Inserati se sprejemajo in velja biatopna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
l* 2 ,,
! Ci
ii it ti ti ° t P.-i večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Aokoplal
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opnivnistvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 16 v Modija-tovi hiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovensKI n a r o fl.
Po oošti	preieman	velja :
Za eeio ieto	. H)	gi. _ kr.
ra poiieta	a	., — „
«a četrt ieta	2	„ 50
V administraciji veli«: Za eeio ieto . . ?j gi, 40 kr
r.a poi ieta	* .. 20 „
za četrt ieta	; ., 10
V Ljubljani na uom oošiliitt velja HO kr. več ua leto.
VredniStvo je Florijansfee ■■ □lice št. 44.
Izhaja Do trikra na teden sicer v torek, četrtek in sonoto
Zarad božičnih praznikov izide prihodnja številka ,.Slovenca" v četrtek 29. de cembra 1881.
Vabilo k naročevanju
»SLOVENCA l.
Po pošti prcjemun velja	pri trikratnem
izhajanji list za celo leto . .	10 gl. — kr.
„ poiieta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji sprejeman:
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
»» Pol leta......4 20 ,,
„ četrt leta......2 „ 10 „
Posamezne številke . . . — „ 7 '
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ .00 „
V	Ljubljani na dom jjošiljan velja GO kr. več na leto.
V	prvem četrtletji ostan«! 5s vs e pri starem, tedaj se na „Slovencu" naroča kakor pred.
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom Krior se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine Še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen)
Kdor je kaj na dolgu, naj vendar v tem Času poravna.
Vredništvo in opravništvo.
Pro dorao — sami za se.
Zdaj ko se bližamo koncu leta, ponavljajo listi svoje vab la na natočbo. O tej p r i -

i u .r ■
liki ne bo odveč, uko slovenskemu občinstvu še enkrat predočimo važnost uešega časopisja Kakor daudunašuji dežele ne morejo izhajati brez cest, železnic in telegrafa, tako tudi narodi ne morejo izhajati brez časopisja, ki posreduje občevanje na polji duševnega življenja, časopis je podoben reki, ki pobira vse studence in potoke enega kraja ali cela dežele, da se zberejo v mogočno vodo, po kterej plavajo ponosne barke. Studenci so razni dopisniki, potoki so izjave iz raznih društev, shodov itd. Vsi združeni naredč reko javnega mnenja, ki predstavlja duševno življenje kakega naroda. V časih najhujše stiske bilo je slovensko časopisje še edina trdnjava, v kterej je bil ograjen slovenski duh: ko je vse obupovalo, vse begulo in se skrivalo, stalo je naše časopisje v prvi vrsti trdega bojišča, nanj so se najhuje zaletoviili kruti sovražniki. Slovenskemu (a-opisju še soviažniki ne moreio cčitati, da se je keduj poganjalo za lastni dobiček, domoljubje ga je ustanovilo, domoljubje ga ohranilo, domoljublje vodi ia navdihuje še zanuprej. Zu povzd go in ra?cvitanje nnše iiteralure za zboljšanje materialnega stanja našega narodu in za njega izobraževanje v vednostem m uravuem oziru ima naše časopisje obče priznane zasluge. Ako bi zamrli nuši časnik:, zamrlo bi tudi vbc narodno gibanje io življenje.
Ako vse to prevdarimo, bomo lahko prišli do sklepa, dn je podpiranje uuroiinih časnikov dolžnost vsacegu rodoljuba. Podp rajo pa se uaroduiČASuiki na trojen način: 1. z duševno pod poro, to je, z dopisovanjem, 2. z naročevunjem in 3. s tem, dn kdor se.-iim uu more naročiti, vsaj druge k temu prigovarja, ter našim listom v..'r&ivrvT ockt.^'j-sr^-sas^	■-'-——
gladi pota v društvene prostore, kavarne in
gostiluice.
Duševne podpore naši časniki še vedno močno pogrešajo; marsikdo bi si lahko pridobil zaslug za domovino, ako bi važne in koristne reči v časnikih razpravljal ter tako ož vljul duševno življenje narodovo; mnogi pa, ki so sposobni za to, odtegujejo se vsakemu delu za občno korist, ter živč le za Bvoj dobiček in svojo hišo, naše časnike pa jemljejo le v misel, kadar se čez nje zabavlja. Da pa naši časniki ne morejo vatrezati vsem zahtevam, krivo je dosti njih bedno materijalno stanje.
Slovenski narod je res mujhen, pa vendar toliko številen, du bi se naši časniki lahko dobro vzdrževali, ako bi se rodoljubi le še nekoliko potrudili za razširjatev naših časnikov. Da bi le vsak list kakih dve sto naročnikov več dobil, pa bodo vsi lahko izhajali, in ne bo treba tiste medsebojne grižnje, ki dostikrat prihaja od kruhoborstva. In kako lahko bi se teh dve sto naročnikov dobilo, uko bi rodoljubi le hoteli ! Koliko je na Slovenskem vel kih gostiln c ob cestah iu v vtčih krajih, kjer se zbira mnogo ljudstva, pa vendar nimajo nobenega slovenskega časnika I Gotovo je takih bogatejših gostilnic nad dve sto, in narodni gostje bi vendar lahko vplivali na take go-gostilničurje, da bi si narodne liste naročili.*) V mnogih mestih in trgih po Slovenskem najdeš dosti nemških časopisov, kakor ,,Welt-bratt", „Tagespost" in drug h še slabejših nem-šk h časnikov, ki slovenstvo zasmehujejo iu
*) Na Dunaji smo skusili, da so v kavarni jirocej naročili list, ktori koli si bodi, ako je lo kak navaden gost izrekel z.oljo, da ga hofio brati.	Vrodn.
Sveta noč.
Drevi bode sveta noč.
V najresnoboejšem čusu, ko je vsa pri-roda vglobljena v trdo spuuje, ko je čas solučne svitlobe najkrajši, praznuje ves kršauski svet sveto noč, kot sponi u na rojstvo Odkupnika in Izveličarja vsega svetu Sluvi iu praznuje rojstva spomin ob času, ko se človeku najbolj vrivajo v dušo misli na otrpnelost in smrt v dokaz, da za njo nastopuje preporod novi. Zares ga ui pripravnejšega časa za to izveu dolge zimske noč , ko je zmožen zbrani človeški duh mamo pretuhtovati nameri svojega poklica, ter si predstavljati pred oči slike tr-pežnišein pomenljivejše mimo mnogih tu dolgo veljavnih idej.
Že je nad osemnajst sto let, odkar se je btžjej previdnosti dopadlo poslati na svet Prenovitelja, kateri bi bednemu, v zmotah tu-vajočemu človeštvu zasvetil novo luč, da bi zablodeni zopet našii zgrešeno pot. Tam v betlehemskem hlebcu se je po deviškem porodu božjega Sina v mrzli zimski noči že pričelo naše odrešenje, in od tega pričenju člo-|
veštvo novo dobo, dobo katera bi imela obla-godariti svet z mirom. Nebesna prostor.šfia se odprti in angelski glasovi zadooč v ozračji pojoč: Slavu Bogu uu višavi in inir ljudem na zemlji, ki i^o dobre volje.
Mir je želelo uebti človeštvu, mir bi imel rositi z rojstvom Odrešemka, na zemljo, mir bi naj bil zedinil misli vseh src. Toda žalibog, da je tako malo ljudi bilo za mir dostojno pripravnih! Že njega Pomirjevalca progunjala je kmalo po rojstvu grozna srditost Herode ževa, iu pozneje zavidnost ošabnih Judov, dokler ni v rubeljskih rokah daroval življenja v odkup zu človeštvu pregrehe. In kako malo miiii se je dovolilo tudi njegovi napravi, sv. C rkvi. katere prvi udje so se potikali in skrivali v raznih prostorih po malej Aziji, pripravljeni podati vsaki čus tudi svoje življenja za sv. vero. Ti toraj niso živeli z nevernim svetom v miru, pa mir je viudal med njimi samimi, blužeriBtvo miiu je napolnjevalo njih duše, ker bo Bi bili svojegu cilja svesti, povdarjujoči dobro, da preselitev od todi je le preroditev k novemu življenju, katerega edinega so si najbolj želeli. Nevarni so Be Bicer kazali tisti
časi življenju prvih kristjanov, pa ravno zarad tega so si prvi kristjani v posebno srečo šteli Gosjiodove učence se imenovati, in kjo bi iskala sv. Cerke-v svojih svetnikov, da jih niso prvi časi krščanstva njej toliko porodili in odgojili ?
Toda pustimo preteklost ter ozrimo se v sedanjost in kolika razlika se nam pokaže pred oči! Vnetih spoznovalcev za edino zveličavno vero Kristusovo bi Bedaj skoraj clo po dnevi z lučjo v roci zastonj iskali med ritimi, u v pokrajinah, kjer se jo dovršilo čudo našega odrešenja, vlada sedaj mohamedizem, uli že clo novo poganstvo. Azija, zibelj krščanstvu, ie iz nebes donešen nauk pahnila od -ebe, a Evropa, ki ga je bilu pred veki navdušilo sprejela, kaj bi naj rekli o njej? Dežele, katere so nekdaj vzgojile množice svetih mož in žen, pouašujo se seduj še z večim številom brezvercev, frajmaurerjev iu drugih brezbož-uežev iu dar sv. vere se seli od tod. Ne vživa toraj sv. Cerkev miiii sedaj, in kar je še groznejše — tudi verna čeda zveBtih katolikov ne čuti v sebi tinega nadzemeljskega m iii prvih kristjanov, kajti novodobni nauki,
zatirajo, narodne slovenske liste pa boš zastonj iskal. Tako z nami delajo tujci na lastnih tleh, iu mi vse voljno prenašamo, namesto da bi varovali svojo čast in na svojih tleh zahtevali tudi spoštovanja za svoje časnike! Rodoljubi, če hočete, da bo slovenska reč napredovala, morate v prvi vrBti podpirati narodno literaturo in časopisje!
Kar se našega „Slovenca" tiče, zagotavljati smemo svoje bralce, da list stoji na trdni duševni podlagi, ker je postavljen na nepremakljivo Bkalo krščanstva in domoljubja. Da Be pa list poveči iu zboljša avoj materijalni položaj, ob enem pa pomnoži tudi krog svojih pisateljskih moči, da si bodemo zlasti z njim upali pred občinstvo utopiti vsaki dan, in ga spremeniti v dnevnik, kar vun in vun nameravamo, treba je pred vsem, da ga njegovi prijatelji po deželi bolj in bolj krepko podpirajo ter mu več in več naročnikov pridobd Z veseljem smemo reči, du število naših prijateljev vedno uatašča, pa resnični prijatelji bodo še le potem postali, ako bodo delali za razširjenje našega lista , ki zamore služiti le v korist in čast celemu narodu.
Politični pregled.
V I.jubljiuii 23. docombra.
Avstrijske dežele.
Zdaj se še le zve, zakaj so liberalci tako rohneli proti deželanski banki. Hoteli so namreč osnonovati neko „iii«rnari<>ko banko"
katera bi imela nalogo, podpirati jetično „W. Ailg. Zeitung" in morda še kak drug list. Vlada pa to banke ni dovolila, ker ni imela dosti trdne podlage. Še ,,N. fr. Presse" je rekla, da bi biia ustanovitev banke ura mota za Avstrijo. Drugi liberalci pa, kterih organ ni „N. fr. Presse" , bili so vsi razkačeni nn vlado, da jim ni dovolila tiste brž ko ne sleparske ,,mornarske banke", zato so jo tako trdo prijeli zavolj deželanske banke."
Liberalni dunajski listi še vedno ne nehajo, TaalTeja dolžiti, da je on kriv mi(sn požara, ter svojim bralcem pripo vedujejo, da so cesar zelo razljuteni nad vlado iu da bodo vbc ministre v kratkem spod li. Samo po sebi se razume , da je vse to izmišljeno. Tudi pruski list „N. Allg. Zeitung1, Be' huduje nad naš mi nemškoiiberalci, da hočejo
Blabi zgledi in brezbožne naprave zoper versko prepričanje so že sicer zveBte spozuovalce močno zbegale in jih še begajo. V srcih sedanjih kristjanov posebno mladega naraščaja vgnjezdil se je obupni dvom zoper pravost Btarih izročil, in za prepričanje, za ktero so svoje dui vzgledui borilci z življenjem stali, ne vem, če bi bil mnogi še dandanes pripravljen se žrtvovati, ali sploh kaj žrtvovati. Zavolj tega pa tudi nas obdaja skoro že zopet, noč, noč poakušoje in Bpoznanja in dal Bog, da bi bila to za nas sveta noč v pravem pomenu besede I Naj bi došel po njej v naše srca pravi mir!
Zares čudna naprava večne modrosti! Marsikaj je v teh vekih bc žo novega objavilo, marsikaj starega spremenilo, lo na skalo bo-zidana Cerkev šo stoji, od Galilejskih ribčev razglaševatu nauki Izveličarjevi bo še za današnji čas tako pomenljivi iu osrečujoči, kot ho bili nekdaj. Čudno pa tudi, da od tam, od koder so naši predniki luč sv. vere sprejeli, čujejo ravno zadnji čas toliko uovih njej nasprotujočih naukov, da ni čuda, ako vnuk vnuka poprašuje: Kako to, zakaj mi
nesrečo požara porabiti za svoje politične namene.
,,Morgenpost" piše: „Ne moremo priti do zboljšauja materijalnega Btanja, ker Be v državnem zboru ves čas b praznimi prepiri potrati. Ali zato davke plačujemo, da te zofi-stičue govore poBlušamo? Ljudstvo sovraži ta prazni prepir, te votlo fraze. Naj ae stranke porazumejo, da skupno delajo za občni blagor« če no, bodo morale odstopiti od pozorišča." Znano je , da smo mi Slovani vedno za pravično spravo, pa ne za tako, da bi se odrekli narodnim pravicam.
Tržaška dopulacija Be je včeraj predstavila cesarju ter jih prosila pomoči za Trst, kjer kupčija čedalje bol peša. Kakor liberalna lista poročata, so cesar deputaciji, pri kteri je bil tudi državni poBlanec Teusch'el, obljubili, da hočejo storiti za Trst, kar bo mogoče, ob enem pa so grajali državno poslance Tržaške, da uporno nasprotujejo z levičarji sedanji vladi. To nasprotovanje ni več navadno nasprotovanje, rekli so boje v drugič, ampak uporno (fdktios). Odgovornost za to novico moramo pripustiti liberalnim listom. Pomenljivo pa je vendar, da kaj tacega poročajo.
Vnanjc držnv«.
Bolj ko Italija zgubiva Bimpatije svetu, bolj se svet. zanima za nv. očeta in še na Nemškem se nahajajo nekteri sicer bolj liberalni listi, ki priznavajo, da mora papež neodvisen biti, in da se to le zgoditi zamore, ako se mu njegova dežela nazaj dri,, ki jo je laški kralj šiloma pograbil.
O Turčiji se pripoveduje, da je popolnem v rokah Bizmarkovih, in da on njeno {politiko vodi. V tem Bi je pa izbrala slabega varuha, ker Bizmark Turkom nikoli ni bil prijatelj.
Izvirni dopisi.
'ti Dunaja, 21. decembra. (Cesarjeva skrb za varuostgledišč. — Prin-cesinja Valerija.) CeBar so prišli te dni iz Goiiii 6 na Dunaj, in njih prva skrb je bila, da -o poklicali k sebi podžupana Uhla, ki je načelnik podpornemu komitetu, ter pozvedili, kaj se je že vse zgodilo v podporo revežev, ki so pri zadnjem požaru zgubili svoje reditelje. Potem pa so se hoteli sami prepričati, kako je v raznih glediščih dunajskih, in je li vs'1 |>reskrbljeuo, da se ne bode kje ponovila
nesreča, kakoršna je zadela gledišče na ringu. Narprej so ogledali že v nedeljo opero in našli vse v najboljem redu. Drugi dan so ogledali c. k. dvorno gledišče, ki je pa v nekterih rečeh pomanjkljivo. Cesar so zaukazali, da morajo biti odslej za občinstvo odprte tudi stopnice in vrata, ki peljejo v dvorno palačo, in da se ima napraviti še nekaj izhodov. Vsled tega bode dvorno gledišče ostalo do 24. jan. zaprto, da med tem izvrše zaukazane premembe iu poprave. Cesar bodo ogledali tudi privatna gledifča na Duuaji, ker se hočejo osebno prepričati, ne žuga li uobena nevarnost obiskovalcem gledišč. Sicer pa je tudi politična gosposka vo svojo pozornost obrnila na to reč, in vodstvom gledišnim zaukazala, da ne smejo preveč ljudi spuščati v gledišče; v dunajsko (Theater an der Wien) je dozdaj zamoglo iti do 2800 ljudi, odslej sme vodstvo izdajati samo 1200 vstopnic. Pa šo teh ne moro spečati; ljudstvo je Se vse zbegano iu preplašeuo, ter ue obiskuje gledišč. Vsled tega žuga gledišuim igralcem in vodstvom hudo pomanjkanje, iu bo že začeli premišljevati, kako bi tem ljudem na pomoč prišli in jih obvarovali kakega kraha. Pa saj so Duiiajčaiii bogati in za gledišča pa njihove igralce vneti, ter bodo menda žo za nje skrbeli. Podpore za one, ki so vsled zadnjega požara nesrečni postali, je do zdaj že došlo 830 49'J gld. Podporni odsek zdaj po-zveduje razne okoliščine, ter bode potem odločil neki stalne podpore. Menda se bode vsaj kdo spomnil tudi matere ranjcega pravnika Maška iz Radoljice ter jo priporočil odseku v podporo.
Tudi cesarica je prišla iz Ogerskega na Dunaj b princesinjo Valerijo, ki si je za božično darilo od svojih starišev izprosila milost, da bi smela odgojiti kako revno deklico, ktero stariši so pri požaru poginili. Obersthofmeister baron Nopsza je, bil že pri načelniku podpornega odseka, in g. Uhl mu je naznanil, da bodo precej poiskali tako deklico in jo potem princepinji predstavili.
S l*oliorja due 17. dec. (Lovska postava.) V štajarskem deželuem zboru, zadnjem zasedanji, bila je sprejeta postava, da bodo morali tu odslej lovci poleg navadnega „orožnega lista" še imeti posebuo karto od c. kr. okrajnega glavarstva , za katero bo treba plačevati na leto po 3 gl. Lovci, katerih
ometavaš z blatom to, kar so ravno tvoji pra-dedi kot v poklicu k nam nosili? če resnima v brezbožnem liberalizmu plavajoča Nemčija več volje nositi še dalje to zaviro napredka/ kakor se naboženstvo sploh imenuje, naj vsaj sama pri svojem uovem ,,napredku" ostane, ter naj ne niči starega še pri svojih BOBedih. Tudi Italiji bi nekoliko več katoliškega verskega duha ne škodovalo 1
Drevi, ko bo bilo kladvo ob zvon enajsto uro, zbrala Be bo m nož ca vernikov po raznih deželah v Bvojih cerkvah, kjer se bodo z brez-hrojnimi lučicami ozaljšane nahajale mične jaslice, predstavljajoče nam rojstvo Izveličar-javo v bornem betlehemskem hlevu. Zunaj bo sklel mraz, ter brila stroga burja, a v cerkvi na prižuici bodo gg. govorniki opozor-jali vernike na znamenitost nocojšne noči, vodeči jih v duhu tjekaj k pri prostemu hlevcu, kjer komaj na Bvet, došedši, že trpi mraz, po manjkanje in preziranje, On, ki je prišel iz ljubezni do člo7ešt,vn na svet, da bi se ta po ujem odrešil. Srca pripravnih vernikov bodo kar koprnela, ter se topila v svetem sočutji in pomilovanji, da bi le prav do»ti tacfh bilol
Bože pa zna, koliko jih bo, ki bi se v tem čusu spomnili svoje domovine, svojega naroda, ter a piscem enako moledovali: O preponižni in v največi bedi nocojšno noč rojeni naš Iz-veličar! pogreznjeni v prah pred Teboj, občudujemo Tvoj prvi prihod na ta svet. V revščini si prišel med človeštvo, du bi ubožtvo povzdignil, trpel «i preziranje, da bi brisal zaničevanim solze v očdh. Glej! mi smo sicer toliko srečni se nahajati v čolniču Tvojo prave sv. Cerkve, pa mnogo jih je še, kateri so kri naše krvi, katere pa še nesrečni razkol loči od nas iu Tvoje čede; o Vsemogočni, usmili se j'h Ti! Vsaj je šo pred nedavnem Tvoj namestnik, ali cerkveni poglavar sv. očo papež Leon XIII. blagoslovljal pred seboj so nahajajoče sinove matere Slave, blagoslovi naše prošnje tudi Ti, ker Te prosimo za brate, katerih Tvoja cerkev in mi tak močno pogrešamo. Pospešuj Večni svojo delo sam, in naj bo vsaj med nami v kratkem en hlev in en pastir! — Prosimo Te pa tudi na dalje za našo očetnjavo, za domovino slovensko. Mala jo sicer in ubožua, toda častita. Rod, ki v njej prebiva, nahaja se šo zvest v Tvoji edinopravi veri, vdan bv«
reč tukaj Se precej upiramo, ker se že splošno zna, da ho le obteževalne. Škilenje tjekaj v rajh, katero je pri tukajšuih iznerodch v navadi, pa že ua Binera k novostim prištevati, a zaželeti bi bilo vendar, da bi se oni, kateri se sedaj nad to novo postavo jezijo, drugHČe pa vendar vneto gorijo za nemške liberalce, ki so jo predlož li in preglasovali, enkrat spametovali, ter oni svojati hrbet obrnili; čas bi bil, da bi bilo njih nadvlade v naši deželi že enkrat konec Kakšeu hasen bo pa više imenovana postava prinesla, to bo nas učila bližnja prihodnost.
■ k Hncžnhn, 20. decembra. (Čast komur čast — slava Slaviji!) Pri Banki Slaviji je bil tukajšnji posestnik Anton Novak zavarovan. Po neprijetni naključbi zavarovalnine, katero bi bil moral koaec maja, ali začetek junija t. 1. plačati, ni vplačal. Dne 1. aug. t. 1. ludi tega posestnika nesreča ognja zadene: vse mu je zgorelo, ali dobiti ni imel nič ed bauke, in žalostno je gledal, ko so drugi odškodnino prejemali. Na prošujo tukajšnjega zastopniku banke Slavije pu mu je ta banka dec. meseca podelila 300 goldinarjev. Slavu Slaviji.
je pri nas prav dosti, ko so izvedeli za to mi-kovno nov co, katero jim daja razumeti, da ho za to njih kratkočasenje treba plačevati precejšen letni davek, so ae nad njo močno raz-hudili in marsikteri je prav prijazno mislil o liberaluih nemških štirskih poslancih, poizve devši, da le z njih večino se je postuva sprejela. Veudar, kur se kmetov tiče, ki se tej evojati ne pridružujejo, nemajo ravno dosti kui proti njej, ker bo namreč oni davek le bolj zadeval gospo lo, ki po planinah kratkočasju išče, iu ob nedeljah drugim prav pohujšljive vzglede daje, ter bodo še zadovoljni, ako se bo « temi doneski toliko pridobilo, da ne bo treba za deželuo-državni parostroj vsako leto zemljiščni davek povečavuti; negotovo pa je, če se bodo lovski najemuiki ž njiui tuko brzo spoprijaznili. Toruj se je puč buti, du bodo lovske nujemščine pruv nizko padle, kar bo zopet nu škodo dotičnim občinam, in tudi zver-jad utegne živeti kakor v pustu, ker jo nihče ne bo krotil. Pritrditi se pa mora, da ruvuo lovstvo dela dosti preglavice ljudem; ako se zverina preveč pomnoži, kar Be je zlasti pri sestavi te postave povdurjalo, češ, da je še doBti nizkoceni živež, se razume — gospodom, katerega je treba si zavarovati, dela potem škodo poljedelcem, sadjerejcem in gozdarjem, kukor tudi pprutuiui, katero zlasti lisice murno kradejo in žro. NuBprotno pa so zopet lovski prostor', če so brez divjačine , pri nujemščiui le malo vredni, ter občini le malo nesejo, toraj ue tu očevidno potrjuje izrek, da je nemogoče dvema gospodoma služiti. Ob enem pa Be še največ pritožujejo kmetje v jeseni, du zuvolj strogosti te postuve še lastnih poljskih pridelkov braniti ue smejo pred škodoželjnimi grubeži, katerih bo odslej gotovo še vedno več. In na čegnvo željo bi se vendur kuzalo najbolj ozirati?
Naše košuto Pohorje, kojo krijejo še tu in tum gosti gozdi, hruni v svojem zavetji še prav dosti zverjadi ; srne, zajci, lisice, kuni itd. se še v precejšnjem številu po planini m dolinuh skrivajo, ter podujajo osobito na zimo dosti tega, zbog česar, kukor pravijo, lovcem kri zavre, Zavolj tega še ta davek ne bo pre-težkoten njim, kateri lov v lasti imajo. Du bi le nu novo uveden ne bil I Novostim se num
kntoliški Cerkvi. Ne dopusti, du bi se keduj zgubila ta čeda iz Tvojega hleva, in luči svoje vere num nikar no vzemi. Ko bodo pritiskali progunjulci Tvojih naprav, takrat nuj vtrjeni
v zaupanji se stanovitno držimo skule sv.|iuhku noaiu Mttllčoe klljjg
Petra, da bo Tvoj poslednji prihod na svet nam v zveličauje, ne pa v obsojenje!
Na sveto noč so še po nekje v navadi razne vraže, kakor v ozir v bližnjo novo leto, da bi se dognulo, kuj se bo v kaki hiši v onem čusu posebnega pripetilo. To bb pa zgodi s tem, du dotični opazovalec potem, ko drugi k polnočnicumi odidejo, trikrat proti solncu hišo obleti, hišne vrata pozapre iu potem pri srednjem oknu notri pogleda. Še ne-dolžuiši pa je drugi poskus, namreč zasaditev črešnjevega višita pred solnč >im vshodom nu dan sv. Lucijo, katero je boje treba do božiču vsaki dan pred solnčnim izhodom zalivati, ter do svetega večera neki gotovo tako cvesti začne, kakor to vidimo v spomladi. Znam sicer, du nobeden od častitih čitateljev tega ne bo poskušul, pa prilivati je treba drugo posodo, v kteri vsejano seme Rlogo šo sovražniki zmiraj teptajo, da so enkrat v istini prikažo iz njo zelena oljkina vejica sprave. —
Domače novice.
V Ljubljani, 24- docombra.
(Vabilo gospodom druŠtvenikom ndrodne Čitalnice Ljubljanske v občni zbor) dne 2G. decembra 1881 dopoldne ob 11. uri v čitalnične) dvoruni. Vrstu obruvuuvum: 1. Nugovor pred seduikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagujmkovo. 4. Nusveti posameznih društ-veuikov. 5. Volitev dveh pregledovalcev za račun. G. Volitev 15 odbornikov.
čitalnični odbor.
(Odbor Matični) je imel 21. t. m. 52. skup ščino, ktere sejo vdeležilo 17 ljubljanskih udov m izmed vuanjih g. Svetec. Predsedoval je podjiredsednik g. Grasselli, ki Be je spominjal g. dr. Bleiwt'isa in odbor povabil, naj vstaue v znamenje svojega milovauja zarad neizmerne zgube, ki je zadela Matico po smrti njenega predsedniku dr. Bie vveisa. Se zgodi. Potrdi se zapisnik zadnje odborove seje, potem pa poroča g. tajnik, kuj Be jo zgodilo od zudnje odborove seje. Pododseki so imeli med tem čusom 7 Bei. Matično hišo v Zvezdi stu preiskala strokovnjaka Jerunčič in Zupančič, ki stu se izrekia, da se sme Matica brez vse skrbi preseliti v to hišo s svojimi knjigami, ker so stropi iu zidovjo tako močni in dobri, da bodo
Matica lepo na-
preduje, in je letos pristopilo 173 novih udov, med njimi 5 ustauovuikov , (lansko leto jih je bilo pristopilo samo 78). Posebne zasluge v tem oziru so si pridobili za Štujarsko gosp. župnik llaič in g. Lendovšek, za Gonco pa g. Marušič, za Dunaj g. Cigale. Za poverjenike se določi zu Ig g. Govekur, o drugih poverjenikih pa so bode po nasvetu g. Marna ruzgo-varjalo v prihodnji seji. Volitev prvonednika nasvetuje g. prof. Šuklje odložiti do prve odborove sejo po prihodnjem občnem zboru, pa g. prof. Marn predlaga, naj so izvoli prvosednik precej in priporoča g. Grassellija. G. Grusselli ugovarja in so strinja s predlogom g. Šukljeta, ker naj Mutica s tem pokaže svojo žalost po smrti g. dr. Bleivveiso. Ta predlog tudi obvelja in se določi, da naj g. Grasselli vodi Matico do prvo odborove sejo po prihodnjem občnem zboru. Glede letopisa za letošnjo leto se po nasvetu g. prof. Marna Bklene, da se mu prida podoba g. dr. Bleivveisa s pesmijo, ktero njemu na čaBt zloži gospa Luiza Pesja-
kova. Na koncu bb letopisu pridene mrtvaški liBt objavljen od Matice in pa nagrobni govor Luka Svetca. Druga knjiga, ki jo dobč udje, je Šumanova slovnica, ki je že natisnjena razun kazala. Gledč Somatologije ae sklene dotični prevod gosp. dr. Samca poslati g. profesorju Erjavcu in ga naprositi, da ga pregleda in za natis vredi. To bo tiskunje nekoliko zamudilo in udje dobč to tretjo knjigo o svojem času. Za prihodnje leto bb sklene udom dati „Leto-pis" iu g. pisatelje povabiti, da pošljejo Matici primerne spise. Došli in ponujani rokopisi se izročč književnemu odseku v pretreB, kar jih pa ui za natis, se vrnejo gg. piBateljem. Kot drugo knjigo je književni odsek za 1. 1882 priporočal slovensko italijansko slovnico. O ttj zadevi bil je dolg razgovor in konečno sklenjeno, du se o tej knjigi določi še le v prihodnji odborovi seji. Križanovi spisi: Leg ka in Dušeslovje so izročč v pregled g. dr. Svetinu, ,.Narodne šege na Štaiarskem", nabrane od dr. Pajeka in zgodoviua Štajarska, ki jo je spisal g. Lapujne, pa g. Slekovcu. Gledč tiskarskih računov se sklene , da bb imajo odboru predlagati vsako leto proti in Bicer do tiste seje, v kteri se sklene razpošiljatev knjig. Odbor nadalje odloči, da se Matičua pisarna o bv. Juriju preseli v svojo hišo na kongresnem trgu, in da se dosedauje njeno stanovanje oddii. Prvo in drugo nadstropje v hiši na kongresnem trgu se oilda banki „S)aviji." Gospodarski odsek poročil, koliko jo iztirjal pri knjigarjih in koliko še dolžujejo Matici. Od teh in drugih do'gov se odpišejo nekteri zneski, o kterih se vč, da so zgubljeni.
(Nov slovenski Časnik „Mir") namenjen zlasti za koroške Slovence, bo zr.čela z novim letom izdajati dva krut na mesec, namreč 10. in 25., družba sv. Mohora v Celovcu. Cena mu bode za celo leto le 1 gld. Novemu listu zakličemo : Dobro došell Že večkrat smo govorili o žulostnih razmerah koroških Slovencev, in za trdno pričakujemo, da jih bode novi liBt zdramil, da se bodo začeli zopet zavedati svoje slovenske narodnosti in brigati za javne zadeve. Radostni smo brali v „Novicah", da so jele slovenske občine deželnemu šolskemu svetu pošiljati prošnje za slovenske ljudske šole. Ako bi bile dotične prošnje zavržene, s v e t u j t m o j i m, naj s e o b r-nejo z enakimi prošnjumi do držav-nega zbora, kakor so storile v enaki zadevi češke občino na Spodnjem A v-strijanskem. Lahko bi se potem vse te prošnje ob enem rešile. Poročati ima o njih v državnem zboru g. Klun, ki bi pri tej priliki lahko dokazal, da ni res, kar je lani trdil koroški poslanec Moro, da se koroškim Slovencem ne godč nobene krivico. Na noge toraj, rodoljubi koroški!
(Novo obrtnijsko društvo ) Nedavno se je vstanovila v Ljubljani obrtnijska zadruga. Kakor smo že takrat poročuli, mnogo malih obrtnikov z njeno osnovo ni bilo zadovoljnih in izdelali so pravila za novo tako društvo ter jih slavni deželni vlad. predložili v potrjenje. ,,Slovenec" se je od nekdaj potegoval ne samo za koristi kmečkega in drugih stanov , nmpnk tudi za zboljšanje o b r t n i j s t v a ter bode tudi za naprej brez ozira na to ali uno stran radovoljno podpiral vse, kar zamore koristiti našim domačim obrtnikom. Njegovo nučelo v v tem oziru je povzdiga obrtnijstva na krščanski in narodni podlagi, kakor smo v predzadnjem listu razložili v obširnem spisu.
(„Slovenec" in obrtniki). V „Slov. Narodu" najdemo dopis, ki ima podpia „ljubljansk
obrtnik", iu v tem dopisu ho vržejo vsi obrtnik!, ki ue trobijo v .Narodov" rog, v en koš, nneuujejo ho namreč vhi „Hoeijaldeinokrnti". Ob enem pa ho pristavlja, da jo bojda „Slo venec" organ teii nezadovoljnežov. To Htvar je treba pojaHniti. V Ljubljani poznamo med vnemi inojHtri lo dvn, ki ho nagibala k nazorom socialistov. Menim odbornik H. pa nikakor ni socijalist, kakor ho v Parizu, Berlinu ali Peteraburgu, nikoli še tu rekel, da jo ho-cijalint, tudi ga večkrat vidimo v cerkvi, ko liektero odlične Slovencu Narodovo stranke, ki ho i/, vero norčujejo in v cerkev ne hodijo, čeravno ho v hvojciii orgmiu proglasili, da ho za katoliško vero. Tudi krojač Z. ni socijalist, kakor hiiiii ho v pogovoru ž njim lahko prepričali. Kaj pa hočemo šo le reči o branjevcu K., o ključarju I)., o čevljarju S., in o mnog h drugih, ki bi vsacega h palico zapodili, kdor bi jim začel praviti, da jo vera lo „prazna iarška izmišljija", kakor sodijo mnogi prej omenjeni narodnjaki. Kaj jo pa uzrok, da so tudi ti dobro katoliški možje h ,,HIov. Narodom ' nezadovoljni? Samo to, kor ho ,,Narod" briga le za kako študente, čo jo bil kdo za doktorju promiviran ali za adjunktu imenovan, za veliko bolj važno Htvari, kakor bi bila pomoč Hlovenskemu obrtništvu, kako bi ho revnemu ljudstvu, kako delavcem pomagalo, za to se pa malo n I i nič no zmeni. „Slovenec' jo pu liut za celo slovensko ljudstvo, on mora zastopati vso titanove, tako kmetu kakor obrtnike, njemu noben pottoii ntan ni jireslab, on mora kot krščniiHki list, usmiljenje imeti ludi z revežem. Slovenski obrtniki ljubljanski ho ne obrnili do vreduištva ,,Slovenca" in prosili, naj list zastopa tudi koristi sloveiiHkih obrt nikov. Mi smo to radi obljubili, ker je itak naša dolžnost. Smešno jia bi bilo misliti, da bomo mi keiinj podjniaii Hocijalistično nazore. Saj ljubljanski obrtniki sjiloli socijalisti niso, ampak le , Narod" tako jineuujo vso tiste, k nečejo v njegov rog ,,trobiti. ,,Slovenec" je žo skušal In bo So zaniiprej skušal našo obrtnike prepričati, da ho zna njih stanje zbuljšatl, le na podlugi krščanskih nazorov. V ostalem pu lio podpiral pravično zahtevo obrtnikov, iu v tem smislu si bo v čast štel, čo gn bodo imenovali organ slovenskih obrtnikov,
{<]. doiclni glavar grof Tlnirn) bil jo 22. t. m. pri cesarju j>ri avilijenci.
((J. Štor Franjo) bil je "2. t. m. v Uraden promoviran zu doktorju prava.
((I. Souvan ml.) je ponudil požarni straži I blaga ca rjuho, v ktero bi pri požarih prestrezala ljudi, ki bi morali i/, višino nknkati nn tla. Ilo/.daj naša požiiriiu straža take rjuhi šo nuna.
(Za otroško bolnišnico) darovala ju žena bivšega diželnega predsednika, gospa Ana [>'. Kallina 20 gld., gonpa Jožifluu I ločin nr i/ Krškega pa !)i) gld.
(Imunovanju): (1. Krast (loslar postal )<• nadluženlr, ndjunkl. Tomnž Valka pa inženir pri stavbenem vradu Kranjskem.
podpornega društva" proti vstopnim listom, ki se dobivajo po 20 kr. pri g. Kobilici na velikem trgu h. št. 2 iii pri g. Krašovicu v gosposkih ulicah h. št. 111). Častiti p. n. dru-štvemki (i it j oddajo pri vstopu k veselici Hvoj vab im list.	Odbor.
—	Tržaški škof mil. g. Jurij Doli r 11 ii so čedalje boljo počutijo iii moči se jim vračajo.
—	Polnočne službo božje ua sv. Vi čer v Gradcu nu bodo im»li v nobeni cerkvi, u iii pn k ho bodo cerkveno molitve pričele še le na sveti dau zjutraj ob petih. Na Dunaji iii v nekterih drugih večih mestih že dozdaj m bilo o polnoči hIiižIiii božje.
•— S I o v a n h k a čitalnica v M a r i-boru ima dno 20. decembru t. I., to je, na Štefanovo, ob 7. uri zvečer hvoj redni letni občni zbor h sledečim dnevnim redom : 1. Pre-čitanjo zu|nsiiika zadnjega občnega zbora. 2. Nagovor predsednikov. II. Poročilo tujuikovo-4. Poročilo blugajinkovo- 5. Volitev pregledu-valcev računov, ti. Volitev novega odbora. 7. Itn/, n i predlogi. K temu zboru vse častite ude uljudiio vabi	o d b o r.
—	Ubežati jo hotel iz vojaško zapornico v M arih o r u N. O b r o v n i k, ropar* sin tovariš Pr. Gusejn. Skoz dimnik je bil splezal na streho, pa vojaki so ga brž zapazili na strehi hiše: Zunigillnen Anker, iii ga obstie
lili na nogo. Zlezel jo zopet v dimnik, kjer sir so ga potem prijeli.
— -j- Leopold S c h u I z pl. Stramiicki, Hokcijski svetovalec v mitičnem minlsterstvu iu sin bivšega profesorja Schulza v Ljubljani, jo 20. I. m. na Dunaji umrl. Poročen jo bil ranjki z baronovim Natalijo Grimšičevo Iz GrimSičke grajšuie blizu Bleda, ki je zdaj lastnina barona Zvegeljna. Z i preti nukterimi loti se jo bilo ranjkeinu zmešalo v glavi, in so bilo zastonj vse poskušnjo ga zopet ozdraviti.
Trine ceno v IjJiiIiI jmii.
Pšenica hektoliter D gld. 20 kr.; rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen l gld. 71 kr.; — oves 8 gld. 25 kr.; - ajda l gl 71 kr. ; - -proso I gl. K7 kr.; koruza O gld. 20 kr., krompir 100 kilogramov L' gld 08 kr.; — liJiol hektoliter H gld. 50 kr. masla kilo grom — gld. !l(l kr. ; mast 82 kr.; — špeh frišen 02 kr.; Speli prekajen 70 kr.; jajce po 8 kr.; mleka liter h kr.; govedine kilogram 51? kr.; - telotnino 52 kr. ; —■ svinjsko uioho M) kr. Sena 100 kilogramov 2 gld. OH kr. slama I gld. 1)0 kr.
Priznano izvrstne pravo
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebulnega vosku
(2)	p r o d n j a
P. & R. S c v m a n n v Ljubljani.
r
>tl nupotju in kislini v želodcu «io por liriiMirelde,
zalmsan]o, bolezni na žolču iu jetrih,
Koper me<'l<-(« li.1'1.
»oper I i ii e a n jo krvi proti glavi in |> r n o lil.
V«n i/delano pn naroČilih -/.druvnikov, v e č I n o m ti i nvieiinikili miiiisKlli rož.
'l'o Kilravilo Jo boljio in aonelio, ko vno
ftrnikr votle.
Ilolnn K t i mirno in polu goni.1, raitvo/n. Dobro *ll vrni bolnike.
Nikomur no škoduje
llluui, v klorili no naj dejo med drugim tudi mno gotd.ovilno sodbo tlrokov njakov o dobrem učinku iu iioSkodlJivonti tega mini vila, no Kantonj dobivajo po t i h 11 b lekarnah , kjer jo lo Rilruvilo lin prodaj. Treba Je »ilhloviil.l I /, rekoma
tllraiulove Ntlem-Hke ll»hke" (Hrumi/'* Nctminvr/,j//,,„)f |,i „„ v p|,,|mltj|, ftkntljali, Iu »loor »tirne Kkntljii » 50 bobki 7(1 kr., « lf, bobki pa |lv. V mika iikullja lnoni imeli /,goni) narliianl pokrov, »loor nI pravu, lo Jo beli ftvlenrnkl krli! nu rudoi!..... polji pu ime
(''O
/%• ITIllJI', hdiar. mmammmmmmmm
1'i'odnjii v I,

^Dm
V II. / II O
Z i
v s ii Iv o li i š o !
Razne reči.
— V a h 11 o k bo ž ič n I v ei e 11 o i, ktn e obhaja katoliško podporno društvo v C Iji > sredo dno 2H. decembra ob 2 uri popoldne \ hiši gnnp. Koži rja ,,pn belim volu h sledečim načrtnim Program bož.čiie veselice: Igroknz: ,,Sveta iu.fi" (pn daiBvlJiijo učenke), 2 Ha/de-Ijevenje liožču.h daril, il Petje. Opazka, Vstoji k tej veselici jo dovolji n neiidom „kat.
1« IujkIiiIJ iu oiigoviifia untdiiik jf|||ti ll.tderlnp.
o
i-d
s
O
o Ph
IZ
za Iii K fflil.
Klegaiilno delu, no /.ariljavl, In ho <r<ln» Inlto obiiuil, v podelil in Inuvl pravo irolini, In je najboljša Ivinimi /.a nil/.no upravo, razlili irnbriv Za H gl, no dolu oolii, inU opiava 1/. int|l>ol|M'nn inibiiiHliega delna. Ilobrl stojimo, da eiitano opnivn. vodilu belil, ii no/.ov I/, lirllaniiliegii iirourii /. luiglofclio Jekleno oHlrlno, ll vlile I/ britanskega, srnina, lina In l.e/.lin, rolia, li /.lle I/, Inllaiilllogii. miilii fi, I'.! ).lnMe /a Imvo, I/, lirllivimkegiv mobra, I ndoeiil /.njomiilk I/. Iniliiniiliegii hioIiiii,
I /.iijiuimlulk /.a Julei U hrltuniikegii. melnu, l.eMio, dobru lihige, ',! lepil liveelllkll, d jujenlll pOKOdlOlo, li tau, lopo l/.delnne, I |hiHiiiIii /.ii popnr »II Hlailltoi', 1 |>l'eHI'jalllll( /.u eilj, li taele /.a lio/.o In \llleo
t
lil ItoMilVi
NllliilM mo |il'ol,l puHllUinU |i0v/.|||JI, llll pil da ho
Ionu r naprej pošlji).
Zaloga hrllaunkega srebra
0. Langer,
\V 11*11, II. gro*ao Schlllgaiiini '»'H.
belimi' bi Oliraviv 110 llglljlllll , poidjil lilij jo V 10 d II n ll llll/.nj ill bo de

ll|ioli|ba
nviiJ ilnniir nazaj razna |k>hIiiIIi Hlruiiltov
V a /. ii o z a v h a k o Ii i s o !
J. llltuillkovl IlUNleilllikl v i.jlll>l|iu