijone evrov, kot na primer za najdaljšo jahto znamke Amer.
Razstavo spremljajo tudi razna strokovna srečanja. 15. maja dopoldne je bil tradicionalni posvet o navtičnem turizmu na temo „Super in Mega jahte v Jadranu11.
Vstopnina za odrasle je 12 evrov, za študente in upokojence 8, parkirnina 3 evre.
v
Ze petnajsti dvig modre zastave
V	soboto, 16. maja, ob 12. uri bo v Marini Portorož svečana podelitev že stote modre zastave in že petnajsti jubilejni dvig modre zastave za Marino Portorož, ko bo DO VES podelil Marini Portorož in Marini Izola tudi posebni priznanji.
Plesna šola FIONA je tudi tokrat potrdila, da ima najboljše plesalce v Evropi
Na prvi mednarodni tekmi, evropskim prvenstvom v modern plesni tehniki v Moskvi, sije med člani v disciplini modem, Jure Gostinčar priplesal naslov evropskega prvaka, dan kasneje pa sta se na najvišjo stopničko povzpela Jure Gostinčar (Fionas dance Company) in Sara Mlaka (Terpsihora) v članski kategoriji modem pari.
Tvvirling klub Piran ponovno osvojil drugo mesto
Od 24. do 26. aprila je v Slovenski Bistrici potekalo 13. državno tekmovanje v Twirlingu, na katerem so Pirančanke obranile lansko srebro. 54 tekmovalk v 44 tekmovalnih koreografijah seje izkazalo in domov so prinesle kar nekaj medalji in priznanj. Trdega dela še zdaleč ni konec, kajti v nedeljo, 24. maja ob 18. uri pripravlja klub v Športni dvorani Lucija Tvvirling show 2009. Na prireditvi si bomo lahko ogledali tudi nekaj tekmovalnih nastopov, ki so bili nagrajeni. Po prireditvi sledijo priprave na Evropski pokal, ki bo 7. julija v Franciji.
AKV
Matjaž Ukmar
Direktor Javnega zavoda Športni in mladinski center Piran
Za sofinanciranje programov piranskih športnih društev za leto 2009 je namenjenih 304.820 evrov sredstev
Od 1. avgusta 2004 je bil dobro leto zaposlen na centru kot vršilec dolžnosti, v vlogi direktorja pa je nastopil 1. decembra 2005. Mandat traja štiri leta in se izteče letos decembra. Delo, ki ga opravlja mu je všeč in misli ponovno kandidirati. V teh letih je center pridobil več proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa in sicer leta 2004 so bila predvidena sredstva v višini 183.710 evrov, za leto 2009 pa je na voljo kar 304.820 evrov. Ravno ta sredstva pa so v veliko pomoč športnim društvom pri izvajanju svojih programov. Z direktorjem smo se pogovarjali o sofinanciranju letnega programa športa v občini Piran.
Kako do omenjenih sredstev?
»Naš zavod po pooblastilu župana vsako leto pripravi javni razpis, na katerega se prijavijo športna društva in zavodi. Tako naša strokovna služba pridobi podatke o načrtovanih programih športa v občini Piran v prihodnjem proračunskem letu«.
Vaš center je koordinator izvajanja letnega programa športa. Kaj je konkretno vaše delo?
»Za program, ki ga izvajajo športna društva in ga sofinancira Občina Piran naš center pripravi program izvajanja, pripravi razpis, pregleda prispele prijave in pripravi pogodbe z izvajalci. Izvajane programov tudi spremljamo in izvajalcem zagotavljamo urejene in varne objekte s katerimi upravljamo. Nato je potrebno pripraviti urnike vseh objektov in jih spremljati. Konec leta pa namenimo pripravi končnega poročila o izvajanju letnega programa športa.«
Našteli ste naloge, ki jih postorite v okviru športne dejavnosti. Ukvarjate se tudi z mladinsko dejavnostjo, z upravljanjem športnih objektov, z investicijami...
Koliko ljudi skrbi, da bo delo dobro opravljeno?
»Na našem centru je zaposlenih 12 oseb. Od tega 3 v strokovni službi, I na področju športnih programov, 4 na področju športnih objektov in 4 na mladinski dejavnosti. Poleg tega je zaposlen tudi specialni pedagog in sicer za polovični delovni čas. Od naštetih sta dva mladinska animatorja zaposlena preko javnih del«.
Koliko športnih društev in zavodov je pod vašim okriljem v občini Piran?
»Letni program športa v letu 2009 izvaja 36 športnih društev in 9 zavodov«.
Pri katerih športnih programih zavodov koordinirate izvajanje?
»Z vrtci, osnovnimi šolami in srednjimi šolami sodelujemo pri izvajanju programov kot so Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in drugimi 80 urnimi programi. Sofinancira se strokovni kader, objekt, propagandno gradivo, organizacijo in izpeljavo ter udeležbo na šolskih športnih tekmovanjih.«
Kateri izvajalci športnih programov lahko kandidirajo za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Piran?
»To so športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Piran, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja«.
Ali imajo pravico do sofinanciranja športnih programov vsi nosilci in izvajalci športne dejavnosti?
»Nosilci in izvajalci morajo imeti sedež v občini Piran in v svoje programe morajo vključevati občane piranske občine. Potrebna je registracija za opravljanje športne dejavnosti in delovati najmanj dve leti. Zahteva se tudi, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Za določene programe morajo nosilci oziroma izvajalci imeti zagotovljeno redno programsko in urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu in urejeno evidenco o članstvo in o plačani članarini ter druge pogoje, ki so zapisani v Pravilniku o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Piran«.
Včasih se med športniki sliši, da se sredstva dodeljujejo kar tako. Slišati je, da društva z večjim številom članov dobijo manj sredstev kot druga. Kaj pravite na ta očitek?
»Vpravilniku, ki sem ga omenil, zelo podrobno piše kakšne programe se sofinancira, kakšni so ustrezni pogoji za izvajanj e programov, kakšne objekte in koliko ur uporabe ter prostora v objektu dobijo za določen program na razpolago športna društva in koliko denarja dobijo za določen program. Sredstva so dodeljena na programe in ne na člane. Imamo pet športnih programov. To so interesna športna dejavnost, športna vzgoja usmerjena v kakovost in vrhunski šport, kakovostni šport, vrhunski šport in športna
rekreacija. Večina sredstev, to je okoli 85 %, je namenjenih interesni športni vzgoji in športni vzgoji usmerjeni
v	kakovostni in vrhunski šport. Tu govorimo o športu mladih. Znotraj vsakega programa so še podprogrami. Društva prijavijo svoje programe, ki so razdeljeni v razpredelnico, v kateri je natančno razvidno kako so bila sredstva dodeljena. Pravilnik ima podrobna določila in dodelitev sredstev je zelo transparentna. Športniki, ki poznajo ta pravilnik, takih pomislekov nimajo.«
Denar je vedno in povsod problem. Če se na primer športnemu društvu sredi leta, ko je že prejelo proračunska sredstva, ponudi nenačrtovana priložnost za odhod na kašno športno srečanje ali tekmovanje in se ga ne mora udeležiti, ker nima dovolj sredstev. Sponzorje in donatorje je pa vedno težje dobiti. Ali lahko v takem primeru priskočite na pomoč
vi	oziroma Občina z dodatnimi sredstvi?
»Po sprejetju proračuna je Občina v zadnjih dveh letih objavila tudi javni razpis za sofinanciranje športnih projektov. Športna društva lahko svoje projekte, ki niso redna vadba prijavijo na ta razpis in si s tem pridobijo dodatna finančna sredstva. Vsa sredstva so pa razdeljena na javnih razpisih, kar pomeni, da morajo športna društva te projekte pravočasno načrtovati, saj kasnejše reševanje le teh ni mogoče«.
Ali so v uvodniku omenjena sredstva, ki so bila dodeljena iz proračuna Občine, namenjena tudi sofinanciranju uporabe športnih objektov?
»Športni in mladinski center Piran ima v upravljanju športne objekte, ki so v lasti Občine Piran. Upravljamo z rokometnim in košarkaškim igriščem na stadionu v Piranu, Strelskim domom v Piranu, Športno dvorano v Luciji in večnamenskim igriščem ob dvorani, montažno košarkaško dvorano v Luciji, malim nogometnim igriščem z umetno travo v Luciji, košarkaškim igriščem v Luciji, 60 m tekaško stezo v
Luciji, Veslaškim domom v Sečovljah in Mladinskim Epicentrom v Piranu. Omenjeni objekti so dodeljeni v uporabo, za določeno število ur, brezplačno društvom za izvajanje svojih programov. Nekatera društva se pa ukvarjajo z dejavnostjo, za katere žal nimamo objektov. V takem primeru gre delež teh sredstev tudi za najemnino ustreznih prostorov«.
V vlogi direktorja ste nastopili leta 2005. V štirih letih je bilo realiziranih kar 22 investicij skupaj z izdelavo idejnih projektov in pripravo projektnih dokumentacij. To zgleda zelo veliko. Izpostavila bi dve večji investiciji - izgradnja Veslaškega doma v Sečoveljskih solinah in prenovo nogometnega igrišča v Piranu, letos septembra pa naj bi bil dokončan športni park v Sečovljah. Ali si ljubitelji športa lahko v bližnji prihodnosti obetamo še kakšno pridobitev?
»Izdelujemo idejno zasnovo prenove ali izgradnje nove telovadnice na stadionu v Piranu. V delu so tri različice z oceno stroškov investicije. Prva bo zajemala sanacijo obstoječe telovadnice. Druga rušitev in izgradnja nove telovadnice, ki bo skladna z normativi za izvajanje določenih tekmovanj. Poglobitev terena in izgradnja garažne hiše ter izgradnja telovadnice pa bo predstavljena kot tretja možna različica. Zasnovo bomo septembra predstavili Občini, ki bo odločila katera različica je najprimernejša z zornega kota potreb občanov in seveda koliko sredstev bo lahko namenila za ta projekt«.
Veliko se govori o zasnovi Doma vodnih športov veslaškega doma ali centra pri Bernardinu. Kako daleč ste na občini s to zasnovo?
»Trenutno z Občino Piran in predstavniki JK Pirat usklajujemo Občinski podrobni prostorski načrt izgradnje Doma vodnih športov, ki bo predvidoma sprejet še v tem letu. Na podlagi tega se bo kasneje Občina odločila, kako nadaljevati s projektom.«
■■■■■■■■■
AKV
Restavracija Mercator Beli križ
Ponudba prekmurskih specialitet; šunke in gibanice
Do 31. maja 2009 si boste lahko v prenovljeni Restavraciji Mercator na Belem križu privoščili dve zanimivi prekmurski specialiteti: prekmursko gibanico in prekmursko šunko.
Otvoritev kulinaričnega večera s prekmursko glasbo je bila 9. maja.
Tako gibanica kot tudi šunka imata pomembno mesto v prehranski kulturi Prekmurja. Izdelava šunke poteka izključno v Prekmurju in si je pridobila zaščito geografskega porekla. Prekmurska gibanica je prava posebnost med sladicami. Uvrščamo jo med nacionalne slovenske kulinarične dobrote in je nosilka zaščite - zajamčena tradicionalna posebnost.
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot (predsednik Janez Rodila) je Restavraciji Mercator Beli križ podelilo certifikat za pripravo prekmurske gibanice.
Skupina Halgato iz Prekmurja.	Odlična prekmurska
šunka.
Certifikat za pripravo prekmurske gibanice, ki ga je prejela Mercatorjeva Restavracija Beli krit
Prvi športni park v občini Piran
Likovniki so podarili slike
Pri OŠ Sečovlje ga bodo odprli 1. septembra 2009
Z novim šolskim letom bo občina Piran bogatejša za prvi športni park; rokometno igrišče, dve košarkaški igrišči, prostor za met krogle, za skok v višino in daljino, 60 metrsko stezo za sprint ter 4 stezno 200 metrsko tekaško stezo. Odprto zunanje igrišče v izmeri 100 x 50 m se nahaja v neposredni bližini telovadnice osnovne šole v Sečovljah. Celotni projekt je ocenjen na 909.000 evrov, od tega je 120.000 evrov nepovratnih sredstev s strani Ministrstva za šolstvo in šport in 125.000 evrov nepovratnih sredstev s strani Fundacije za šport, ostalo pa iz občinskega proračuna. Prvi športni park bodo lahko uporabljali vsi športa željni rekreativci.
Prva faza izgradnje športnega parka bo zaključena konec maja. Nato sledi asfaltna preplastitev, ki pa mora počivati dva meseca, da se asfalt razplini. Nazadnje sledi namestitev umetne mase in igrišče bo pripravljeno za sprejem športnikov.
AKV
• ?>	.. T •*
Prva faza športnega parka. FOTO: AKV - Primorski utrip
Izola
Sonce, voda, zrak in ščepec soli v naših glavah ter na naših krožnikih
V	Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli so predstavili Projekt tedna na temo Sonce, voda, zrak in ščepec soli v naših glavah ter na naših krožnikih. Ob tej priložnosti je ravnateljica šole Mara Kobal podpisala pismo o nameri z direktorjem Solin Pridelava soli, d.o.o. Alojzem Jurjecem o ekskluzivni porabi sečoveljske soli v njihovi kuhinji. Vodja projekta je prof. Eufemija Munda
Dijaki in učitelji so 7. maja v restavraciji šole pripravili in postregli povabljenim okusno kosilo soljeno s sečoveljsko soljo. Za pripravo jedi so uporabili znanje, ki so si ga pridobili ob raziskovalnem delu na terenu in izbrali avtohtono rastlinje.
V	prenovljenem programu triletnega srednjega izobraževanja so vključeni projektni tedni, ki so namenjeni povezavi šole z okoljem in širitev praktičnih znanj iz gostinstva in turizma.
Tako so v letošnjem šolskem letu izpeljali že tri teme.
Poleg omenjene teme so jeseni preučevali jesenske sadove
Slovenske Istre na naših mizah in v gostinskih obratih v Izoli, pozimi so se posvetili temi Šege in običaji pri nas ob preganjanju zime ter ohranjene obrti v Izoli. Pri vseh treh projektih so dijaki zbirali gradivo na terenu. Z novim načinom pridobivanja znanj so dijaki zelo motivirani in navdušeni. Šola pa si bo še naprej prizadevala vpeti svoje izobraževanje v okolje in spodbuditi večje zanimanje za izobraževanje bodočih gostinskih in turističnih kadrov, čeprav dodatnih sredstev za take projekte ni.
Podpis pisma o nameri.
Martin Krpan je obljubil, da bo odslej jedi začinil samo s sečoveljsko soljo.
AKV
Koncert
Mladinskega
pihalnega
orkestra
Piran
Na dan Evrope, 9. maja, je bilo povsod veliko prireditev. Tudi v občini Piran, kjer je v Avditoriju nastopil	Mladinski
pihalni orkester Piran pod dirigentsko palico Benjamina Makovca.
Poslušali smo skladbe Sinfonia Classica Teda Huggensa, Armenian Dances (Part. 1) Alfreda Reeda, OS Passaros do Brasil Keessa Vlaka in številnih drugih priznanih avtorjev.
Foto: FK - Primorski utrip
Na predstavitivi v SGTŠ Izola so sodelovale tudi učenke 4. letnika smeri turistični tehnik (z leve) Urška, Veronika in Tea, ki so prejele zlato priznanje Turistične zveze Slovenije na 6. Mednarodnem festivalu več znanja za več turizma za njihov projekt Obala Junior.
Petnajst udeležencev 3. dobrodelne likovne kolonije je v galeriji Impresije likovnega kluba Solinar na Fornačah 15 v Piranu sklenilo podariti Centru za starejše občane v Luciji vsa njihova tamkaj razstavljena likovna dela, ki so jih ustvarili v času tridnevnega bivanja na Obali.
Razstavo na Fomačah so odprli 16. aprila. Kot nam je povedala predsednica likovnega kluba Solinar Piran Jasna Bušič so v desetih letih, odkar deluje kolonija, narisali že 190 lepih slik. Nekaj teh so že podarili bolnišnici Sežana, tokrat pa bodo slike podarili Centru za starejše občane v Luciji, ki bo z njimi opremil svoje prostore.
Pretežno amaterski likovniki so se na Primorskem družili tri dni, prenočevali so v nastanitvenem objektu Miracole pri Valenčiču. Razstava je bila na ogled do konca aprila.
Svoja likovna dela so darovali: Marjan Miklavec, Ivo Kolar, Pavle Ščurk, Edi Sever, Srečo Froehauf, Božo Ščurek, Dušan Amanovič, Alenka Klemenčič, Zdenka Petek, Aljoša Križ, Stojan Rutar, Marija Beganovič, Bruno Bonin, Jasna Bušič in Zorko Dežjot.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Najmlajši iz Pirana in Lucije so pobližje spoznali delo zdravnika in zobozdravnika
Društvo študentov medicine Slovenije že 8. leto zapored po zgledu kolegov iz tujine organizira projekt Medimedo. Njihov cilj je malčkom, starim od 4 do 6 let, predstaviti delo zdravnika in zobozdravnika na prijazen način in sicer tako, da zbolijo njihove igrače, ki jih nato skupaj pozdravijo. Otrokom se tako ni treba bati , da bi bili sami pregledani in lahko sproščeno sodelujejo pri igri. Vsega se lahko dotaknejo, poskusijo kako deluje stetoskop, merilec tlaka, kakšni so osnovni pripomočki, ki jih pri delu uporablja zobozdravnik, itd. Prejšnji teden so medimedo - zdravniki obiskali vrtec Mornarček v Piranu ter Morje v Luciji. V čakalnici jih je pričakala prijazna zdravnica, nato pa so se s svojimi bolnimi igračkami odpravili k zdravniku. Obnovili so svoje znanje o ščetkanju zob, najbolj bolne igračke pa so obiskale celo operacijsko dvorano. Dan so zaključili z ogledom čisto pravega reševalnega avtomobila. Vse igračke so bile seveda pozdravljene, a kljub temu so jim medimedo - zdravniki obljubili,
Piranski malčki med,,raziskovanjem" v reševalnem vozilu.
Gasilska fotografija lucijskih malčkov pred čisto pravim reševalnim vozilom.
Besedilo in fotografije: Luka Rudi
r — — — — i
| Mali oglasi
■	Prodam kmetijsko I zemljišče
■	I. kategorije ob reki I Dragonji.
Pokličite:
GSM: 031 610 105
L————J
NAROČILNICA ■ *
primorski utp
IME IN priimek:_ točen naslov:
postna številka:
LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR
datum:__________________ podpis:_________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož	/7Fi]ff@PlOfi](§j
Midva sva Mul d. Kaj pa vi?
NLbO Vita
Življenjska zavarovalnica
yyww.nlbvita.si
Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključen v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.
M,
m
w
■ /rtr
primorski uVp
Bl!f7oT=KNJIŽNICA •'•"AN« biblioteca civica PIRANoS
k d
PRIMORSKI
2009
070(497.12)
COBISS o
Z NLB Naložbo Vita Multi pridobite več!
Postanite Multi - od 4. do 29. maja 2009. Odločite se za življenjsko zavarovanje in vložite svoja sredstva v sklad z najmanj 20 % donosom
in 100 % zaščito glavnice ob dospetju ter trajanjem le 8,5 let.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB poslovalnici Lucija,Obala 114 ali nas pokličete na telefonsko številko:
05 617 51 00!
Slovenske proslave
Je tudi dan upora razdvojil našo politiko?
Na fotografiji Primorskega utripa: Združeni pevski zbor v Avditoriju poje primorsko himno - Vstajenje Primorske.
na ideološko, versko in nacionalno pripadnost, ustanovi] enapod vodstvom Komunistične partije Slovenije, je 27. aprila 1941 pozvala slovenski narod v boj prodi zavojevalcem. OF je že leto pozneje sprejela 11 temeljnih točk narodnoosvobodilnega programa. Napovedala je boj proti okupatorjem do zmage. 27. aprila je državni praznik.
V Avditoriju so nastopili Portoroški pevski zbor (zborovodja Sonja Mezgec), moški pevski zbor Pergula KD Sveti Peter (zborovodja Matej Lazar) in Coro Giuseppe Tartini Italijanske narodne skupnosti Piran (zborovodja Neven Stipanov), ki so na koncu vsi skupaj zapeli primorsko himno Rada Simonitija „Vstajenje Primorske".
Kakšnih sto ljudi, ali polovico manj prisotnih kot v preteklem letu na počastitvi dneva upora proti okupatorju in mednarodnega praznika dela v portoroškem Avditoriju, 24. aprila, je dovolj zgovoren znak za razmišljanje, kaj je narobe z našo politiko in vrednotami, saj se je tudi tokrat izkazalo, da ko organizira proslavo ena politična opcija po pravilu ni druge. Takšne vrste bojkot je nesmiseln, politično nezrelo dejanje. Morda pa je tudi tokrat zatajilo informiranje, kajti občinsko glasilo, ki je vabilo na prireditev, je izšlo na dan prireditve in vprašanje je, če je informacija še pravočasno prišla do uporabnikov. Tudi medijem se očitno ni zdelo vredno prisostvovati na tej proslavi.
Organizatorji sicer odlične prireditve - Revije pevskih zborov občine Piran - so bili Občina Piran, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Piran ZKD Karol Pahor Piran in Avditorij Portorož. Slavnostna govornica je bila Elizabeta Fičur. Poudarila je pomen dneva upora proti nacifašizmu, kije Slovencem, pa čeprav veliko pozneje, dal samostojnost.
Osvobodilna	fronta
slovenskega naroda (OF), vseljudska množična politična organizacija naprednih in svobodoljubnih Slovencev, ne glede
I f-
r ~W
Proslave se je prvič udeležil tudi Imam Islamske skupnosti v Kopru Nevres Mustafič.
Marjetka Popovski iz Izole prejela priznanje
V petek, 8. maja je v Centru biotehnike in turizma v Novem mestu potekalo nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja 2009. Podeljenih j e bilo 15 priznanj Andragoškega centra Slovenije posameznikom in skupinam za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi svojega znanja in znanja drugih. Priznanje je prejela tudi Marjetka Popovski iz Izole, diplomirana fizioterapevtka iz Doma upokojencev Izola in hkrati pevka slovenskih ljudskih pesmi za dolgoletno povezovanje in vključevanje svojega dela z glasbo pri starejši generaciji in bolnikih ter za učenje, širjenje in ohranjanje slovenske ljudske pesmi tako doma, v zamejstvu in tujini.
Jakob Hočevarje slavil stoti rojstni dan
Delegacija Društva upokojencev Piran, predsednica društva Alba Godnič in članici Vojka Levac in Darinka Šuštaršič je pred nedavnim v Vinjolah 18 pri Luciji obiskala Jakoba Hočevarja, ki je slavil visok življenjski jubilej sto let. Rodil se je 13. 4. 1909 v Hrušici pri Ljubljani. Kot mlad fant se je izučil za zidarja in vse življenje trdo delal. Bil je cenjen gradbenik. Zna povedati kako je sodeloval pri gradnji ljubljanskega nebotičnika in mostu čez Soro. V družini je bilo 18 otrok in samo trije so še živi. Sestra je v domu upokojencev, brat, ki je tudi v domu, pa je žal invalid.
Spominska fotografija z Jakobom ob stoletnici njegovega življenja. FOTO: FK- Primorski utrip.
Jakob je bil ilegalec, aktiven član OF ter je kot soborec v NOB sodeloval pri osvoboditvi Novih Jarš. Spominja se težkih časov vojne in italijanske zasedbe Ljubljane, ko so fašisti dali družini 24 ur časa za izselitev.
Predsednica Društva upokojencev Piran Alba Godnič je slavljencu izročila šopek rož in priložnostno darilo za rojstni dan. Jakob se rad vrača v Vinjole, sicer pa zadnje čase živi pri svoji hčerki Boženi v Ljubljani.
Kako lahko človek doživi sto let in ostane čil in zdrav? Živeti pošteno, jesti zdravo in ne se pustiti razburjati. Morda je to pravi recept? Na koncu prijetnega druženja smo vsi skupaj zapeli „En hribček bom kupil...", in mu zaželeli še na mnoga leta.
Jubilanta je obiskala tudi delegacija lucijskega odbora Zveze borcev za vrednote NOB, ki se ji je pridružil podžupan Marino Mahnič.