Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20—-. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi jse sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 32. Celje, pondeljek 18. aprila 1932. Leto XIV. Zahteve najemnikov v Celju CELJE, 18. aprila. Akcijski odbor strokovnih organi- zacij za pobijajije draginje v Celju, ki ga tvorijo zastopniki vseh celjskih strokovnih organizaeij, je priredil v nedeljo 17. t. in. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma shod sta- novanjskih najemnikov iz Celja in okoJice, ki so napolnili dvorano do zadnjcga kotička. Mnogo zborovalccv jo nioralo oditi, ker je zmaiijkalo pro- stora. Predsednik akcij.skega odbora g. Svetek je ob pol 10. dopoldne otvoril shod s kratkim uagovorom, v kate- rem je omenil, da so celjske stro^ kovno organ izacije, v katerih so za- stopani državni in privatni narae- ščenci ter delavci, osnovalo poseben akcijski odbor, ki vodi borbo za zni- žanje najemnin in splošne draginjc. Draginjska komisija mestne občine je nepristranskd ugoiovila, da so se uajemnine v Celju od 1. 1925. do 1932. zvišale povprečno za 212.90%. Pred- sednik je naglasil, da se zborovalci niso sešli, da bi govorili prazne be- sede, nego da zaščitijo gold življenje, in da akcijski odbor in najemniki ne bodo mirovali, dokler ne bo vpra- šanje znižanja najemnin zadovoljivo rešeno. Pozdravil je prijavljene go- vornike gg. Petejana iz Maribora, cli- rektorja Reisneija iz Ljubljane in dr. Čampo iz Gelja ter zastopnike mest- ne in okol.iške občine, oblasti in ti- ska. Gosp. Peiejan je podal historijat borbe stanovanjskih najemnikov za znižanje najojmnin in zaščito najern- nikv. Po shodu stanovanjskin na- jemnikov v Mariboru je mariborsko društvo hišnih posestnikov sklenilo znižanje najemnin, najemniki pa so na svojem drugem shodu, ki se je vr- šil 15. t. m., odklonili ponudbo dru- štva hišnih posestnikov kot nespre- jemljivo. Razen tega pa bi se vsi hiš- ni posestniki gotovo ne ravnali po sklepu diTištva, ker niso vsi včlanje- ni v društvu in niso prisiljeni, da upoštevajo društvene sklepe. Zato zahtevajo najemniki zakonsko zašči- to. Za stare hiSe v Mariboru je bilo I. 1928. davčni upravi prijavljenih 17,(i()2.000 Din najemnin, 1. 1929. po ukinitvi stanovanjske zaščitc že 26,191.000 Din, 1. 1930. pa 29,013.000 Din. Ce upoštevamo, da je v Ma.ribo- ru okrog 10% novih his, ki so opro- ščene davkov, pridemo' do zaključka, da sc je skupna vsota najemnin v Mariboru od 1. 1928. do 1930. zvišala od priblizno 18 na 33 do 34 milijonov dinarjev. Stanovanjsko vprašanje je cminentno socijalno vprašanjc. Sta- novanja so ravno tako življenske po- trebšeine kakor živila, obleke itd., zato moiajo tudi stanovanja spadati pod zakon o pobijanju draginje. Ce- škoslovaška je podaljšala stanovanj- sko zašcito do 1. 1912., pa tudi v Av- striji, Ncmčiji, Franciji in drugih ure-jenih kulturnih državali obstoji stanovanjska znseita. Priznati je trc- ba, da so med hišnimi posestniki tu- j di častne izjeme. Treba je rcgulirati obrestno mero, ki bo omogočila. grad- beno akeijo in primerne najemnine. V nckem zagrebškem listu je to dni j napisal neki inženjer, da so najemni- j lie v Jugoslavs i višje nego v vseh ostalih evropskih državah. Maksimi- ranje najemnin in obrestne mere se mora izvršiti zakonitirn potom. Bor- ba za znižanjc najemnin za trgovske lokale je tudi socijalna, ker se bo z znižanjem najemnin za te lokale tu- di pocenilo blago. Naši zaslužki do- segajo danes komaj 00 do 70% prcd- vojnc višine. Z znižanjcm plač držav- nih in privatnih nameščencev ter de- laveev bi bilo treba tudi zmanjšati draginjo. Z znižanjem plač se znižu- je tudi življenski standard, kriza pa se povečuje. Čas je, da se prične iiva ževati dobra volja trpečih. Gosp. direkto'r Reisner je izvajal v glavnein sledeče: Splošno uradniško vprašanje jo v zadnjem času stopilo v novo iazo. Del uriuiniškega vpra- šanja tvorijo službeni prejemki. Kri- za, v kateri živiino, je svetovna. Pri- pravljoni Mine n&-7vtva^J&x jil; zahtc- j va tloba, čc bodo to žrtve enakomer- | no razdeljeno na državljane. Stano- I vanje, obloka in obutev so ravno ta- j ko življenske polrebščine kakor kiuh in mleko. Cene kmočkih pridelkov so nizke, a teh cen ivismo deležni, ker moral no plaCevati pol eg osnovnih cen še mešetarije in branjevske po- sle. Obleka, ki je stala pred vojno 40 K, bi morala stati po valorizaciji sedaj kvečjemu 500 Din, stane pa 1000 Di;i. Služkinja, ki je pred vo'jno prejemala mesečno 8 dp 10 K, zahte- va. sedaj 250 Din, torej mnogo več, nego bi to zneslo po valorizaciji. Z znižanjem plač državnih nameščcn- cev bodo prizadeti tudi tr-govci in obrtniki, ker bodo državni nameščen- ci manj plačevali. Ugotoviti je treba natančno štoviio službenih most, ki so zares potrebna, in to število se ne sme zmanjševati VpraŠanje pokoj- nin se mora obravnavati ravno tako, kakor vpi-ašanjc aktivnih plač. Trd- FAVORIT VSLUŽBI LEPOT.E...... . .. Vsaki gospe neobhodno poire brio, ki poiaga važ- nost na nego van videz. Eiida Favorit miio 2 izred- no in obilno i>en<), stanovi- tniiTi in svežim vonjsm na- v pravi kožo nežno,polt čisto in daje car dovršene v Ijubkosti in svežosti. Ei ! § a f%L 1 na organizacija državnih nameščen- cev je danes potrebnejša nego kdaj- koli. V izdatkih se bomo morali še bolj omejiti, a ne otresajmo se dela v javnosti, marveč se ga poprimimo in pridobivajmo s tern ljudi za pravo razumevanje ui-adniškega vprašanja. D&lati moramo na to, da se place zopet zviSajo. Državni nameščenci rnoramo zahtevati piisivno volilno pravico. Na zemeljskein solncu je me- sta za vsakog*ar, nihče pa nima pra- vice, da nas odriva v prepade ob tern solncu. Gosp. dr. čampa je omenil, da, je stanovanjsko vprašanje v naši drža- vi žo od prevrata na dnevnem redu in predmet najdrznejših špekulacij. Stanovanjsko vprašanje je najvital- nejše vpražanje in živec našega živ- Ijenja. Naloga socijalno poliike je, da skrbi za ravnovesje medsebojnega življenja državljanov. Dajte nain pra- vilno stanovanjsko zaščito in pobijte glavo hidri draginje! Gosp. dr. Cam pa je končno prečital naslednjo resolncij 0: »Zborovalci, zbrarii na velikem zborovanju dne 17. api'ila v Narod- nem domu v Celju, sklicanem po ak- cijskem odboru strokovnih organiza- cij za pobijanje draginje, ugotavlja- mo: Nepričakovano silno znižanje do- hodkov delavcev, privatnih in držav- nih uslužbencev ogroža sleherno eksistenco širokih ljudskih plasti. Vi- soke najemnine stanovanj, ki so bi- le prej komaj znosljive, postajajo v tern novcm položaju absolutno ne- znosljivo breme. Trdovratna odpor- nost hišriih posestn'kov, ki jih niso mogli omehc'-iti v^i napori najemni- kov niti poziv g. bana in drugih ob- lasti, nas prepričuje, da je treba ure- diti to vprašanje prisilno, zakonitim potom. Zato zalitevamo: 1. Stanovanja, ti-govske in obrtniš- ke lokale je smatrati za del najnuj- nejših življenskih potrebšcin, katerih znosna cena naj se zakonito določi. 2. Za najemnike zasebnih stano- vanj in poslovnih pro'storov naj se uvede maksimiranje najemnin po vi- Sini z dne 1. julija 1914. po relaciji j 1 krona — 10 Din. Hišni gospodai-, ki zahteva, ali najemnik, ki ponuja vis- jo najemnino, se naj kaznuje po zako- nu o pobijanju draginje zaradi navi- janja cen — če ni podan dejanski stan odruštva — z zaporom in globo, ki zapade v prid fonda za gradnjo cene- uih stanovanj. Nemudoma, dokler ne stopi v veljavd zakon, naj se zniža doscdanja najenmina vsem najemni- kom za toliko odstotkov, za kolikor so se jim znižali prejemki. 3. Neobhodno potrebna je takojš- DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih Na vseh obrtniških zborovanjih, scstankih in sličnih prireditvah v zadnjih letih so je mnogo razprav- Ijalo o stanovski zavesti obrtništva, tudi v Casopisih, zlasti strokovnih, se je o tern nisalo. ObrtniSko gibanje ni prav niC novega, datira daleC na- zaj v prejšnja s toi et ja. Lahko se tr- di, da je bila stanovska zavest obrt- nikov in rokodolcev pred par sto'letji mnogo ve&ja in izra^itejša, nego je danes. Temu dejstvu se nikakor ni čuditi, kajti mehanizacija dela, po- rast industrije in proletarizacija obrt- ništva so povzročili, da se je prvot- no samdzavestno obrtništvo zlilo, zlasti na dežell, z dnigimi stanovi tako, da imamo tarn le še karikatu- re nekdanjih rokodelcev in obrtni- kov. V zadnjih letih je obrtništvo prisilil boj za obstanek zopet k spe- cijelno obrtniškemu gibanju, zgodo- vina se je začela ponavljati. Pred nekaj stoletji je bilo obrtni- j štvo naseljeno zgolj po mestih in veC- j jih naseljih, kjer je imelo prvo bese- j do in zavzemalo vsa odlična mesta. j Na podeželju je bilo prav malo obrt- nikov in rokodelcev, izvzeti jo le ma- lo Stevilo mllnarjcv in gostilničar- jev. Podeželsko ljudstvo v takratni dobi ni rabilo dosti predmetov, ki bi jih izdelovalo pdklicno obrtništvo, plcmstvo pa si je pomagalo večinoma na ta način, da je imclo na svojih gradovih podanike, ki so bili kolikor toliko vcšči rokodelskega dela, ali pa je kupovalo take predmete po me- stih, kjer sta obrt in rokodelstvo prav lepo cvetela. Tudi duhovščina in samostani so si pomagali na sli- čen naCin. Kmet sam si je pomagal z domačo obrtjo, rabil pa jc zelo ma- lo, kajti živel je preprosto. Iz gornjih razlogov danes ni najti nobenih zapiskov iz obrtniškega živ- Ijenja v bivših stoletjih na deželi, pač pa vsebujejo mestni arhivi boga- tc zaloge spisov in odlokov, iz kate- rih se dajo Crpati prav zanimivi po- datki. Po naključju mi je prišla v roke knjiga lvana Vrhovca »Ljub- ljanski meščanje v minulih stolet- jih«, ki je bila izdana leta 1860. Pisa- telj opisuje v tej knjigi po zapiskih, ki jih je našel v arhivu ljubljanske mestne občine, zelo nazorno razmere dbrtnikov, rokodelcev in trgovcev stai'e Ljubljane. Iste razmere, ka- j kršne so bile za obrtništvo v stari i Ljubljani, so bile takrat tudi po dru- j gih mestih. Ljubljana je bila sredi 14. stoletja še prav majhno naselje, obstojala je le iz sedanjega Starega trga in Flor- janske ulice tja doli do sedanjega Hradeckega mostu. Skoro vse mest- nd prebivalstvo so tvorili le obrtniki, rokodclci in trgovci, lc oni sami so vživali vse mestne pravice, ki so bi- le dokaj obsežne; bili so meščani v pravem pomenu besede in jodro vse- ga ljubljanskega prebivalstva. Le majhen del meščanstva so tvorili ple- miČi in duhovščina, vendar pa brez volikih pravic, kakršne so imeli obrt- niki, rokodelci in trgovci. Obe sku- pini sta si stali nasproti v večnem boju, a obrtniki so z ljubosumnostjo pazili na svoje pravico in svobošči- ne. V pravi Ljubljani plemiči sploh nisei smeli bivati, vslcd Cesar so si ti postavljali svoje domove na na- sprotnem bregu Ljubljanice; ta novi del ni spadal pod mestno, marveC pod deželno gosposko. Pozneje so je tudi ta del spojil z mesto'm in tako so nastali polagoma v Ljubljani trije najpoglavitnejši stanovi in sicer: z največjimi pravicami obJfagodarjeni mežčani, ki so jih tvorili izkljut'no obrtniki, rokodelci in trgovci; gdspo- da, to so bili plemiči in duhovščina in pa oni ljudje, ki so zavzemali pri teh boljše sliižbe, in pa končno tuj- ci, to so bili hlapci, dekle in ljudje, ki si niso mdgli pridobiti meščan- skih pravic. pdor je hotel v mestu izvrševati samostojon poklic obrtnika, rokodel- ca ali trgovca, je moral skrbeti, da je postal ljubljanski meščan ali Se boljše povedano, kddr je hotel posta- ti ljubljanski niešCan, je moral izvr- ševati samostojen poklic. Pomočni- ki, ki so hoteli doseči meščanstvo, so morali vstdpiti v zadrugo (Zunft), si- cer niso dosegli te pravice in noben mojster ga ni hotel sprejeti v delo. Ker pa ni mogel nib Co, kdor ni oprav- ljal samostojnega poklica, biti spre- Stran 2. »Nova Doha« 18. IV. 1932. Štev. 32. nja sprememba obstoječc uredbe o določcvanju vrodnosti naturalnih ( stanovanj državnih nameščencev v tern smislu, da se določene najenmi- ne znižajo najmanj za 50%. Če pa jo stanovanje del službenih do'hodkov ali pa uslužbenec stanuje v njcm vsled službene potrebo, ni za tako stanovanje plaCati nikakc najemni- ne. 4. Zahtevamo regulacijo obrestnih mer pri kreditih za gradnjo novih stanovanjskih stavb na najnižji od- stotek, da se s tern poživi gradbena inicijativa v tern pravcu in omogoči posestnikoin že zidanih stavb, da brcz izgube znižajo najemnine svojiin ;ia- jcninikom. 5. Draginja v mestu Celju je po- vsem enaka, če ne še višja, kakor v ostalih najdražjih mestih države, ker jo Celje izrazito letoviščarsko sredi- šče — zato zahlevamo, da se uvrsti Celje v prvi draginjski razred. 0. Pozdravljamo akcijo Pokojnin- skega zavoda za nameščence v Ljub- ljani za gradnjo cenenih stanovanj ter pozivaino k sodelovanju državne in banovinske oblasti, občine in vse javne in privatne ustanove. Prav po- sebno pa pozivamo Okrožni urad za zavarovanje deliavcev, da čim pvcj zgradi v Celju prepotrebno in že za- gotovljeno stavbo. 7. Še težje nego najemniki pa če- sto prenašajo stanarine podnajemrri- ki. Apelirarno na stanodajalce in na- jemnike, da analogno znižajo stana- rino tudi podnajemnikom. 8. Smatramo, da je določevanje pte- tirano visokih najemnin v nasprolju z načelorn enakopravnosti državlja- nov, ker izključuje cnakomerno raz- delitev bremen sedanjc krize. Izjavljamo, da je to zadnji poskns ob pravem času, da se reši to vpra- šanje mirnim, sporazumnim potom « Zborovalci so sprejeli resolucijo so- glasno. Gosp. Jeram z Jesenic je omenil, da je na Jesenicah nad 2.000 ljudi že W> ineseca brez zaslužka. Ko so pro- sili hišne posestnike, naj za eas bicz- posclnosti opuste alj vsaj znižajo na- jemnino, se je odzvalo 1c prav neznat- no število hišnih posestnikov. Predsednik shoda g. Svetok je spo- ročil, da je akcijski odbor povabil. gg. narddna poslanca celjskega in laškega sreza, ki sta pa zadržana in se nista mogla udeležiti shoda. S po- zivorn, da se naj zborovalci mirrio razidejo in naj usrnerijo svoje delo v smislu sprejete resolucije, je ob pol 12. döpoldne zaključil shod. Po' zaključku shoda je pevski zbor »Svobode« zapcl pesem »Slava delav- stvu«. blago za damskc obleke, plašče in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Niloš Pšeničnik, Celje jet med mešCane, so odločevale o sprejetju zadruge obrtnikov, roko- delcev in trgovcev. Meščanstvo ni bilo dedno in vsakdo je moral zase zaprositi za sprejem, celo sinovi mc- ščandv niso bili izvzeti. Seveda niso takratni mojstri radi podeljevali ta- kih pravic, bali so se konkurence mlajših. Pri posameznih zadrugali je bilo Število članov strogo doloeeno in le, ako je bil kak prostor izpraz- njen, je bila pravica mojstrstva in s tem tudi meščanstva podeljena no- vemu članu. Res je, da je končnoveljavno po- deljoval meščanske pravice magi- strat, vendar ta ni postopal proti vo- lji zadrug in le redko se je zgodilo', da je magistrat podelil meščanstvo osebi, proti kateri so se izrekle za- druge. To je bilo popolnoma umev- no, saj so bili končnd vendarle obrt- niki, rokodelci in trgovci oni, ki so postavljali mestno gosposko. V takih slučajih je skušala inestna gosposka zlcpa pregdvoriti zelo trdovratne mojstre. (Dalje prih.) Delo in uspehi Savinjske podružnice SPD v Celju Savinjska podrnžnica Slovcnskcga planinskega društva v Celju je eno onih ledkih diuštev, o katerega dclu se sicer inalo piše in čujc, katerega delo pa je zelo obsežno. Podružnica neumorno dela na to, da se krasote nažih krajev, zlasti naših planin, raz- krijejo našim ljudcrn in tujcem, da. se širi v Savinjskih planiuah in gor- skih dolinah tujski promet, ki pri- naša v te kra.je nov vir do'hodkov prcbivalstvu. Zaradi tega bi bilo po- trebno, da našosvetila mnogo ti'uda, stroškov in skrbi nakupu Oki-ešlja. Boj za svet na Okrešlju jc že star, letos pa je dobojevan — po- družnica je trdno prepričana, da v njend korist. Podružnica je spravila ogromiio ploskev sveta v izmcri oki'og 450 ha z žilavim delom v svo- jo roke in je dnes lastnica ne samo prelepe planine Okrešlja, ki inia ve- liko boddčnost, temveč tudi vsega svcta, ki ga. moji pi-ema, črta oc\ Phi- njave prcko sklepa Logarske doline proti Mrzli gori in višinskemu grebe- nu preko Savnijsk. sedla, Kinke, Tur- ske gore in Kamniškega sedla do Planjave. Kupljeni svet je izmerjen in kupnina plačana. Planina, Okre- šelj je botaničnd in živalsko zelo za- nimiva. Podružnica ima lastno lovi- šče in se bavi z načrioin zaščite vseh živali in rastlin na kupljenein svetu. Proraet na Okrešlju tako narašča, da sedanji Frischaufov dom ne zma- guje več obiska. Odbor ve, da je ena njegovih naldg v novem. poslovnem letu stavba nove planinske postojan- ke na Okrcšlju, ki bo stala mnogo denarja in dela. Ker podružnica ni več zinagovala vsega svojega dela, je nastavila uradnika, ki uraduje v pro- storih Savinjske podružnice v Kmet- ski posdjilnici. Ker so denarna sredstva podruž- nice popolnoma skopnela, jo najela hipotekarno posojilo v znesku 200.000 Din. Ta denar bo porabila za gradnjo novega doma v Logarski dolini, ki bo moral s svojimi dohodki amorti- zirati posojild. Podružnica je popravila in dopol- nila vodovod na Okrešlju in Koroši- c;i, izpopolnila je inventar obeli teh kdč, popravila in z novimi markaci- jami in kažipotnimi napravami je opremila mnogo potov, popolnoma obnovila in zavarovala je pot čez Ko- nja. Mnogo preglavic povzroča podruž- nici Celjska koča. Podružnica jc le- tos obnovila najemno pogodbo z me- stno občino za nadaljnih deset let. Ta koCa ne prinaša podružnici dd- bicka, opustiti pa jo no more in ne sme, ker je preozko zvezana z zgodo- vino in imenom podružnice. Mozir- ska koča je sicer last Savinjske po- družnice, vendar odbor glede te ko- če, ki jo oskrbujcjo in vodijo Mozir- čani, nima ingerence. Piskernikovo zavetiščo in Tillerjeva koča, ki ju oskrbuje g. Fort Herle, Frischauf ov dom, ki ga oskrbuje g. Jakob Rob- nik, in Kocbekov dom na Korošici, w ki ga oskrbuje g. Dežman, so bili la- ini v dobrih rokah. Odbor je upošte- yal vse pritožbe in skrbel za preis- DOMAČI IZDELEK nwiüün Išžite pri Vašem čevljarju PALMA - ^^IA ml podplate, ker so trpežnejši in cenejši '.visiije.------------- Za crn in rjav čevelj. kavd in odpravo vzrokov pritožb. Oskrba koč je bila dobra, podružni- ca je znižala eerie, prenoCnine in iz- datke za kurjavo za zimsko oskrbo. Odbor si je svest težkih gospodar- skih razmcr in bo skušal letos cene pondvno znižati. Lani jc obisk postojank Savinjske podružnico razveseljivo narasel (v oklepajih številke 1. 1930.): Celjska koča 1892 (1088); koCa je oskrbovana vse leto, posetniki pa se ne vpisujejo l'eclno. Mozirska koča: 548 (242); ko- ča je oskrbovana od 15. maja do 30. septembra, posetniki se ne vpisujejo rcdno. Piskernikova in Tillerjeva ko- Ca v Logarski dolini: 2301 (2428); ko- či sta oskrbovani vse leto, vendar pa je obisk veCinoma le sezonski (od 15. junija do 15. septeml^ra), Frisch- aufov dom na Okrešlju 2034 (1812); dom je oskrbovan od 15. junija do 15. septembra. Kocbekov dom na Ko- rošic.i: 1023 (887), oskrbovan od 20. junija do1 15. septembra. Skupno šte- vilo obiskovalcev koč je od 1. 1930. do 1. 1931. naraslo od 7057 na 7798. Ker pa se obiskovalci Celjske koce, ki jo letno obiskuje go'tovo nad 3000 oseb, in obiskovalci Mozirske koče ncredno vpisujejo, je skupni obisk v resnici še večji. Podružnica je lani organizirala re- si 1 no po'stajo v Logarski dolini in Lučah in določila rešilno nioStvo. Vodja rešilnega oddelka je g. Andri- no Kopinšek v Celju. Število članstva podružnicc moč- no pada. Štcvilo clanstva, ki je zna- šalo pred dvema letonia čez 700, je padlo že na 448. Gospodarsko stisko čutijo prav občutno tudi društva- Treba bo napeti vse sile, da se pre- preči padanje članstva, ki je hrbteni- ca podružnice. Podružnica je tudi letos priredila lepo uspel »Planinski sejem« v Celjskem domu. Podružnica je štela tudi lani mno- go dobrotnikov, zlasti bansko upra- vo, mestno občino celjskd, Tujsko- prometno zvezo v Mariboru, Celjsko posojilnico in Hranilnico dravske ba- novine v Celju ter druge celjske de- name zavdde. Odbor se je trudil, da bi dobil po- stojanko v Robanovem kotu in si za- sigural vsaj stavbišče, kar se mu pa žal ni posrečilo. Robanov kot mora imeti po'druznica tudi V bodoče v evi- denci. Odbor je sklenil, da bo posku- šal dobiti kak prostor za stavbo na Menini planini, ki jo krasna poletna in ziinska postojanka. Delovanje Hmeljarskega društva za Slovenijo (Konec.) Svetovna gospodarska kriza je pri- silila Belgijo, Francijo, Nemčijo in coio lmrlo Avsti'ijo k ])rincipu samo- oskrbovanja glede hmelja. V to svr- hd sta Nemčija in Francija dvignili uvozne carine na hmelj in sicer pr- va. otl 70 na 150 mark, druga pa od 200 na 400 frankov, kar pomeni za naše hmeljarstvo hud udarec. Za Bel- gijo povišanje carine in kontingenti- ranje še ni določeno. V tej zadevi prihajajo nasprotujoča si poročila iz Bruslja. Navedene tri države so delo- ma že dovolile in bodo še dovolje- vale drugim, hmelj prirtclujočiru dr- žavam — posebno CSR — doldčene množine (kontingente) za uvoz hme- lja po znižani carini. Hmeljarsko društvo je prosilo ministrstvo trgo- vine, da izposluje tudi za naš okoliš priniercn kontingent za uvoz hmelja v Belgijo, Francijo in Nemčijo, a doslcj brez uspeha. Hrncljarsko društvo se je spomla- di 1931 udelcžilo velesejma v Mila- nu. O usodi razstavljenih predmetov in o kakem uspehu ni sluha ne du- ha. Z vzdrci našega hmelja iz 1. 1931. v vrečicah s steklenimi p-okrovi, z nekaterimi slikami in statističnim izkazom. se je Hmeljai*sko drušltvo tudi udeležilo potujoče kmetijske razstave, ki jo je priredilo ministr- stvo za kmetijstvo, ki pa doslej še ni prispela v dravsko banovind. Na pobudo srednjeevropejskega hmeljarskega biroja v Žatcu je bila v svrho ublažovanja nastale hmelj- ske krize sklicana dne 19. februar- ja t. 1. v Monakovo konferenca za- stopnikov vseh hmelj pridelujočih držav Srednje Evrope. Na tej konfe- renci je Hmcljarsko društvo za Slo- venijo zastopal g. ing. Jeschounig. Na pobudo gospodarske sekcije Društva narodov v Ženevi je bila na- dalje v svrho ublaževanja hmeljske krizo za 22. februar t. 1. sklicana v Ženevo konferenca zastopnikov vseh hmelj pridelujoCih držav Evrope. Ministrstvo za kmetijstvo je pozvalo I-Imoljarsko diiištvo, da irnenuje dva zastopnika, od katerih si bo ministr- stvo cnega izbralo kot eksper-ta, kar se je tudi zgodilo. Pred konferenco sta pa došli iz Beograda dve brzojav- ki. Prva se je glasila, da naj zastop- štev. 32. »Nova Doba« 18. IV. 1932. Stran 3. nik Hmeljarskega društva no odpo- tuje v Beograd, druga pa, da naj ne odpotuje v Žonovo. Ministrstvo jo niotiviralo svoj ukrep s pomanjka- njem kredita za krilje po'tnih stroš- kov. Konferenca v Ženevi je šele poka- zala pota za dosego boljše bodočno- sti. Takoj ueinkujoeega sredstva pa ni mogoče najti. Zboljšanje bo aele prišlo, ako bodo priporočena pota do- vcdla do zaželjenega cilja. Konserenci v Monakovem in Žene- vi sta torej potckli brez izrazitega in pdvoljnoga učinka. Hmeljarsko društvo jc prejelo dne 19. februarja t. 1. dopis iz Beograda, s katerim ga Zavod za pospeševanje inozemske trgovino poziva, da izreče svoje mnenjc o vposlanem »Pravil- niku o konti'o'li hmelja, namenjene- ga izvozu«. O vsebini pravilnika se je razpravljalo na seji glavnega od- bora dne 29. februarja in jc bila s 14 proti dvema glasovoma sprejeta na- slednja resolucija: »Zakon iz ]. 1020. o kontroli proizvodov, namenjonih za izvoz, ni izpreinenil provenijenč- ncga zakona iz lcta 1907., šc manj se pa more ta zakon izpremeniti s pravilnikom aJi uredbo, itemvcč sc more to zgoditi le z novim zakonom. Co se pa pristopi k novi ureditvi. to pravne panoge, so mora to zgoditi samo z zakonom, ki mora vscbovati vso določbe dosedanjega zakona iz lcta 1907., ker lo te določbe odgovar- jajo dejanskim razmcram, so torcj pravilne in pravično in so so v tcku dolgih 25 let obneslo in izkazale kot dobre in ustrezajoče. Drugi okolisi ne smejo nositi provenijenčne oznae- bc, ki bi so lahko zamonjavale z na- So označbo.« Dva lepo uspela shoda poslanca g. Ivana Pre- korška V ncdoljo 17. t. in. po rani maši so je vršil v St. Juriju ob Taborn i od predsedstvom g. Ludvika Plavšaka shod narodnega, poslanca g. Prc'8-letni bi'ezposclni zidar Jane/. Lcndaro z Hečice, občina Loka pri Zidanem mostu, si je 10. t. m. pri padcu zlomil levo nogo v kolku. 70-letni obCinski revež Jakob Ma- stck od Sv. Ruperta nad Laškim, ki je šele 15. t. m. zapustil celjsko bol- nico, si je 1(5. t. m. na nopojasnjen naiin prerezal kite in žilo na des- nom zapestjn. 2-letna rudarjeva hčeika Marija Zupančeva se je 16. t. m. do'ma poli- la s kropom in se opekla po vsej levi straili telesa. 07-letni dninar Tomaž Pošebal iz St. Jurija ob Taboru si je pred C ted- ni pri padcu izpahnil desno roko v I'amcnu. Ker se ni brigal za poškod- bo, so je stanje poslabšala. Sole te (Ini je prišol v celjsko bolnico. Ker je zai ozdravljenje že prepozno, so ga poslali domov. Vsi ponesrečenci, razen Posebala, J se zdravi jo v celjski bolnici. Književnost Tita. — Lisica. V prevodu znane- ga prevajalca mladinskih knjig prof. Pavia Holečka v Celju ter založbi in tisku Zvezne tiskarne v Celju je rav- Mokar i'zsla na 9G straneh v lepi, okus- ni opremi nova mladinska knjiga — prevod dveh živalskih povesti Erne- sta Thompsona Setona »Tita« in »Li- sica«. Knj.i'go krasi mnogo zelo posre- čenih risb celj. akad. slikarja A. See- bacherja. »Tita« je prisrčna, napeta zgodba o prerijski volčici, ki so jo ljudje ugrabiili kot mladiča. V ujet- ništvn je spoznala človeške zvijače in se naučila, kako se je treba čuva- ti človežkih nakan in novarnosti, ki preže na volkove. Te izkušnje je poz- neje v polni meri iizrabila, ko je pc- begla in začela živeti svobodno življenje v naj-avi ter obvarovala svoje mladiče pred poginom. Povest »Lisica« opisuje prebrisanost zvito- repke in tragiko, ko mati konCno za- strupi raladiča, ki so ga ljudjo ugra- bili in ki ga ni mogla več rešiti. Knji- ga je kartonirana in stane 18 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in pri za- ložnici Zvezni tis'karni v Celju. Z užitkom jo bodo čitali otroci in od- rasli. Knjiga je zelo pr.imerna za da- rilo, in jo tudi So'lam toplo priporo- čamo. Ziatnina srebrnina očala-ure DAR1LA Samopro- daja ZEISS Punklal Moderne žepne za- pestnice in stenske ire A. Lecnik PUNRTAL, mti$$jM Dm pQ^iic za dame in gosp(idc z nainestitvijo pietilnega stroja v hiši. Zajamčen zaslužck okrog 1500 Din mesečno, ker od- kupujeino doyotovljenc stvari, plaču- jemo dnirio za pletonje in pošiljamo materijal za plctenine. PiSite še danes za bre?plačne prosp?kte na naslov: Domača pletilna industrija štcv. 68 Josip KaliS, Maribor, Trubarjeva 2 'Pomožna akcija« bo imeia od tega svojo korist, nemalo pa bo to hasnilo tudi sportnemu po':retu sa- memu. Dopisi Konjice Iz občinske uprave. V soboto 9. t. m. se je zopet vrSila seja trške občinske uprave. G. župan je uvodoma pozdra- vil novo imenovana občinska odbor- nika Alojzija KrižniČa in Jakoba Mia- karja. Soglasno je bil sklenjen pristop v župansko zvezo. V krajni ubožn. svet so bili izvoljeni kot člani gg. dr. Ivo Rudolf, Jožef Stegenšek in magi Franjo Dolžan acÄ kleparstvo, vodovodne inšfalacije, strelovodne naprave Prcvzsma vsa v zgoraj navedsne stroke spadajoča dcla in poprauila. — Cene zmerne. Postrežba točna in soildna ! Telefon At. 245 ph. Vaclav Prorazil, v obČinski krne- tijski ocibor pa gg. Vaclav Prorazil, Alojzij Križnič in Ignacij Kuk. Sogla^no je bila tudi za leto 1932. sklenjena izvedba'liudskega dela na občinskih cestah. Pri slučajnostih so bile rešene razne osebne zadeve in proSnje obča- nov. Sklenjeno je bilo popraviti občin- sko hišo ob dravinjskem mostu. V tujsko-prometni odsek SPD podružnice v Konjicah je imenovan g. Maks Sutter. Gradbeno glbanje. TukajSnji okrožni zdravnik g. dr. Ante Goričar bo zgra- dil na zemljišču, ki ga je kupil od gdč. Erne Lauričeve pri kolodvoru, enonadstropno stanovanjsko hišo z ordinacijskimi prostori v pritličju. Te dni se vr§i ogled radi izdaje gradbe- nega dovoljenja, nakar s-? bo takoj pričelo z gradnjo hi§e, ki mora biti gotova do septembra t. I. — NaSe Oddate se 2 garantirano čisti sobi s postrežbo, nieblo- vani ali prazni. Celje, Miklošičeva ul. 5/1. XS&e se hišnica Zaposlitev od 7 —11, zato dobi lepo solnčno sobo, ostalo po dogovoru. Predpogoj snaga. Celje, Miklošičeva ul. 5/1. okrajno sodižče je končno dobilo lepo zunanje lice. Stavba je na novo pre- beljena, izvršena bodo tudi nekatera popravila v notraniosti poslopja. Podružnica SPD v Konjicah je ustanovila poseben tujskoprometni od- sek, v katerega požljejo tudi občina, trgovski gremij, obrtna in gostilničar- ska zadruga svoie zastopnike ter bo odsek takoj pričel z delom za podvigo tujskega prometa v Konjicah in oko- lici. Gosp^dinjskl tečaj na tukajSnji dekliški narodni šoli, ki ga je tako požrtvovalno vodila več tednov ga. Nuša Brataničeva, je bil zaključen v nedeljo 3. aprila z lepo razstavo ku- harskih izdelkov in ročnega dela. Na občnem zboru društva »Kmet- sklh fantov In deklet« v Stranicah, ki so se ga udeležili tudi gg. dr. Me- jak, Kolšek in Majcen iz Konjic v nedeljo 10. aprila in na katerem je bil izvoljen nov odbor z g. Bornškom ml. na čelu, se je razpravljalo tudi o skorajšnji ustanovitvi Sokolske čete v Stranicah. Narodni poslanec g. Gajšek je imel v nedoljo 10. t. m. lepo obiskan shod JRKD v Špitaliču, kjer se je doslej prijavilo že preko 80 članov. Delniška družba pivovarue 9?UN10Nu ¦ Ljubljana Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon : Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor Pisarniške polrebščine vse vrste papirja, trgovske knjige, voščilne in pokrajinske dopisnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča Goričar & Leskovšek, Celje, knjigarna in veletrg. s papirjem PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVIKE BANOVINE CELJE prej Južnoštajerskg hranilnica Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ¦ Dovoljuje hipoteöna in ko- munalna posojila ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči D^avska banowina z vsem svojim premoženjem in vso daveno mocjo Stra» 6. »Nova Doba« 18. IV. 1932. Štev. 32. OBUTEV IZ USNJA JUGOSLOYENSKIH TOVARN, IZGOTOVLJENA Z ROKAMI JIirOQT nVPN^VIH PJ?VT 1ÄPIFV Odstranjujemo brezposelnost, pomagamo domačim öUuUDLUii!iFlüJ\lll l/MLuiinuM. tovarnam, pomagamo kupcem z nizkirni cenami. POMAGAJTE NAŠEMU DELU. Čistite Vaše čevlje z naSo kremo. AtaMMM. 49.- 79.- Vrsta. 2942-00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Pro- dajamo jih za bagatelno ceno. OtroSke St. 23-26 Din 39.-, St. 27-34 Din 49.—. Ženske št. 35-38 Din 59.-. Moške št. 39-46 Din 69.—. ¦¦'¦.:i; ^;.Q3 Udoben ženski čevelj iz Črnega boksa z za- ponko, široke oblike in z nizko peto. izde- lani so iz boksa z nepokončljivim podplatom za vsak štrapac. Vrsta 3925-03 Za gospodinje: Praktični čevlji iz črnega boksa in s trpež- nim podplatorn. So udobni in ceneni. Po- trebni so vsaki gos^odinji pri delu in za na trg. 11', ? ii Čcvlji zn štrapac iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčirno. Ti čevlji so neobhodno potrebni za delo na polju in za vsak štrapac. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 18, torek 19. in sreda 20. aprila: »Boinbe na Monte Carlo«. Izvrsten zvočni film z godbo in petjern. V glavnih ulogah Hans Albers, Ana Sten, Ida Wüst, Kurt Gerron in Heinz Rühmann. Glasba : Werner Heymann. Zvočna pred^gra. V četrtek 21. aprila ofc> V27.>n 1/29. zv. se bo predvajal veličastni film »Vse- sokolski ziet v Beogradu 1930«. Oglaiulte! Lepa meblovana soba z eno ali dvema posteljama se takoj odda, Celje, Jurčičeva ill. 1. Stavbiš&a na lepem kraju tik mesta, s sadnim drevjem, na prodaj. Naslov v upravi lista. Dnevno sveže prazena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karoi Loibner», CeBje Kralja Petra c. 17. — Prä „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Veliksi prpzna soba šoična, novo preslikana, parketna tla, elektr. luč, poseben vhod, se odda s 1. majem. Naslov v upravi list?. Stanovanja dve obstoječi iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se oddata s 1. V. in 1. VI., tretje stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, se odda takoj, četrto stanovanje, obstojeCe iz 1 sobe, kopalnice, predsobe in pritiklin, primerno za pisarno ali za samc3, se odda takoj. — Naslov v upravi lista. Od „Khaki Campbell" i*ac jajca za valjenje. Race so originalne čisto- krvne uvožcne iz Holandske in znesejo letno nad 300 jajc. Komad Din 2—. Dobijo se lahko vedno v vsaki količini. Ta račja pasma znese več jajc nego najboljSt* kokoši na svetu. Proti boleznim so odporne. Vode za plavanje ne potrebujcjo. Vzrcjališče obstoji iz 250 dveletnih rac valilk in 50 racakov. lajca se pošiljajo po pošti v patentiranili, vatiranih škatlicah, cene škatlice razen jaj ; od 25 komadcv 15 Din, [od 50 kom. 30 Din in od 100 kom. 40 Din. Jamčimo za čisto- krvnost in svcžost jajc. Ekonomija L ö b 1, Stari Sivac (Bačka). Yivbnt pose«tniki w Ceju da se še ta mesec javijo pri mestnem načelstvu zaradi izvoza fekalij, ker znaša taksa za izvoz ta mesec še 20 Din, od 1. maja do 31. avgusta pa bo znašala 50 Din. Lepa mebBowana soba z 1 ali 2 posteljama se odda s 1. ma- jem. Ogleda Sß lahko dopoldne in po- poldne do 3. ure. Razlagova ulica 3/a I.nadstropje desno (Pokojninski zavod). Dvosobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami se odda s 1. majem v palači Pokojnin- skega zavoda v Celju. Vpraša se v pisarni gradbenega vodstva v Kolen- čevi ulici. Celjska posojilnica d, d. v Celju V LASTNI HEŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro- ciaLJaL devize iii& vailute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprcjema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter imdi za iste popolno var- nost in egodno obrestovanje. Maribor, Sqstanj Podruzaiici: Moderne tiskovine vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glavc, Icuverte, vabila iu drngo Vam nudi v f) U ii s n i iz- vedbi in po zjncrni ceni ZYEZNA IlSKARNA V CELJU Lastna knjigoveznica izvrSuje vsa v njono stro- ko spadajoca dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, moKtveni- kov itd. Ljud- skc knjtXnice imajo popust. Najvarneje in najugodneje se na!aga denar pri pHpiitrncvarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni pslaöi pvi kolodvopu) Prihrankon» rnjakcv u Hmeriki, denarju nedo- isinih, ki ga viagajo sodišča tsr naiožbam cerkvanega in oblin- skerja denarja posveia posebno painjo. Hraniinica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestnl meri. Use prosnje resiije brezplačno. Za hranüne vloge jamči poleg {a mocfn ToIlP premoženja hranünicc JC IIIC9IU VCIJC z vsem premoženjem in vso davčno močjo Urejuje KadölPäüäk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zwzno tiskarno Milan Cetina. -- Oba v Celju.