Javna razprava je obogatila program samoprispevka -zgradili bomo 36 novih objektov, za štiri pa bomo pripravili dokumentacijo Že po prvem krogu javne razprave o razpisu refe-renduma za uvedbo samoprispevka III na območju Ijubljanskih občin, lahko ugotovimo, da je bila v celoti podrta odločitev SZDL. ki je oblikovala pred-log, na osnovi katerega bt zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in investicijske politike delovni Ijudje in občani Ljubljane sami združevali sredstva za iz-gradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti. Iz številnih pripomb lahko sklepamo, da je o pred-laganem programu razpravljala velika večina delav-cev in občanov. V predlogu sklepa o razpisu referenduma za uved-bo III. samoprispevka na območju mesta Ljubljane je upoštevanih več kot 90 % pripomb javne razprave To pomeni, da javna razprava ni bila samo vsebinsko bogata, ampak je tudi v celoti sooblikovala predlog sklepa za razpis referenduma. Se ena šola, en vrtec in Stibi ookumentacue______ Na področju otroškega varstva so bile v okviru materialnih možnosti upoštevane in usklajene pri-pombe za povečanje vzgojno-varstvenih zmogljivosti tako, da je v prograrn vključena pnprava celotne dokumentacije za WO Tomačevo, WO Boris Ziherl in WO Gunclje. Na podlagi predloga so se zmanjšale kapacite VVO Viško Polje za 80 mest, na ta račun pa je v programu novogradnja VVO z 80 mesti v KS Brdo Na področju osnovnega šolstva je upoštevan pred-log izgradnje osnovne šole z osmimi učilnicami vZg. Kašlju; v program je vključena priprava celolne do-kumentacije za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Hin-ko Smrekar. To se pravi, da smo po razpravi obogatili program za eno VVO, 1 osnovno šolo in pripravo štirih doku-mentacij za kasnejšo gradnjo. LUTKE IN GLASBA - TEMEU KULTURNE VZGOJE?__________________________________ V zvezi z obnovo Mestnega doma je bilo precej pripomb. ki se nanašajo na reševanje prostorskih možnosti za delovanje Lutkovnega gledališča. V raz-pravi pa je bila jasna podpora predlogu, da se reši nemoteno delovanje Lutkovnega gledališča. Cankar-jev dom daje gledališč^m vse možnosti nastopanja, ne pa domicila, kakor je opredeljeno tudi v program-skih izhodiščih Cankarjevega doma, torej taka reši-tev ni možna. Lutkovno gledališče v tem trenutku potrebuje pro-store za vaje, delavnice, hrambo rekvizitov in garde-robe - torej pogoje za delo, ker so ti sedaj nevzdržni Tega Lu.ikovnemu gledališču ne more dati noben od obstoječih kulturnih domov. Zato se v adaptacijo Mestnega doma za potrebe delovanja Lutkovnega gledališča vključi samoprispevek III s 36,0 mio din, ostali soinvestitorji, to so Kulturna skupnost Sloveni-je z 38,5 milijona in Ljubljanska kulturna skupnost z 7,55 miliiona dinarjev. Glasbena šola Vič deluje v prostorih, ki so po mnenju strokovnih delavcev Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehnične fakultete nevarni za življenje učencev in pedagogov. Novogradnja iz sredstev samoprispevka III bi nadomestila obstoječe Samoprispevek za bogatejšo Ljubljano prostore. S svojo dejavnostjo šola zagotavlja kar najširšo osnovo kadrov za nadaljne usmerjeno izo-braževanje na srednji glasbeni šoli in še naprej na Akademiji za glasbo. SOS NA PODROČJU ZDRAVSTVA: UKREPAJMO!! Pripombe na racionalnost projektiranja objektov osnovnega zdravstvenega varstva so v celoti upošte-vane. Ob sodelovanju delavcev zdravstvenega doma Ljubljana se je površina objektov zmanjšala za 2481 m2 neto, ne da bi bila s tem prizadeta dejavnost, dogovorjena s planskimi dokumenti, pa tudi ne stro-kovnost zdravstvenih opravil. Z novogradnjo porodnišnice bomo rešili nemogoče razmere v stari porodnišnici in zagotovili enake po-goje za rojstvo otrok vsem ženskam. S sredstvi sa-moprispevka III bomo pomagali zgraditi prvo fazo te prepotrebne institucije in pridobili 6360 m2 površin za prostore, ki so za sodobno porodništvo najpo-membnejši: dva porodna bloka s 16 porodniškimi posteljami, 1 operacijski blok za porodniške operaci-je, 60 postelj za navadno in intenzivno nego otrošnic, 80 posteljic za navadno in intenzivno nego novoro-jencev, ordinacijo za nadzor ogroženih in bolnih nosečnic z ustreznimi funkcionalno - diagnostičnimi prostori, hišno lekarniško postajo ter splošne in po-možne prostore. Ob sredstvih samoprispevka bo v izgradnji pnspevala Medobčinska zdravstvena skup-nost liubljanske regije 455 milijonov dinarjev Mladinsko klimatsko okrevališče Rakitna (v javni razpravi je bila izražena zahteva po podrobnejši obrazložitvi, kako so bila potrošena dosedaj vložena sredstva) je bilo zaprto v avgustu 1978 zaradi oporeč-ne vode in neurejenih prostorov. Po takratnih pre- dračunih izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bi bilo treba za nujno sanacijo zbrati 17 milijonov dinarjev, kar pa IS ni uspelo. Ob tem so se pojavljali tudi neurejeni notranji odnosi, ki so hromili uspešnost racionalnega opravljanja z zdraviliščem. zato je občinski IS predlagal občinski skupščini. da sprejme sklep o začasnem ukrepu družbenega var-stva na Rakitni z namenom, da začasni kolegijski poslovodni organ odpravi vse nastale pomanjkljivo-sti in pripomore k pripravi in realizaciji programa za ponovno delovanjezdravilišča. Kolegijski poslovodni organ se je takoj lotil priprave programa, da bi v prvi fazi objekt adaptirali tako, da bi lahko sprejeli vsaj 80 otrok in tako zaposlili delavce, ki že od avgusta 1978 niso imeli dela in so prejemali zajamčene osebne dohodke. V drugi fazi bi bilo treba opraviti celovito adatpacijo in modernizacijo. Ob znanih restrikcijah na področju splošne in skupne porabe kolegijskemu poslovodnemu organu ni uspelo zbrati potrebnih sredstev za sanacijo in adaptacijo ter usposobitev objektov. ' 2ato |e predlagal izvršnemu svetu skupščine obči-ne Vič-Rudnik, da ta prične postopek redne likvidaci-je klimatskega zdravilišča Rakitna ter ukine ukrep družbenega varstva v zdravilišču. Sklep o likvidaclji je skupščina sprejela 16. 7. 1980. Po zaključku ste-čajnega postopka je bil pri SDK odprt žiro račun, na katerega je bil po sklepu temeljnega sodišča v Ljub-Ijani izvršen prenos sredstev z računa MKZ Rakitna v skupnem znesku 4.831,016,20 din. Ta sredstva se uporabljajo za najnujnejše vzdrževanje objekta. Sal-do na tem računu z dne 14. 9. 1981 je 4.258.000.15 din. Ves čas postopka je bilo izraženo mnenje o potrebi za povečano skrb za zdravstveno stanje otrok in dejavnosti, ki jo upravlja ta ustanova. Zato je izvršni svet skupščine občine imenoval komisijo, ki je pri-pravila vsebinsko zasnovo programa adaptacije in sanacije, ki je vključena v predloženi program samo-prispevka III. Povedati je treba, da je v srednjeročnih planih občine Vič-Rudnik predvidena tudi ureditev vodovoda. ki je prav tako pogoj za normalno delova-nje doma na Rakitni. Tam je bila pred kratkim zgraje-na manjša osnovna šola, ki jo bodo lahko obiskovali bolni otroci v času rehabilitacije in ne bo potrebno organizirati pouka v okrevališču. SMO HUMANA DRUŽBA Humanost vsake družbe se ocenjuje po tem, kako poskrbi za svoje manj sposobne člane. Zato bomo na že pridobljenem zemljišču s sredstvi samoprispevka III zgradili Varstveno delovni center za duševno pri-zadete občane; s sredstvi pa se bodo v gradnjo vključile tudi Medobčinska zdravstvena skupnost s 17.600,000 din, Samoupravna stanovanjska skupnost s 27,900.000 din, Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja s 32,700.000 din, Skupnost za zaposlo-vanje Ljubl|ane s 8.300,000 din. Da bi spoznanja znanosti in stroke, ki že razpolaga z možnostmi in sredstvi za rehabilitacijo slušno in govorno prizadetih otrok lahko vnesli v našo delovno1 prakso. bomo s sredstvi samoprispevka III v višini 37.600,000 din zgradili najpotrebnejši avdiologoped-ski oddelek v sklopu izgradnje Centra za korekcijo slušno in govorno prizadetih otrok. SKUPAJ: 36 OBJEKTOV IN 4 DOKUMENTACIJE Tako se je dosedanji program na podlagi pripomb občanov razširil od 34 na 36 objektov, za4objektepa bodo pripravili dokumentacijo za nadaljnjo gradnjo. V času od izdaje osnutka sklepa o razpisu referen-duma III do oblikovanja predloga programa za obrav-navo in sprejem v občinskih in mestni skupščini so bili številni razgovori vobčinskih in mestnem opera-tivnem štabu za samoprispevek III o/nožnostih racio-nalizacije posameznih programov porodnišnica, ostali zdravstveni objekti, Varstveno delovni center, itd), predvsem glede potrebne velikosti objektov. Sočasno je bila pripravljena tudi terminska dinamika dotoka sredstev, v katero so časovno vpeti posamez-ni objekti. Pri pokrivanju priliva sredstev in časovno dinamiko graditve objektov smo morali nekatere ob-jekte časovno prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Pri vseh objektih so ponovno pregledani stroški ureianja zemljišč in komunalne opreme, izvršeni pre-miki pričetka del v skladu s finančnimi možnostmi ter poenoteni kriteriji časa graditve. Posledica teh ukre-pov so popravljene ocenjene končne vrednosti ob-jektov. KOLIKO BOMO ZBRALI Skupna investicijska vrednost objektov po tako opredeljenem programu znaša skupaj 4.698,000.000 din. Od tega zneska bomo z 1,5% samoprispevkom zbrali 3,731,500. 000 din, 966,500 000 din bodo pri-spevale samoupravne interesne skupnosti v skladu z njihovlmi srednjeročnimi programi. v katere so vgra-dile tudi sredstva za kasnejše funkcioniranje objek-tov, zgrajenih s samoprispevkom. S tako zasnovanim in finančno ovrednotentm pro-gramom so vsa sredstva, zbrana s samoprispevkom ter obogatena s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti, porazdeljena na objekte. CENZUS BO 8000 DINARJEV Z ozirom na pripombe občanov glede prenizko postavljenega cenzusa je bil sprejet predlog, da sa-moprispevka ne bodo plačevali delovni Ijudje in ob-čani, katerih čisti osebni dohodek ali pokojnine ne presegajo 8000 din mesečno (prej 7000) oziroma, če dohodek na družinskega člana ne presega 4000, (prej 3500) din mesečno, kar se vsako leto uskladi z rastjo osebnih dohodkov v Ljubljani. Plačevanja sa-moprispevka so oproščeni tudi kmelje, katerih kme-tije so uvrščene v četrto davčno kategorijo in so tudi oproščeni plačevanja davka od zemlje, in, kot je bilo zapisano že v osnutku predloga, delovni Ijudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz kmetijske dejav-nosti, vendar njihov letni katastrski dohodek negoz-dnih zemljišč ne presega 11.500.00 din na gospodar-stvo. Z ozirom na povišanje cenzusa se bo s sredstvi samoprispevka III. zbralo približno 75.500.000 din manj, kot je bilo prvotno predvideno, vendar pa se je zaradi racionalizacije in ponovne ocene potrebne velikosti posameznih objektov končna investicijska vrednost (skladno s tem bodo tudi SIS prispevale manj, kot je bilo prvotno predvideno) zmanjšala za 139.600.000 din. Z zvišanjem cenzusa bodo plačevanja samopri-spevka oproščeni vsi tisti, ki so tega dejansko upravi-čeni. Ker je samoprispevek solidarnostni vir združe-vanja sredstev in zaradi povišanja cenzusa ni potreb-no in možno uvajati diferencirane stopnje V javni razpravi je bilo izraženo vprašanje, zakaj začasno prijavljeni delavci ne plačujejo samopri-spevka. Takšna je zakonska opredelitev. ki pa ne zapira možnosti. da tudi začasno prijavljeni (predv-sem tisti, ki žive v Ljubljani že dalj časa). ne bi prispevali prostovoljno in z osebnim izjavljanjem sredstva v sklad samoprispevka. O takih možnostih bo potrebno razmisliti ob sprejemanju odloka o uvedbi samoprispevka lll v Ljubljani.