TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva iskra
m INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Iz razprave sindikalnega odbora podjetja »Iskra«
i Sindikalni odbor podjetja podpredsednika pri našem je imel 6. t. m. svoj redni se- odboru, cilj tega'je, poživitev Btanek, na katerem je obrav- dela v naši organizaciji in |aval vse tekoče zadeve od razbremenitev predsednika ■volitev v DS do odpusta de- odbora.
Savne sile. Seje so se udeležili. vsi člani-odbora.	ODPUST DELAVCEV:
I voiitvf v nc	V zvezi z odpustom delav-
cev se je razvila živahna di-
Za splosen pregled poteka skusija, ugotovljeno je bilo, že nad 3 milijone števcev so montirali v splošni montaži kranjske tovarne’ volitve in priprave po DE pod- da do tega mora nujno priti ijetja so najprej podali poro- spričo gospodarske, oziroma iilo posamezni člani odbora, devizne situacije v podjetju nakay se je razvila splošna oziropia v državi. Težko je tu
debata.	.	- .	pisati o stališčih, sindikata.
Na splošno so bile pripra- Sprič0 tako težke devizne sive za volitve "dobre. Politic- ruacije oziroma odpustu dene priprave, mislim one pred javcev
- zbori, kjer so predlagali kan- Konkretno je bHo govora o
Izredno zasedanje DS ZZA
didate niso povsod izvedli,
odpustu
Pri sestavljanju predloga organih »Iskre« je bilo ugo- Zavodu bo na ta način ostalo gospodarskega načrta Zavo- tovljeno, da Zavod lahko v samo okroglo 1 milijarda din da za leto 1965, kateremu je letu 1965 računa z okrog obratnih sredstev. Če bi hotel
¡¡g
___	__ ^ H______________ _	..... ... _ .	_
nogu je problem še posebej je pokazalo, da bi moral Za- za osnovni; ali bazični razvoj, predvidene, to pomeni, da bi »m m io pn	Atpuuiua- pereg zato ker je poleg de-	letu 1965 ob predvide- kar znaša skupno 51% po- moral biti- faktor obračanja
tov. V več DE so na posebnih ^ ta problem da ni kup- podražitvah materiala in trebnih, sredstev.	4, kaf je pa praktično v raz-
sestankih kolektiva, talma- c^v za njijjovo proizvodnjo	predvidenem 20%-nem Upoštevajoč dejstvo, da je vojiiem Zavodu nemogoče,
“■ članom pomen samo- Tu vsekakor krivda tudi irpvišanju. osebnih dohodkov Zavod v letu 1964 na račun saj takšnega faktorja ne do-
/V	n /lil r	in	Tl O	1 n	- -	-4- O—	- - tA n r- 4-	,'-11 /-rt X	n rrv,: I»	iinltli» —: —	rti i".,-! toTT »rt	niti	—vrt rt ■%—rt.: l,rt 4- rt —rt	! vrt r! , ,_
kar se je pokazalo negativno • «g v!ia;samih kandidacijskih zborih in to pri izbiri kandida-
delavcev v- Mokrono- služilo kot osnova obstoječi 40 % potrebnega zneska za Zavod' zaključiti leta 1965 išnji gori. V Mokro- kadrovski obseg Zavoda, se aplikativni in % -okrog Us%. zmanjšano realizacijo c
: Si
Povsod veličastna praznovanja dneva zmage
upravnih organov in način, kako se predlagajo kandidati za DS.
čas določen za zbore, kjer so predlagali kandidate, v ve-fini primerov; ni bil primerno določen. Na splošno so Jfaneli premalo časa, da bi se ■poleg predlaganja kandidatov pogovorili še o čem drugem.
V bodoče bo treba posvetiti več časa tej vrsti zborov. Na teh zborih bi morali nujno govoriti o nalogah samoupravnih organov | posamezni člani -teh organov, nadalje o splošni' gospodarski situaciji in delu samoupravnih organov pri tem itd.
Same volitve so potekale
.^voMnaudeleaaje.bi- Letošnji 9. maj — dan zmage so po vsej državi dobra, izjema je billa le -p r 0 slavij ali še s posebnim poudarkom, saj je bila varna aparatov, kjer nekaj ,jvajse[a obletnica osvoboditve. Dvajset let je
n... - ,°?Y 111,VO jP,’ ces SE minilo od' tedaj, ko so utihnila smrtonosna žrela cm izbire kandidtov (za topov, tankov in letal, ki so polna štiri leta sejali Mirtih11!6 m ¡H izvr?ej}. P° smrt, ogenj in mučenje. Fašizem je bil pred dvaj-
iim°^ULMeiira,V t0,rtlej^rzi- im setimi leti strt in svet" je vstal v novo življenje, jun je bilo to predhodno jas- ‘ ¡1	. ¡S „	8
no povedano, da oni nimajo Tezko b» v nekaJ vrsticah našteli vse te številne pravim da je vse v soglasju z spominske in druge slavnostne prireditve, proslave, zakonom Uredila bi se tudi odkritja Spomenikov in drugo, s čimer vse so po fa pripomba mladincev, če bi vse* državl PočastiM ta pomembni jubilej, saj ga zadevo postavili pravočasno menda 111 bil° kraja, kjer se ljudje ne bi z nečim “e pa na dan pred volitvami.’ sP°1Imi,i vseb tistih- ki so s svojimi mladimi življenji tlakovali pot v naše lepše življenje. Pred KADROVANJE	dvajsetimi leti srno prosi javljali zmago nad fašiz-
Odbor je načelno razprav- mom, zakletim ' sovražnikom svobodoljubnih naro-ijal o kadrovanju v UO pod- dov> letošnji 9. maj pa smo praznovali tudi kot dan jetja ter komisije DS in UO. pomembnih delovnih zmag na naši poti v socialisti so bili enotni da naj se zem- Delovno ljudstvo je praznovalo ob spominu izbere v UO - podjetja take na težko'preteklost in v zaupanju v svetlo prihod-felavce iz enot podjetja (ne nost» v kateri ne sme biti mesta za zatiranje ih Siede iz katere), ki bodo de- suženjstva.
I«i
na račun kvalitete oziroma ter upoštevajoč fiksne .stro- raznih uslug in storitev pre- sega niti marsikatera , indu-miniaturizacije, za kar v pod- ške fealižirati za 15 % več jel od vseh tovarn »Iskre« str:ja. .
jetju zadnja leta ni bilo nič Hi lansko leto- Ker 50 do “ IP Pet^bpega zneska Iz navedenega je torej mo-napravljenega	»Delitev dela«	5/6 celotne realizacije Zavo-	ter ob predvidevanjih, da bo	goc samo ta zaključek, da je
v elektronski industriji Jugo	danaročniki tovarne podjet-	enaka situacija tudi v 1, 1965	treba Zavod zmanjšati na
slavije je tudi	pripomogla za	ja »Iskra« je bilo seveda tre-	ter da bi Zavod _ iz ostalih	takšen bosega da bo zagotav-
tako stanje v Mokronogu. »».ugotoviti, kakšna sredstva vmov-fondi, JNA in SUP za jai potrebe t>o razvojnih na-Pred odločitvijo koaa nai	80 Poedme tovarne v svojih	svoje delo prejel se riadalj-	logah za podjetje »Iskra«, da
«dnnstiin -«n-'	J UnVmJ	gospodarskih načrtih pred-	njih 6%, bi celokupna reali-	pa bo istočasno, tudi sposo-
temeHi+n nremidiii n kriterij	videle za razvoj. Po tozadev-	zacija za -leto 1965 lahko	ben ekonomskega življenja im
***	**	nih razpravah na kolegiju	maksimalno znašala 90 %vpo-	poslovanja. Možna je sicer
(Dalje na	3. strani)	podjetja in na samoupravnih	.trebnega zneska. Ob takšnem	tudi druga varianta, da Za-
|	izračunu bi v letu 1965 zmanj-	vod ostane v istem obsegu
kalo za pokrivanje stroškov	kot sedaj, da pa se OD zni-
dela Zavoda okroglih 10%. Z	žajo ria lanskoletni nivo, ki
iskanjem dodatnih uslug iz-	je bili pod Iskrinim povpreo-
ven podjetja »Iskra« bi manj-	jem. S takšnim ravnanjem
kajoča sredstva morda še	bi zelo, verjetno dosegli le-to,
lahko našli, vendar pa se pri	da bi ves visoko strokovni
tem postavlja v ospredje več	kader zapustil Zavod ter Za-
vprašanj:	vod zaradi tega ne bi bil več
1.	Že v preteklih'-’letih je sposoben vršiti svojih obvez-Zavod vršil sorazmerno veli- nosti nasproti ustanovitelju, ko materialnih uslug, čeprav. O vsej tej siituaoiji je razje bil Zavod dejansko ' usta- pravljal DS Zavoda na svoji novljan kot razvojni Zavod, izredni 'seji dne 23.4. 1965 im
2.	V lanskem letu se je že	ugotovil, da je treba nujno
v veliki meri pokazalo, da	vsaj za 20% zmanjšati obseg
je Zavod prejel naročila za	Zavoda in s tem v zvezi spre-
razne usluge predvsem iz	jel osnovni sklep, da v Zavo-
razloga, ker je Zavod iz svo-	du hi mogoče v povprečju rajih skladišč dal na razpolago	ševati tega vprašanja, kar so
tudi material, ki je že pri-	nekateri laboratoriji, služba
manjkoval.	ali celo oddelki, kjer ne bo
3.	Osnovno ' vprašanje, ki mogoče zmanjšati njihovega
se s tem v zvezi postavlja obsega v takšni, meri, med-pred Zavod, pa je pomanj- tem ko bo v drugih skupinah kanje obratnih sredstev. Za- to mogoče celo preseči. Dovod svojih lastnih obratnih lavski svet je odgovornost za sredstev nim^ ampak ima le pravilno in objektivno pri-1.065,000.000 dim stalnih banč- pravi jene predloge - naložil : nih obratnih sredstev, razen vodjem oddelkov im samo-tega pa je imel že v pre- stojnih skupin s tem, da bo teklem letu . še 400 milijonov dokončni predlog za DS pri-kralkoročnih Obratnih kredi- pravila posebna tričlanska tov. Od teh sredstev je ban- komisija, ka Zavodu prvih 200 milijo- Istočasno je DS naložil nov že odpovedala, odpoved odgovarjajočim strokovnim nadaljnjih 200 milionov na službam Zavoda, da pregle-lahko vsak dan pričakujemo.	(Dalje na. 3. strani)
In praznično razpoloženje ni zajelo samo naših
v interesu celotnega podaja, Odbor; je razpravljal narodov, dan zmage — 9. maj je praznoval ves tudi o delu komisij na nivoju svobodoljubni svet v goreči želji, da bi v svetu 5°djetja; mnenja je bil, da vselej zmagovale napredne miroljubne sile nad ne-Se.nekatere komisije združijo razumnimi, nazadnjaškimi, ki s svojo nevzdržno “nroma ukinejo.	politiko hladne vojne spet in spet grozijo svetu z
Izvoljena sta bila tudi dva ognjeni in krvjo.
Bivši borci iz Prodajno-servisne organizacije ob 20-letnici zmage
Za praznik zmage - povsod proslave in slavnostno razpoloženje
V prijaznem naselju Zaplana, tam, tfjer so pred več kot dvajsetimi leti zapokale prve puške dolomitskih partizanov, so se tudi letos zbrali bivši udeleženci NOB iz naše Prodajno-servisne organizacije, da bi proslavili 20-letnico osvoboditve in obudili spomine na težke in slavne dni boja proti okupatorju.
Nad osemdeset bivših borcev NOB je z zanimanjem poslušalo pozdravne besede direktorja PSO, tov. Metoda Kotarja, ki je v svojem govora omenil nenehna prizadevanja, da bi čimbolj olajšali gmotni in splošni položaj bivših borcev. Čeprav so na tem področju v okviru PSO zabeleženi vidni rezultati, naloge političnih in upravnih organizacij pri urejanju^položaja bivših borcev niso izčrpane. Se veliko bo mogoče storiti v prid ljudem, ki se vtežkih dneh NOB niso obotavljali žrtvovati svoje mladosti in zdravja in, ki danes na ta ali oni način občutijo posledice prestanih naporov in zadobljenih ran.
Na splošno lahko ugotovimo, da zavzema večina bivših borcev ustrezne položaje v PSO in, da tudi danes, ko so marsikateremu od njih že posivela senca, dobro opravljajo zaupane jim naloge. Čeprav bodo dvajsetletnico praznovali zvečine v okviru Svojih nekdanjih bojnih enot, 'v krajih, kjer so se bojevali med vojno, je bilo prav, da so se udeleženci NOB zbrali tudi v okviru svoje delovne organizacije1. Z medsebojnim spoznavanjem in utrjevanjem tradicionalnega tovarištva med bivšimi bojevniki bo mogoče še uspešneje reševati različne probleme, s katerimi se srečujejo v, svojem privatnem in službenem življenju.
Dvajsetletnico zmage nad fašističnim okupatorjem bodo bivši borci počastili s predanim delom in z razširjeva-njem svetlih tradicij, ki so jim omogočile, da so vzdržali težke preizkušnje v času narodnoosvobodilnega boja in povojne, .obnove domovine.* -LxjVL-
Ljubljana, 8. maja — Veliko zborovanje samouprav-Ijalcev Slovenije v športni dvorana v Tivoliju. Govoril je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, predstavniki družbeno-političnih organizacij, predstavniških organov in delovnih organizacij.
Iz govora tov. Kardelja:
Po nekaterih cenitvah je od prvih delavskih svetov v letu 1956 do danes šlo skozi šolo samoupravljanja v podjetjih že okrog dve tretjini proizvajalcev. Po istih podatkih" je v organih samoupravljanja v vseh dejavnostih našega družbenega življenja sodelovalo doslej v funkciji izvoljenega okrog 4 milijone ljudi.
To je najbolj množičen in najvplivnejši demokratični or-' ganizem, kar jih je kdajkoli obstajalo. To je resnično učinkovito . in. organizirano množično gibanje humanističnega - in demokratičnega ustvarjanja. To je najvecja, -najuspešnejša in najhitrejša šola družbene zavesti in od-
Razgovor z« mladimi upravljalci
Med vsemi kandidati, ki so bili izvoljeni v delavske svete delovnih enot, tovarn in skupnih služb, je bilo tudi pmecej mladih delavcev. Ker smo se želeli pogovoriti Vsaj z nekaterimi od njih, smo obiskali med drugimi tudi tovarno uisraemiških naprav v Novem mestu.
V	tovarni usmerndških naprav v Novem mestu so bite Izvoljeni v delavski svet štirje mladinci. Za kratek razgovor smo naprosili dva izmed njih, in to ključavničarja Jožeta Kreasa in kovača Staneta Nahtigala.
Kakšni so proizvodni rezultati vaše tovarne v lanskem letu in s katerimi težavami ste se v preteklem obdobju najbolj borili?
V	lanskem letu smo izpolnili plan s 87%. Zaradi pomanjkanja 'reprodukcijskega materiala (selemski usmerniki itd.) smo se znašli ob zaključku leta v zelo težkem položaju. Zaradi nejasne per-
spektive je precej dobrih delavcev zapustilo tovarno.’ Opažava tudi, da naše strojne kapacitete niso 100	iz-’'
koriščene, kar je nepravilno. Precej dela bo potrebno vložiti, da se bo izboljšala tehnologija in dokumentacija'. Razmerje med delavci, ki delajo na normo in režijskimi delavoi je 1:1. To je najbrž tudi eden od vzrokov, da finančno tako slabo stojimo. Delavci si že dalj časa prizadevamo, da bi" omogočali topli obrok hrane, vendar do sedaj do tega vprašanja nd bilo pravega razumevanja.
Kakšne so možnosti za dopolnilno izobraževanje delavcev pri vas in kakšno je zanimanje med mladinci za dopolnilno izobraževanje?
V našo tovarni trenutno študira na tehnični šoli 10 mladincev. Vsi imajo plačano šolnino. Mladinci, ki imajo pogoje za nadaljnje šolanje, imajo s strani tovarne možnost, da izredno študirajo. Med mladinci je
Razpis
Upravni odbor podjetja razpisuje v sklada z 90.
čl. tč. 13 Statuta podjetja delovno mesto
direktorja nabavne organizacije
Pogou: fakultetna izobrazba (zaželena — ekonomska* fakulteta) s 5-letno prakso ha vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali sredhja strokovna izobrazba' z najmanj 10-letno prakso. Zaželena je praksa v gospodarski organizaciji elektro stroke in sposobnost opravljanja zunanjetrgovinskih poslov.
Kandidati naj ponudbe in dokazila o izobrazbi in praksi pošljejo do 25. 5. 1965 na naslov: ISKRA KRANJ, Uprava podjetja — Organizacijsko-kadrov-ski sektor Kranj, Kidričeva 40.
za izredni študij- sicer veliko zanimanje, vendar pa veliko jod njih nima nobene možnosti, ker stanujejo v oddaljenih vaseh. •
Kakšen je materialni položaj mladih delavcev pri vas?
Osebni dohodki mladih delavcev se v povprečju gibljejo od 38—39.000 .din. Zaradi slabe realizacije plana so bili osebni dohodki lani nekoliko nižja, vendar pa se. je situacija v letošnjem letu popravila/ V aprilu bomo mesečni^ plan znatno presegli, ker smo dobite, dovolj . reprodukcijskega materiala. Materialni položaj mladincev je zadovoljiv, čeprav so posa; mezni problemi, ki se morejo reševati individualno.
Kako mladinska organizacija lahko vpliva na izpolnjevanje plana in dvig produktivnosti? ■*
Mladinska organizacija bi morala več pozornosti posvetiti- ddsoiplini, ki iti najboljša. V tovarni so še notranje rezerve, ki jih bomo morali čimbolj izkoristiti, če bomo hotela, da bo tovarna dosegla tisto, kar družba od mje pričakuje.
Kakšno naj bi bilo sodelovanje med mladinsko organizacijo in mladinci, ki so člani samoupravnih organov?
Želela bi, da mladinska organizacija redno vabi na svoje seje vse mladince, ki so člani delavskega sveta tovarne. če bomo tesno sodelovali in zastopali na sejah delavskega sveta pozitivna stališča, bomo opravičili zaupanje, ki nam je bdo izka-znano z izvolitvijo v delavski svet naše tovarne.
F. D.
govcmosti ter izobrazbe za družbeno upravljanje. To je najzanesljivejša in najbolj množična selekcija in priprava kadrov za funkcije demokratičnega družbenega upravljanja, ki ne samo popolnoma zamenjuje stari buržoazni večstrankarski politični sistem, marveč ga daleč nadkriljuje, ki čedalje bolj odpravlja razlike med tako imenovanim profesionalnim in neprofesionalnim družbenim delavcem, med delom in politiko.
Ljubljana, 9. maja — Lidija Šentjurc na slavnostni konferenci ljubljanskih občin:
»Kadar danes- govorimo o tradicijah NOB, imamo neprestano pred očmi nove generacije. Te so še posebej ne morejo in ne smejo zadovoljiti z doseženim in so zato dragocena ustvarjalna sila, ki se v pogojih samoupravljanja, ko pride do izraza ogromna ustvarjalna pobuda delovnih ljudi, morajo vključevati v vsq dejavnosti in organe družbenega življenja ter prevzemati nase tudi vse odgovornosti upravljalCev. Zato je neobhodno treba neprestano spremljati in analizirati procese razvoja, hitreje odkrivati nove probleme, nove zahteve in potrebe, toda spoznati in odkrivati tudi nove silnice in sredstva, črpati iz ustvarjalne pobude upravljalCev in široke zakladnice izkustev.«
Beograd/ 10. maja — Iz go-vora člana izvršnega odbota zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Ju-goslavije — Koča Popovič, na slovesni seji v Beogradu:
Upoštevaje napredek znanosti in razvoj proizvajalnih.sil, dandanes ni več nerealno govoriti o možnostih blaginje za ves človeški rod, — .pod pogojem, da dosežemo in utr-dimo resnično enakopravnost med vsemi državami in narodi.'V-tem smislu nenehno govorimo o svetovnem trgu in o tem, da vsako njegovo umetno cepljenje, kot "tudi vsako podaljševanje neenakopravnosti v ekonomskih odnosih zavira splošni razvoj; seveda na račun nezadostno razvitih držav, dolgoročno gledano, pa tudi na račun samih razvitih držav. Po drugi strani je ukinitev neenakopravnosti v mednarodnih ekonomskih, kot tudi političnih odnosih in s tem tudi pospešitev razvoja držav v razvoju, gotovo eden temeljnih pogojev za ureditev splošnih -razmer in za zagotovitev miru na svetu.
Iz deklaracije slovesne seje v Beogradu:
Ideje, za katere so desetine milijonov ljudi dale svoja živ-,
1 jen ja v veliki protifašistični’ vojni, postajajo kljub vsem . odporom in zastraševanju živa resničnost in neodtujljiva pravica narodov.	> ;
Obdaritev upokojencev za dan zmage
Sindikalna podružnica v to-, varni elementov za elektroniko se je, tako. kot lani, v počastitev dneva zmage spomnila upokojencev in jim pripravila prijeten izlet v Žužemberk. Od 33 povabljenih se je izleta udeležilo nekaj nad dvajset upokojencev, ki so se z avtomobili pripeljali v obrat za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, že ob samem prihodu v Žužemberk so bili prijetno presenečeni nad sprejemom. Tu jih je sprejela predsednica sindikalne podružnice, tov. Anica Marinčič in jih pozdravila v imenu kolektiva ter jim izročila šopek nageljnov.
Upokojenci so si nato ogledali vse oddelke obrata, pri čemer jim je tov. Marinčičeva pojasnila, kako teče proizvodnja keramičnih kondenzatorjev po novih postopkih. Vse to jih je močno zanimalo, saj je zdaj marsikaj drugače, kot je bilo tedaj, ko so sedanji upokojenci še delali aktivno. t /
Po ogledu so se upokojenci vrnili v jedilnico, kjer jih je nagovoril predsednik sindikalne podružnice v tpvarai elementov, tov. Ladiha. Najprej jih je pozval, da so z enominutnim molkom poča-
stili spomin upokojenega ing, Matevža Kosmača, ki je. umrl le nekaj dni pred tem srečanjem upokojencev. Tov. Ladiha je preči tal tudi pozdrav; no pismo predsednika DS tovarne, ki se srečanja nižino-mogel udeležiti. Vsakemu izmed upokojencev je ob koncu izročil kuverto s po 10 tisočaki, s čimer je sindikalna podružnica ob 20. obletnici dsvoboditve nagradila upokojence za njihova prizadevanja za časa službovanja.
Sledilo je kosilo, ki so dobro pripravile vrle kuharice iz obratne menze, nato pa, so povabljeni odšli k spomeniku NOV padlih borcev, kamor so položili šopek cvetja in zapeli partizansko pesem.	.
In končno so se spet zbrali v jedilnici, kjer so ob kozarčku pristnega cvička -M glasbi z magnetofona v veselem in zares prijetnem vzdušju preživeli ostanek popoldneva, preden so se pod večer spet® odpeljali proti svoji® domovom, zadovoljni nad 1® pim izletom in pozornostjo kolektiva, ki še ni pozabiti njihovih nekdanjih prizade, vanj in naporov za skup® uspeh tovarne.
•Co
V Horjulu zmanjšali število zaposlenih
Pomanjkanje materiala in'odpovedano redno isžievno zmanjšane možnosti za plaši- razmerje še trem delaarcem iz ranje izdelkov na tržišča je tehničnega sektorja (režijske splošno znan problem, ki je službe). Poleg sklepa o od-bistveno vplival na izkori-'povedi je delavski svet spre-ščanje možnih proizvodnih jel tudi smernice o kriterijih kapacitet. Posledice tegapro- za odpoved, kateri so bili: blema oz. nenormalnega sta- kvaliteta dela (delovna doba, nja v proizvodnji so .tudi in strokovnost)- količina vplivale na zaposlitev delav- opravljenega dela; delovna cev v naši tovarni elektron- disciplina in ostalo (socialne skifa, merilnih instrumentov razmere).
v Horjulu, predvsem na Komisija za Sklepanje in ' tistih delovnih mestih, kjer odpovedovanje delovnih râz-se je zmanjšal obseg proiz- merij je imela dokaj težko vodnje.	nalogo izbirati izmed delav-
Upravni odbor tovarne je cev tiste, ki so bili brez dela ta pereč problem obravnaval in jim odpovedati delovno že v začetku aprila, zaveda- razmerje. Pri svojih odločit-
joč se resnosti tega proble- vah je morala upoštevati že DoKaj članov kolektiva »Elektromehanika« se je odločilo, da za praznike s svojci oblina glede na proizvodnjo in navedene smernice delavske-na delovno silo ter odločil ga sveta, Sindikat 'pa je po-delavcem, ki so trenutno kazal tudi veliko aktivnost brez dela, omogočiti redni za zaščito delavca in predla-letni dopust, v nekaterih pri- gal, naj se pri odločitvi o merili pa izredni dopust z odpovedih upoštevajo pred-zmaiijšanim osebnim dohod- vsem socialni položaj delavkam. Tako je bilo na red- ca, pa seveda hkrati ekonom-nem dopustu 54 delavk, 25 ski interes tovarne, delavk pa na dopustil z Komisija je na podlagi zmanjšanim osebnim dohod- predloženih spisov ter upo-kom.	šSevajoč vse faktorje, ki vpil
— Vsi ti ukrepi so bili oddo- vajo na odpovedi, sklenilà v čeni v upanju, da se bo kri- interesu tovarne, odpovedati fičoo stanje izboljšalo. Spri- 23 delavcem, s pripombo, da čo dejstva pa, da se stanje bodo v primeru ponovno po-do danes še ni izboljšalo, je večame proizvodnje prven-delavski ..svet tovarne sklenil stvano le-ti znova sprejeti, v odpovedati redno delovno delovno razmerje, razmerje 25 delavcem, pred- Uprava tovarne intenzivno
ščejo primorske kraje. Prvega maja sta dva velika avtobusa odpeljala navdušene izletnika proti Goriškim Brdom, spotoma pa so si, ogledali tudi bolnico Franjo. Kot pravijo, so cvetoča Brda in žlahtna primorska kapljica ugodno vplivala na razpoloženje izletnikov, da ne izvzamemo mladih, ki sp se v prijetnem kramljanju spoznavali. Lahko bi rekli, da je cvetoča pomlad segla tudi v njihova srca. Primorska je v majskih,dneh vznemirljivo vabljiva, zato verjetno nikomur ni bilo žal, da se je odločil za izlet v ta lepi košček slovenske zemlje.
Nekaj misli o filmski dejavnosti v okviru propagandne službe našega podjetja
Pred nekaj dnevi je pričela brala bogatih izkušenj za na- mera. idealizma, da kljub snemati posebna filmska eki- daljnje delo. Ker zahteva sne- vsem težavam lahko nastane pa informativno propagandni manje vsakega kadra veliko film, filmski zapis, ki ljudem film, ki nosi delovni naslov priprav in siroškov je delov- potem govori kaj predstavlja »Sestavni deli sveta elektroni- na odgovornost zelo velika, naše podjetje v svetu elektrike«. Omenjeni film predstav- Pri snemanju še stopnjuje od- ke in elektronike', lja začetno fazo realizacije govomost dejstvo, da so vča-
vsem tistim, ki so- delali v išče za vse delavce, ki jim je skrbno pripravljenega progra- sih tako potrebne ponovitve
proizvodnji elementov — žič- bilo odpovedano, nove ustreznih uporov. Hkrati je bilo ne zaposlitve.	-G. B,-
Iz razprave sindikalnega odbora...
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih, kateri so zajeli vse de-lavce-zaposlene v obratu. Ra-
dela,, staž V tovarni, socialno stanje, delo v družbeno poli-
tičnih organizacijah, član ZB, šča bogat ilustrativen in po-
ma filmske dejavnosti v okvi- skoraj nemogoče. Dela v ob ru Propagandne službe naše- ratih ne moremo, ali ga žoga podjetja. Po snemalni knji- j0 težko večkrat prekinjamo, gi je predvidena dolžina fil- ker bi s tem občutno motili ma, ki bo posnet v »eastmap tok proizvodnje. Zato pred-color« tehniki, na 10—12 mi- stavlja vsak filmski zapis z
nut.	:	,	malimi izjemami unikat, kar stvaritve. Zanjo je potrebno
Izredno zanimivo področje, pa še: dviguje njegovo vred- ye]jko filmskega časa, ker ¿lički ga obravnava film, dopu- nost in zanimivost.	dalcu v 20 minutah ne moreš
Ko je nastajal film, ki. je moral v skopem času; vsaj površno prikazati celotno, dejav-« nosf podjetja, je mnogo ljudi zelo „skeptično .pričakovalo, njegovo premiero. Moram priznati, da tudi sam nisem pričakoval kompaktne filmska
Narediti film, ki obravnava povedati tistega, o čemer bi
zume se, da povsem pravično °ddalien°st, od -tovarne in učen filmski jezik. Snemalna omejeno, strogo področje de- iahko govoril ure in ure. tako zadevo 7» vae ni mmmff. . šfe.vll° otr°k, to so bile po- kamera se bo poglobila v ob- javnosti podjetja, ni lahka na-	._ x ;4o L
- v»'"-	...... .	____ -	.	.. , javnosti,podjctj^l
zltivne točke. Negativne pa: širno materijo nastanka se- ioga. Film mora biti v osno-obseg zemlje in obrt doma. stavnih delov v razvojnih za- vah razumljiv vsakomur, po Za 19 od 37 odpuščenih, šo vodih in inštitutih. '	drugi Strani pa mora tudi stro-
. jim preskrbeli zaposlitev v Nadalje bo snemalna kame- kovnjakom nuditi vtis logič-Gozdnem gospodarstvu in tek- ra popeljala gledalce v pro- nosti in pregledne urejenosti stilni tovarni Mirna, za kam izvodnjo, v obrate, kjer inar- .področja katerega obravnava, pa se ni nihče prijavil. V Viš-	Ijive roke delavk in delavcev	Tem zahtevam mora biti pri-
nji gori . so vsem 26 pdpušče-	upravljajo proizvodne stroje,	lagojena tudi vsebinska
nim preskrbeli nova delavna	V zaključnih posnetkih bo	spremljava in glasba,
mesta:vv	H film prikazal tudi pomemb- Prav zaradi te zahtevnosti
__________________________ Stališče sindikalne organi- nost sestavnih delov, njihovo pregleda posebna komisija, ki
rili	Vse*žaposlene^Vo	misled-	zacije ie’ da se ob nuJnl od-	uporabnost im zahtevno fpnk-	j0 sestavljajo ugledni stro-
nji:	kvaliteta	in	kvantiteta	pusti-vi deIo)'ne sile> °dpušča	cionaldost v električnih in	kovnjaki razvojnega, pro-
\	res samo tiste, ki po vna-	elektronskih napravah iindu-	gramskega in drugih oddelkov
tako zadevo za vse ni mogoče napraviti. Stali so na stališču, da odpuste take delavce, ki jim zaposlitev ni edini vir dohodkov, upoštevali pa so tudi interes obrata, da ostanejo v službi taki, ki bi po socialnem kriteriju prišli v poštev za odpust, sicer pa -so neobhodno potrebni za ria-dalnji obstoj obrata. -Kriteriji, po katerih so oce-
IZREDNO ZASEDANJE
dszza
, (Nadaljevanje, s 1. strani)
fojo tako v,se stroške, ki so Predvideni z gospodarskim /načrtom Zavoda in jih zmanj-sad° na minimum', pravtako Pa tudi celotno' radministra-ttvno poslovanje zaradi sferaj-’n? poenostavitve in zmamjša-Mijskega kadra.
*si ti ukrepi morajo biti
■Predloženi DS do* 12. 5. 1965.
izredne prilike zahtevajo !i^re in konkretne ukrepe, je S Zavoda naložil posamez-odgovornim 'sodelavcem ri strokovnim službam kon-jriPe naloge, ki jih morajo «vršiti v sorazmerno kratkih
, rakih.
Dr. Jože Gogala
prej sprejetih kriterijih pridejo v poštev, da pa se jim preskrbi po možnosti druga zaposlitev.
S. J.
strije ISKRA.	podjetja, filmski scenarij. Še-
Ob snemanju prvega filma le ko je scenarij odobren s o, našem podjetju si je sne- strani komisije, se na osnovi malna ekipa, ki tudi sedaj odobritve in pripomb članov nastopa v istem sestavu, na- komisije preide k pisanju snemalne knjige ter nato k snemanju filma.
Slučaj je nanesel, da je bil film gotov prav ob obisku pokojnega predsednika romunske vlade. Predsednik Dej se je zelo pohvalno izrazil o filmu in je med drugim dejal, da do sedaj še ni videl filma, ki bi mu toliko povedal o nekem podjetju. ISKRA mu ja ob tej priliki tudi poklonila prvo kopijo filma'.
Od tedaj jé minilo že precej časa in naš film so si' ogledali mnogi kulturni, politični delavci ter/gospodarstveniki tujih držav. Vsi so ugodno ocenili (film in dejali, da je dober film prav gotovo najboljša propaganda za podjet-
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
za redna delovna razmerja
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA
Vodja sektorja tehnične kontrole
Pogoj: visoka strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa na področju kontrole ali srednja strokovna izobrazba in 15-letna praksa. ■
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ, Tovarna električnih aparatov Ljubljana, Savska cesta 3.
Ob tej priliki bi bilo lepo
ju. gg mm	......
Domači kulturno-prosvetni krogi sodijo; da je’ ISKRIN „	...	,	.. film do sedaj: najpopolnejši
m prav, ce , bi vsaj v skopih dokument. 0 delu naše. indu-besedah povedal tudi nekaj . .
resnic, ob katerih bi se bilo MJorda ne bi b;te'odveč, če vredno zamisliti. . f ^ povem, da je nekoliko čudno, Proizvodni program našega da vodstva posameznih tovarn podjetja je ogromen, v ”°"
kem oddelku, obratu in tovarni obstajajo neštete zanimivosti, ki bodo morda ostale za vedno skrite očem gledalcev. Sredstva, ki so namenjena filmski dejavnosti v podjetju, so pač omejena, lahko bi dejali celo, da so v letošnjem letu skrčena na minimumi. Potrebna je res velika
in obratov ISKRE, niso pokazala posebnega zanimanja, da bi prikazala film. svojini kolektivom. Prenekateri delavec bi ob gledanju filma videl tudi samega sebe na platnu im vedel bi, da film kaža prav njega, ki je nosilec produkcije im/ delovne ideje.
D. ML
Uspelo tekmovanje mladine »E ektromehanike« in ZZA
Javna tribuna v Železnikih
Tovarišica Pepca Markovič iz splošne montaže »Elektromehanike« je bila ob odhodu v pokoj nadvse prijetno presenečena, ko je dobila od sodelavcev res lepa darila v spomin. Uredništvo je prejelo od imenovane prisrčno pismo, kjer se za izredno pozornost vsem prisrčno zahvaljuje in jim želi še mnogo delovnih uspehov
V Kranju so se pretekli Jedem srečali mladi športniki »Elektromehanike« in ZZA. Veliko število nastopajočih je pokazalo, da je med mladico precej navdušenja za taka medsebojna srečanja. V štirih disciplinah: šahu, namiznem tenisu, plavanju in streljanju je nastopilo kar 75 tekmovalcev, med njimi tudi 6 mladink.
Izkazalo se je, da je bilo med, nastopajočimi največ
Strelci . kranjske tovarne tokrat niso imeli v ekipi ZZA resnejšega nasprotnika, saj so v ekipi nastopili strelci,, ki spadajo med najboljše v- občini. Zmagali so z rezultatom 1266 krogov proti 1015 krogov, pa tudi vsa tri prva mesta so pripadla posameznikom iz te ekipe.
Igralci namiznega tenisa iz Elektromehanike so osvojili vse možne točke, čeprav tega niso pričakovali, član kranj-
Posnetek s strelskega tekmovanja »Elektromehanika« : : ZZA. Rezultat: 1266 krogov proti 1015. Tudi pri posameznikih so dosegli prva mesta strelci »Elektromehanike«
ljubiteljev ' »mokrega« .elementa. Tako se je s startnih kamnov pognalo v borbo za točke v treh točkah plavalnega sporeda 42 plavalcev. Nekateri med njimi so dosegli celo zelo dobre rezultate. Eden od teh je bil Marjan Breščak, ki je na 50 m prosto dosegel čas 30,3,' pa tudi mladinka Olga Rakovec je bila s časom 42 sok. uspešna. Stanje točk po plavalnem dvoboju je bilo 59:46 za Elektromehaniko.
ske ekipe Brenk je bil najboljši pri mladincih, medtem ko je bila zmagovalka pri mladinkah Isteničeva iz ZZA.
Edino v šahu se je pokazala izenačenost obeh nasprotnikov, saj je bil izid dvoboja 12,5:12,5. Prelovšek iz ZZA je z lepo igro prčma-gal vse nasprotnike. ,
Končni izid dvoboja »Elektromehanika« : ZZA — 98:75 točk.
B.M.
Stanje-točk po plavalnem dvoboju »Elektromehanika« : : ZZA 59:64. Sodelovalo jé 42 plavalcev
V četrtek, 29. aprila, je sindikalna podružnica | skupno z ostalimi družbeno-poli-tičndrni ’organizacijami v tovarni organizirali »Javno tribuno«. Namen le-te ni, bil samo v boljšem informiranju kolektiva, temveč tud; o. tem, da skušamo pritegniti čim več'članov našega kolektiva k aktivnejšemu obravnavanju problemov, ki jih je
vedno dovolj.
Strokovnjaki tovarne so bili zadolženi, da dajo prikaz poslovanja za leto 1964, finančni obračun za lansko leto, delitev sredstev, perspektivni razvoj tovarne in podjetja in da odgovarjajo na vprašanja, ki jih je predhodno SP anonimno zbrala.
Za začetek jé. tov. računovodja obrazložil firiančni obračun tovarne, nanizal je precej zanimivih problemov ih primerjal rentabilnost s strokovnostjo, produktivnostjo itd. Pri tem na žalost ugotavljamo, da s povečavanjem izvoza in zanemarjanjem domačega tržišča (če več izvažamo) ta iz leta v leto pada, in da se kljub povečavanju serij, števila motorčkov in produktivnosti; izboljšavanju tehnologije, stvari' prav nič ne izboljšujejo. Sprašujemo se, koliko časa bomo v stanju, da smo v interesu podjetja dolžini toliko izvažati, ko pa po drugi strani ugotavljamo vedno manjšo rentabilnost, ko pa se govori o denarju in o izvozni stimulaciji, pa ha vse to v podjetju pozabljamo.
Zanimivo vprašanje, ki je bilo postavljeno s strani kolektiva, je bilo tudi vprašanje, odnosi MIKRON naša tovarna in bojazen konkurence v lastnem podjetju. Na to je'dal odgovor tov. direktor, m sicer, da zaenkrat še ne obstaja- ta bojazen, ker smo s pogodbo odstopili samo gospodinjske aparate in tiste elektromotorčke, ki jih pri nas ne moremo izdelati, tržišče pa jih potrebuje.
jetju irf na druga vprašanja. Za zadnjo temo .— razvoj’tovarne — nam je zmanjkalo čaša.
Udeležba na včerajšnji javni tribuni je bila kljub dobri propagandi nezadovoljiva! Prisotni so bili v večini le. tisti, ki so bili po službeni ali funkcijski dolžnosti zadolženi. Tudi debata se ni zadovoljivo razvila, verjetno zato, ker tisti, ki so te stvari že vedeli, niso spraševali,
29. aprila, je sindikalna podružnica v tovarni elektromotorjev v Železnikih organizirala javno tribuno z namenom, da čim več članov kolektiva "Obravnava probleme, ki jih je vedno dovolj. Obravnavali so finančno vprašanje, izvoz, delitev dela s tovarno »Mikron« v Prilepu, prodajo na domačem tržišču, lansko in letošnje poslovanje. — Udeležba, kakor poroča dopisnik, ni bila zadovoljiva
Tečaj prve pomoči v Horjulu
Sindikalna organizacija v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu vsestransko skrbi- za usposabljanje mladih proizvajalcev. V okviru programa raznih tečajev in seminarjev je pred nedavnim organizirala
in izvedla uspel tečaj za prvo pomoč, katerega je obiskovalo nad 30 mladih delavk in delavcev. '■
Po enomesečnem tečaju je skupno 28 udeležencev položilo zaključni izpit, pri čemer je večina prejela za svo-
je znanje na izpitu oceno odlično in prav dobro, kar je jasen dokaz, da so. se tečajniki obdelave skrbno pripravljenega gradiva lotili z vso resnostjo in namenom na tečaju čismveč pridobiti.
Problem pa je ravno v tem’, da Prilep s tem osvaja -domače tržišče in proizvodnjo elektromotorjev, mi 'pa ravno to tržišče zanemarjamo.
Kot druga tema je bilo na dnevnem redu; obravnavano poslovanje v lanskem letu in v začetku letošnjega. Tov. direktor je v grobih potezah orisal te stvari, poleg tega pa je še odgovoril na vprašanje, zakaj toliko časa ni bil sprejet naš pravilnik o delitvi OD, decentralizacija v pod-
tistih pa, za katere je bite stvar organizirana, pa 01 bilo!.
Vprašujemo še, zakaj naj v bodoče take tribune še organiziramo?! Zadnji čas je, d3 prenehamo govoriti o neul' formiranosti in se rajši-P®; menimo o nezainteresiranost1 tistih, ki v kritikah pogosto navajajo pomanjkljivo formiranost kot vzrok raznih dogajanj v tovarni. -»tas«
Lepó priznanje oblikovalcem
V Stuttgartu obstaja posebna ustanova pri Landesgewer-beamt Baden — Wurtenberg Zentrum Form (državna institucija), ki vsako leto prireja mednarodno razstavo industrijskih izdelkov, ki so estetsko najbolj uspeli s' področja potrošnih in investicijskih industrijskih izdelkov. Število držav, ki vsako leto sodeluje na tej razstavi, je izredno veliko.
' Iskra je v letu 1964 na to razstavo, ki je brezplačna, poslala pet svojih izdelkov, ki so bili podvrženi strogi mednarodni strokovni žiriji. Kot nam je znano, je' žirija zaradi nezadovoljive estetske kvali-
»Znak priznanja«, ki ga je «Iskra« prejela za dognano zunanjo estetsko obliko petih izdelkov »Iskre« v Stuttgartu, in ki ga bo »Iskra« lahko uporabljala v reklamne namene
tete izvrgla precejšnje število izdelkov tudi renomiranih inozemskih firm, dočim so Iskri priznali vseh pet eksponatov in jih tudi razstavi-
li.	Predsednik strokovne žiti je g. Auer je bil z, našimi izdelki zelo zadovoljen in je dejal, da je strokovna žirija presenečena, da se' kaj takega v Jugoslaviji sploh izdeluje-
Za pet izdelkov »Iskre« je LGA — Zentrum Form izdal Iskri certifikat (spričevalo) o razstavljenih izdelkih (UKP-5 — prenosna ultrakratkovalov-tia postaja, elektronski števec, |5 W Hi-Fi ojačevalec, vrtal-
ni stroj EVS 6 in prototip elektronske avtomatske telefonske ' centrale). Zadevno je >Iskra« prejela tudi katalog, v katerem so objavljene fotografije izdelkov iz mnogih držav, ki so na razstavi' dobili- visoko priznanje; med katerimi - je tudi 5 izdelkov »Iskre«. V pismu, ki je bilo priloženo katalogu, ' sev? predsedstvo omenjene ustanove zahvaljuje, za udeležbo na razstavi, ob koncu pa zaključuje z vabilom na trajno sodelovanje^ Znak priznanja (Werbemarke), ki v mednarodnem merilu pomeni estetsko dognano obliko izdelka, lahko »Iskra« koristi v . reklamne namene pri že naštetih artiklih' (obeski, nalepki, natis) v poljubni velikosti.
Kakšno veljavo ima zadevni znak v svetu, nam dovolj zgovorno kaže’ naslednji primer:
»Perles« je Švicarski izdelovalec to naš kupec vrtalnih strojev. Le-ta je zahteval pri našem vrtalnem ' stroju EVS 6 nekatere oblikovne spremembe na zunanjosti izdelka. Ker je oddelek* za oblikovanje v ZZA smatral, da bi zahtevani popravki porušili estetiko zunanjega izgloda, je podrobno obrazložitev? zasnove podprl s priloženim Spričevalom LG Zentrum Form iz Stuttgarta, ■nakar .je inozemski kupec tako-j umaknil.'svojo zahtevo po spremembi: zunanje oblike omenjenega vrtalnega stroja. ,
Vsekakor je spričevalo in »znak priznanja« ustanove v Stuttgartu — dognanim estetskim oblikam navedenih izdelkov »Iskre« — laskavo priznanje kolektivu oddelka za oblikovanje, in prav je, ~ da jim k temu uspehu v mednarodni areni oblikovalcev čestitamo, z željo, da bi nas kaj kmalu presenetili š podobnimi priznanji. Ado
Lawiesgewerbeamt .
Baden-Wurttemberg
FOT»
internationale Produktgesteltung aus de» Bereich der Gebrauchs- und Invesilfiohagaterlnduatrle
BtCitt
t.tunuusA
Für (Se Ausstellung 1964 im LG A-2enffimt Form wurden eusgewShit;
t» szaffc-EMPrsKososait is«s BOsKTnoKtsciucn zžatsa x&ffs .io w si- ri vkhs-t Ahkf.b xssz
B.VTC BXSKTBOSISCHB. AtfiOMÄ-
TtscBB tre pe i'«o?»«ís¥ra ls tss-t BOBíiMAScaiar «iss
Stuttgart, im Juli 1964
Präsident !
Spričevalo ustanove v Stuttgartu za dognano zunanjo estetsko obliko petih artiklov »Iskre« (UKP-5 prenosna ultra-kratkovalovna postaja, elektronski števec, 35 W Hi-Fi ojačevalec, vrtalni stroj EVS ti in prototip elektronske avtomatske telefonske centrale_
Začeto delo v obratu ATN zahteva iz dneva v dan dobre organizacijske prijeme. Sestanki ha »visoki ravni« so nujni, saj dostikrat zavist od pogovora vodilnih delavcev, da delo ir začetnifazi normalno teče. 'Na sliki od desne na levo: šef obrata ATN ing. Jože Unk, šef gospodarsko-planske priprave proizvodnje ing. Feliks Tavčar, šef proizvodnje ATN ing. Marko Rant, šef tehnične priprave proizvodnje ing. Jože Teran pri strokovnem razi. govoru
(f obratu avtomatskih telefonskih naprav
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja vodja obrata ATN ing. JOŽE UNK
VPRAŠANJE: Kakor je . znano, je novi o-brat avto-N matskih telefonskih naprav začel »dihati«. Je bil začetek težak?
ODGOVOR: Preden začnem govoriti o težavah, menim da
Pavla
Bertoncelj
Težko nas je prizadela nenadna vest, da nas je zaradi zahrbtne bolezni v 52. letu nenadoma zapustila Pavla Bertoncelj.
Poznali smo jo kot vestno in požrtvovalno delavko ,ki ji ni bila pretežka nobena naloga in napor.
Bila je med prvimi člani kolektiva naše tovarne in-delila skupaj vse radostne in grenke trenutke, katere smo preživljali v času rasti našega kolektiva.
Pogrešali bomo drago so,delavko — lik zveste in požrtvovalne delavke pa bomo ohranili v najlepšem spominu.
Sodelavci v tovarni električnih merilnih instrumentov Otoče
bo prav, če povem nekaj Zgodovine. Kot vemo, je PTT uprava Jugoslavije Z dosežki Iskrinih central zadovoljna, ker so centrale takšne, da jih lahko uporabljajo v vsem jugoslovanskem PTT prometu. To potrdilo je za Iskro predvsem važno iz ekonomskih vidikov saj vemo, da mora vsak dober gospodar gledati tudi na zadovoljiv ekonomski uspeh. Vše kaže, da se bo naš obrat predvsem uveljavil v proizvodnji javnih avtomatskih tel. naprav, torej za PTT službo.
VPRAŠANJE: To potrdilo oziroma lahko rečemo tudi priznanje je prišle tedaj, ko je Iskra ne? hala . vztrajati na' sistemu koračne tehnike. Prehod na drugačen sistem, je gotovo zahteval dosti časa in študija. Je tako?
ODGOVOR: Drži! Da je do takšnega pismenega potrdila sploh prišlo, je. bilo potrebno opraviti precej razvojnega, proizvodnega, montažnega in končno tudi strokovno teh-• nično propagandnega dela. Zdi se mi, da je bilo to delo uspešno in če k temu upoštevamo dejstvo, da Jugoslavija potrebuje novih in novih telefonskih priključkov, potem je porast telefonske proizvodnje zanesljiv kažipot k še večji proizvodnji.
VPRAŠANJE: Vse kaže,
. da ste nekako zaljubljeni v svojo branžo. Kaj pa . -drugi člani kolektiva, so istega mnenja?
ODGOVOR:	Menim, da
imam prav, če rečem, da v ta porast lahko zaupamo vsi, zato se vsi člani, ki se bavi-mo s telefonijo na kateremkoli področju v Iskri, trudi-, mo, da' bi našo produkcijo telefonskih priključkov še povečali. Statistika kaže, da je v Jugoslaviji porast števila telefonskih priključkov na 100 pribavlcev zelo majhen 1,8 priključkov na 100 prebivalcev) tako, da relativno število prebivalstva enako na-
rašča po' gostoti kot. število novih I telefonskih ’ priključkov. Po svetovnih statistikah pa bi moralabiti krivulj a porasta bolj strma pri telefonih kot /pri prebivalstvu. Upam, da '"banjo takšno pot ubrali, delno smo jo že tudi v Jugoslaviji,? zato je nujno, da Iskra, kot tovarna avtomatskih napravi prav to proizvodnjo poveča:
VPRAŠANJE: Kakor vidimo, je želja po speciali-
-	ziranem • obratu skoraj | uresničena. Nova zgradba,
stoji in_
ODGOVOR: Že, že, toda za obrat ni važna le Zgradba, pač pa tudi oprema in sodelavci. Nekaj: imamo, drugo pa iščemo. ATN je torej naravno nastali obrat, ki sicer dolgo ni prišel do te možnosti osamosvojitve, in povečave. Začetek smo pričakali, toda na žalost ob času restrikcije investicijskih sredstev. .
Vprašanje: Kakor vemo, je vsak Začetek težak. V dobi restrikcije in
-	pomanjkanja obratovalnih sredstev pa še posebno. Kakor pa vemo, imate Vi in sodelavci polno mero optimizma. Ni tako?
ODGOVOR: No, da — brez optimizma ni Zmage. To je točno! Res je, da je začetek težak,. da ne rečem, zelb težak. Kadri, oprema, material, garderobe, to so hudi in kočljivi problemi, vendar upam, da bomo tudi te težave s skupnimi močmi premagali, saj i je naše življenje itak premagovanje težav. Menim, da je prav, da so naši bralci seznanjeni s težavami, čeprav je naš osnovni cilj — napredek! Imamo velike perspektive, saj -ima PSO do nas velike zahteve, če pa pomislimo, da bo treba več izvažati,' bo treba res kar krepko po-' prijeti. Naša misel je torej le ena: proizvajati čimveč, čim hitreje in čim cenejše!
ABC j
K
m
poročilu o tekmovanju adine podjetja
Rezultate mladinskega tekmovanja za januar in februar ponovno objavljamo z enomesečno zamudo. Zaradi nepravilnih in pomanjkljivih podatkov iz posameznih tovarn so se mprali obrazci ponovno vračati tovarnam. Največ napak je bilo iz Elementov, Avtomatike in Zavoda za avtomatizacijo, sektor Ljubljana. V večini primerov sb bile napake v tem, da so imeli mladinci posamezne tovarne iste osebne Številke, ne pa vsak svojo! Postavlja se nam vprašanje, kako imajo te tovarne urejene personalne podatke. Ob-računovalke, ki so zadolžene za izpolnjevanje obrazcev, večkrat 'pozabijo vnesti v obrazec posamezne znake za prekinitev dela, izstop itd., M so v navodilih navedene. Zaradi takih pomanjkljivosti računski center seveda ne more pravočasno izračunati podatke.
Kot je razvidno iz tabel, r rezultati tekmovanja ne moremo biti preveč zadovoljni. Najboljše rezultate dosegajo mladinci »Elektronike« Horjul, ki so že od vsega začetka' tekmovanja na prvem mestu. Nasprotno pa se mladinci iz (Sežane ne morejo otresti zadnjega mesta. Prepričani smo, da v tej tovarni vzrok tako slabih rezultatov niso samo mladinci, apjpak razmere, v katerih se trenutno tovarna nahaja. Mladinski orgnizaciji in upravi tovarne priporočamo, da temeljito analizirajo vzroke, ki so privedli mladince do takih rezulatov.
I Vsem tekmovalnim komi--sijam \ priporočamo, da temeljito analizirajo rezultate: mladinskfega tekmovanja7 ter takoj ukrepajo, da še subjektivne slabosti, ki jih je tekmovanje pokazalo, takoj odpravijo.
F. D.
Doseganje norm po korekciji v kranjski tovarni
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja vodja tehnološke priprave dela v »Elektrome-haniki« JANEZ GORJANC
VPRAŠANJE: Lani je bila v »Elektromehanski« izvršena korekcija norm. Kori' predsednik komisije za korekcijo norm boste najlaže pojasnili našim bralcem, če je ta akcija pokazala pozitiven uspeh?
ODGOVOR:	Korekcija
norm v »Elektromehani--. ki« je bila izvedena s
1.	oktobrhm 1964. V načelu so se vse časovne norme znižale za povprečno preseganje stroškovnega . ' mesta, istočasno pa se je dvignila vrednost grup' dela. S tem so razmerja ostala nespremenjena, nivo doseganja norm pa bi teoretično moral biti 100-odstotai. Po korekciji se .je predvideval ponoven, porast dosegan ja norm in sprostitev skritih rezerv. Sklepanja so bila pravil- . na, kar nam dokazujejo 1 statistični podatki.» Dose-
ganja po mesecih so bila namreč naslednja: oktober 100,9 ■%, november 103,8 %, december 104,9 %, januar 105 %, februar pa 108,4 %. -
VPRAŠANJE: Kot je znano, so bile' norme korigirane po nekem povprečju-in so zato nastale ponekod dokajšnje razlike. Kako ste uskladili ta nesorazmerja.
ODGOVOR: Ker so bile norme korigiranfe. - s povprečjem stroškovnega mesta, je bilo pravilnim normam vzeto. preveč in obratno, ohlapnim pa premalo. Normirski' oddelek je prav' zato začel po , novem letu z usklajevanjem norm in je dp sedaj usklajenih že 1000 norm. Usklajevanje norm se. izvaja tako, da normirci z 1 vodstvom delavnic ugoto-ve, katere norme so bile preveč ali premalo korigirane. Za te se izračuna tehnična norma ali pa napravi ponovna časovna
Poročilo o tekmovanju mladine za dvig produktivnosti v mesecu januarju 1965
Mesta	_ Število tekmovalcev. Povprečno						NajfeMfši	tekmovalci	po učinku			Nar oljši tekmovalci po času
		po uč.	po času skupaj točk .			M	Priimek	EE	SM	točke	M	Priimek EE SM točke
						i	Celarc	73	214	71,60	i	
i	Elektronika	76	81	157	6,12	2	Smrtnik	73	214	60,01	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Nagode	73	214	59,00	3	
						1	Kirn	11	110	15,54	1	
2	Elementi	388	136	524	4,92	2	Kužnik	09	910	14,81	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Vel j kovic	06	612	14,41	3	
3	Polprevodniki	—	73	73	4,91	1 2 3					1 2 3	več tekmovalcev z 0 točkami
						i	Mokorei	75	621	13,18	1	
4	Merilni instr.	S3	49	102	4,88	T	Rakovec	75	628	11,71	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Jug	75	621	11,46	3	
						1	Gregorc	36	362	11,60	1	
5	ZZA	33	359	392	4,85	2	Čeh	36	367	6,93	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Poljanšek	06	006	6,68	3	
						1	Gasar	02	220	23,86	1	
6	Elektromotorji	145	66	211	4,83	2	Gartner	03	315	18,13	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Potočnik	02	210	9,00	3	
						1	čeme	70	223	33,13	1	
7	Avtoelektrika	178	77	255	4,66	2	Bone	70	222	12,02	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Petegan	70	223	11,72	3	
						1	Gobo vic	00	175	26,27	1	
8	Kondenzatorji	104	23	127	4,42	2	Jakša	00	T75	20,04	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Štrukelj	00	175	13,18	3	
						1	Kokalj	31	320	26,47	1	
9	Elektromehanika	714	395	1109	4,30	2	Bukovšek	10	560	22,27	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Lebah	25	650	18,18	3	
						1	Petak	50	571	9,02	1	
10	Aparati	130	122	252	4/23	2	'Mohor	70	710	8,78	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Mojškerc	50	571	8,04	3	
	T.					1	Cegnar	75	750	13,23	1	
11	Avtomatika	274	64	338	3,77	2	Obrat	14	130	11,86	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Zajc	75	750	11,23	3	
						1	Nahtigal	00	661	21,70	1	
12	Usmeri naprave	39	20	59	3,35	2	Vidmar	00	661	15,25	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Modic	00	661	13,48	3	
						1	Klopčič	-72	162	14,41	1	
13	Naprave	12	129	14i	3,33	2	Podlogar	72	162	8,49	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Tomc	72	172	4,44	3	
						1	švagelj	84	040	13,79	1	
14	Sprejemniki	168	52	220	3,08	2 3	Ukmar Peca	85 84	030 040	11,56 10,30	2 3	več tekmovalcev z 0 točkami
						„ 1	Celarc	73	214	71,60	1	
	Podjetje skupaj:	'2314	1646	3960	4,42	2	Smrtnik	73	214	60,01	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Nagode	73	214	59,00	á	
analiza dela z namenom, da se premalo korigiranim normam višek, čaša, odvzame ih doda preveč korigiranim.
Z - usklajevanjem norm se je pričelo v tistih delavnicah, kjer so bili rezultati doseganja najbolj pereči. Podrobneje so bile analizirane, naslednje delavnice: avtomatske stružnice/ vretanske stružnice, stroji za izdelavo vijakov in zakovic, galvanika itd.
VPRAŠANJE: Kakšen je bil odmev proizvajalcev na korekcijo norm?
ODGOVOR: Vsak nov ukrep, ali akcija v tovarni je s stranizaposlenih sprejeta s precejšnjim nezaupanjem, ker prizadeti -niso o zadevah dovolj poučeni in podrobneje seznanjeni.. Vodstva delavnic bi se morala v te namene v-eč angažirati. V delavnicah, ki imajo delo samo po normi in kjer poslujejo po organizacijskih 'predpisih (tam so bili podatki, o doseganju realni), ni. bilo ne trenj in niti, ne negodovanja. Nasprotno pa je bilo precej nezadovoljstva v tistih delavnicah, kjer se dela po normi in tudi na -režijo. Tu je bilo ugotovljeno, da je- bil prenoka-teri odstotek doseganja norm nerealno- prikazan. V teh delavnicah imajo normirci po nepotrebnem precej dela.
VPRAŠANJE: Zanima naš; koliko proizvajalcev ni zaradi korekcije., doseglo norme oziroma .kako zadeva izgleda v tern mesecu?
ODGOVOR: - V oktobru 12 stroškovnih mest v povprečju ni doseglo .100% norm, 'prav tako tudi v novembru,, v decembru 10,
' v januarju 6, y februarju pá samo še 1. Vsa ostala stroškovna mesta 'norme-že dosegajo oziroma tudi presegajo.
VPRAŠANJE: Vsem.je jas-Jio, da normirci nimajo hvaležnega dela. Kaj menite-; ijso kolektivu dovolj jasne náloge narmircev?
ODGOVOR: še- danes' članom kolektiva niso do-, volj jasne naloge normir-ca. On mora na osnovi tehnološkega postopka in š strokovnim znanjem strojile tehnologije določiti potreben čas za izdelavo določenega števila 'kosov in seveda tudi grupo dela.
Izpolnjevanje družbenega plana in zmanjševanj? proizvodnih stroško-v nam veča plačni fond tovarne, rezultati celotnega gospodarstva v' državi pa nam diktirajo družbeni standard. Popolnoma napačno je torej mnenje, da so osebni, . dohodki in up življenjsjd standard odvis- ■ ni od normirca.
OSEBNI DOHODKI V LETU 1964
V razvijanju stimulativnej-fe delitve OD je bil v 1.1964 storjen precejšnji napredek. Pravilniki o delitvi CD in OD enot so znatno boljši prav v najbistvenejših elementih kot npr. vzpodbudinosti OD ter vrednotenju dela. Prav tako je bil izdelan in sprejet po samoupravnih organih enoten pravilndlk o delitvi OD, ki posega tuidi na področje delitve čistega dohodka. Nekatere inštrumente za delitev-OD pa je vseboval tudi gospodarski plan, ki je predvsem 5 uveljavil povezanost OD skupnih služb ž doseženimi posltranimi rezultati.
1 POVPkECNI OSEBNI
DOHODKI
Podjetje Iskra, vključno z ZZA in' SC je preteklo leto doseglo povprečne OD din 46.710, kar predstavlja glede na leto 1963 27,4% porasta. Ta odstotek pa bistveno pade, če upoštevamo lanskoletni porast življenjskih stroškov povprečno za 10%. Tako dobimo, da so OD realno porasli za 15,9 %.
Primerjava z nekateri™ re^blišktmi povprečji je na-, slednja:
prav do posameznikov na važnejših delovnih mestih in veže njihove OD na specifične rezultate. Omeniti moramo še porast OD v »Elementih« --.in »Elektroniki«, ki je posledica ugodnih poslovnih rezultatov. Iz tabele je tudi razvidno, da so OD v tovarnah hitreje rasli kot v skupnih službah.
STIMULATIVNOST
DELITVE OD
V preteklem letu so enote izplačale, 626.052 milijonov din. stimulacije, kar predstavlja nekajkrat toč ji znesek, kot pa je bil v te namene izplačan leta 1963. Vsak delavec je prejel povprečno 47.090 din oziroma še en mesečni osebni dohodek, če preračunamo to v mesečni znesek, je znašal stimulativni dol'OD 3920 din oziroma 8,4 % povprečnih OD. Zopet naletimo na razkorak med tovarnami in skupnimi "službami. Stimulativni del OD v povprečnih OD tovarn je namreč znašal
9,0	%, v skupnih službah pa 6,7%. Praktično vzeto je to-, likšen del gibljivih OD ,,še
zelo majhen in končaj zadosten za vzpodbuditev.
Kljub opaznemu napredku v razvijanju sistemov delitve za enote kot celote pa je čutiti določeno stagnacijo pri razvijanju delitve po delovnih enotah ter stimuliranju kategorije delavcev, ki delajo po času. Ta problem je še posebno težaven, kter ne razpolagami z nikakršnimi temeljitejšimi izkušnjami.
RAZPON
OSEBNIH DOHODKOV
Vsi podatki, lanskega leta nam govorijo, da se neenakost delitve OD med delavci zmanjšuje. Prav tako so se relativno zmanjšale razlike med -enotami. Koliko je ta pojav', pozitiven in spodbuden, je seveda vprašanje, saj so skoraj vsi ukrepi v tej smeri šli na račun visoko-s trakovnih delavcev oziroma enot z visoko kvalifikacijsko strukturo.
Prvi in najočitnejši podatek o zmanjševanju razlik med prejetimi OD je razmer-, je med najvišjimi in najnižjimi OD v letu 1963 in 1964.
1963	1964 indeks
-	______________,	______________________ 63
povprečno riajnižji OD	17.370	25.800	148,8
povprečno najvišji OD	99.020	119.580	120,8
Razmerje	1:5,7	1:4,6
Drug pomemben pokazatelj po razponih OD (zajeti so velikih strukturalnih premi- samo tisti delavci, ki so me* kov o delitvi OD predstavlja- sečno delali od 180 do 230 ur), jo podatki o številu delavcev
Razpon OD		Struktura delavcev po razponih OD 1963 1964		Kumulativa . 1963 1964	
do	15.000	0,4	_	0,4	
15.001-	- 20.000	5,7	0,4	6,1	0,4
20.001-	- 25.000	14,7	3,4	20,8	3,8
25.001	- 30.000	17,7	10,2	38,5	14,0
30.001-	- 40.000	26,2	33,6	64,7	47,6
40.001-	- 50.000	15,2	22,9	79,9	703
50.001-	- 60.000	8,8	12,9	88,7	83,4
60.001-	- 80.000	7,7	11,1	96,4	94,5
80.001-	-100.000	2,5	3,5	98,9	98,0*
100.001	in več	1,1	2,0	100	100
		100 ,	100		
(Dalje na 8. strani)
LETO 1964
gospodarstvo	45.733
industrija	46.127
elektroindustrija 43.952 Iskra	46.710
Če pri Iskri ne upoštevamo ZZA in ŠC, se njeno povprečje zmanjša na din 45.320, kar je pod povprečjem industrije in celotnega gospodarstva. To se pravi, da so OD v Iskri še vseeno manj porasli kot pa v drugih industrijskih' podjetjih.
V tabeli so prikazani realizirani povprečni OD po po-edinih enotah, in sicer glede na leto 1963. Kot je razvidno, so vse enote presegle povprečne OD iz leta 1963, in sicer za najmanj	14,2 %
(ZZA) ter največ 52,1 % (Elektromotorji). 1 Najnižje povprečne OD sita imeli enoti »Avtoelektrika« In pa »Kondenzatorji«. V veliki meri so tako nizki OD v teh enotah Pogojeni , z'zelo nizko kvalifikacijsko strukturo, v Novi Gorioi pa še z neizpolnjevanjem plana proizvodnje, če vzamemo, da je kvalifikacijska struktura podjetja 100, Potem je v Avtoelektriki'
86,5,	v Kondenzatorjih 82,5 jn v Avtomatiki, kjer , imamo isti primer, 83,6. Na podlagi tega lahko zaključimo, da je kvalifikacijska struktura v Posamezni enoti bistven ele-®ent višine njenih povprečnih OD. Zato je v večini primerov napačno gledanje, da Pomeni visoko povprečje OD v enoti tudi dejansko višje CD po posameznih delovnih mestih. Tipičen primer za to.
"P osebni dohodki ' Uprave, ATO In šolskega centra.
Med enotami, v katerih so CD največ porasli, so na Prvem mestu »Elektromotor^ 1 ki so bili še v 1. 1963 na ; zadnjem mestu. Lansko leto
Pn so sprejeli nov'pravilnik i° delitvi OD, ki se spušča
Poročilo o tekmovanju mladine za dvig produktivnosti v mesecu februarju 1965
Mestc	Tovarna	Število tekmovalcev Povprečno				M	Najboljši	tekmovalci	po učinku			Najboljši tekmovalci po času
		po uč.	po času skupaj točk				Priimek	EE	SM	točke	M	’riimek EE SM točke
						1	Celarc	73	214	60,69	i	
i	Elektronika	80	78	158	6,00	2	Smrtnik	73	214	51,18	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	žagar	73	214	48,95	3	
						1	Rakovec	75	628	14,01	i	
2	Merilni instr.	56	53	109	5,11	2	Jug	75	621	12,89	2	več tekmovalcev i 0 točkami
						3	. Škofič	75	628	12,45	3	
	-1					1	Kukman	11	110	13,86	1	
3	Elementi	147	55	202	5,03	2	Kirn	11	110	12,90	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Ivaneš	11	110	12,27	3	
4	Polprevodniki	—	72	72	4,92	1 2 3					1 2 3	več tekmovalcev z 0 točkami
						1	Gregorc	36	362	10,28	1	
5	ZZA	. 32	338	370	436	2	Poljanšek	00	175	6,86	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Krmelj	36	364	6,83	3	
					v -	1	Gasar	02	220	19,88	1	
6	Elektromotorji	147	74	221	4,71	2	Gartner	03	315	15,33	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Mesec	02	225	8,66	3	
						1	Černe	70	223	26,93	1	
7	Avtoelektrika	204	78	282	4,48	2	Martinuč	70	223	11,62	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Orel	70	223	10,67	3	
						1	Golobič	00	175	20,95	1	
8	Kondenzatorji	100	22	122	4,45	2	Jakša	00	175	17,68	2	več tekmovalcev z 0 točkami
	|					3	Blatnik	00	175	13,00	3	
						1	Starman	31	320	44,75	1	
9	Elektromehanika	727	407	1134	4,37	2	Bukovšek	10 •	560	23,51	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3*	Kokalj	31	320	23,28	3	
						1	Mohor	70	710	9,08	1	
10	Aparati'	134	129	263	4,22	2	Perko	70	710	8,82	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Murko	50	510	8,70	3	
						1	Husič	14	210	13,14	1	
11	Avtomatika	205	33	238	3,65	2	Zajc	75	750	11,64	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Martinčev	14	210	9,95	3	
						1	Podlogar	00	162	11,66	1	
12	Naprave	10	127	137	3,60	2	Klopčič	"DO	162	10,82	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Tomc	00	172	4,35	3	
						1	švagelj	84	040	13,14	1	
13	Sprejemniki	169	53	222	3,32	2	Ukmar	85	030	11,77	2	več tekmovalcev z 0 točkami
						3	Peca	85	030	10,78	3	
						1	Nahtigal	00	661	18,64	1	več tekmovalcev z 0 točkami
14	Usmer. naprave	39	22	61	3,03	2	Vidmar	00	661	12,15	2	
						3	Modic	00	661	11,42	3	
						1	Celarc	73	214	60,69	1	Več tekmovalcev z 0 točkami
	Podjetje skupaj	2050	1541	3591	4,42	2	Smrtnik	73	214	51,18	2	
						3	Žagar	73	214	48,95	3	
Iz šolskega centra
V bivši Industrijska kovinarski šoli »Iskra« so mladinske komiteje ZMS ustanovili žd pred več leti. Prav tako so to organizacijo imeli tudi na šoli v Ljubljani. Na Tehniški srednji, šoli v Kranju, pa so mladinsko organizacijo ustanovili pred dvema letoma. Vse te organizacije, točneje povedano aktivi, so do sedaj več ali manj uspešno delali. Res je, da so se še najbolj osredotočili na športna tekmovanja^ res pa je tudi, da so športne manifestacije prireditve, za katere ni treba kdove kakšnih posebnih pogojev.
Zakaj omenjam športna tekmovanj a ?_ Kdo ve^Jcoliko besed je hilo že izrečeno o novem poslopju Šolskega centra. Vendar o tem na tem-mestu ne bi veljalo zopet razpravljati. Lahko pa prav tu poiščemo vzrok za to, da so bile mladinske organizacije na vseh treh šolah pri svojem delovanju nekako prikrajšane: Saj smo lahko prepir-:, a-m d h bi v boli'jih n po-
pravi, da ji je «telo v oddelku /preciznih instrumentov všeč in da je z njim zadovoljna
štorih bilo njihovo delovanje veliko bolj povezano in tekoče. In od tod tudi odgovor na to, zakaj več ali manj samo športna tekmovanja.
Ni prostorov! Ni denarja! To sta poglavitna vzroka, da na šolah Šolskega centra ni kulturnih prireditev, da ni kakšnih posebnih predavanj, da-niso mladinske ure dobro obiskane, da se mladinska organizacija večno bori-že Samo za svoj obstoj, da je bilo o idejni vzgoji članov mladinske organizacije do sedaj sila malo govorjenega, da...
Vsi ti vzroki so pripeljali vodstva mladinskih organizacij na posameznih šolah SC, do-misli, da bi združili mladinske organizacije v enotno organizacijo, ki bi imela na posameznih šolah svoje sekretariate. Komite vseh šol, to se pravi vodstvo mladinskih organizacij pa bo skuša« lo koordinirati vsa prizadevanja (delovanja) vseh 'treh sekretariatov. Torej na kratko: od sedaj naprej bo Celotno mladinsko organizacijo v Šolskem centru predstavljal le eh sam komite.
Misel, ki je vznikla na enem izmed sestankov komiteja mladinske organizacije TSS, je že več ali manj realizirana. Uradno bo sprejet sklep o tem na mladinski konferenci v začetku maja, vendar je vsak posamezni komite sklep o tem že sprejel.
Vsekakor je sklep o enot-nerri- komiteju vreden pohvale. Če bo njegovo delovanje tako, kot si ga zamišljajo
Osebni dohodki v letu 1964
(Nadaljevanje s 7. strani)
Na j večji preuniki so v razponih do dim 50.000. Večina delavcev,- kd so v letti 1963 prejemali OD mižje od 30.000 din se je premaknila v-višje razrede, čeprav nam podatki kažejo, da imamo v lanskem letu še vedno nekaj odstotkov delavcev «z OD pod 25.000 dim, vendar skoraj za večino od njih, posebno za one do
20.000	din (0,4%) lahko trdimo, da 'ah niso delali poM 'delovni čas oziroma niso izpolnjevali norme. Poleg tega pa moramo upoštevati, da so to povprečni podatki za oelo leto, kajti v zadnjih mesecih 1964 je ' delavcev ;z OD do
25.000	din zelo mali > (v 4. tro-
Eiešecvj TwwnrivSnrf* .Vit
NADURNO DELO
V letu 1964 smo zabeležili — računano na 1 zaposlenega —tako padec števila'nadur kot tudi osebnega dohodka, .izplačanega za nadure. Vendar ne moremo reči, da je ta padec posledica izboljšanja organizacije im tehnologije, temveč predvsem večjega števila zaposlenih, če pa ■'primerjamo skupno število nadur v letu 1963 (1,031:860) tar 1964	(971.244) znaša
zmanjšanje le 5,7 %. Gibanje nadur po enotah je prikazano v tabeli.
Vsi podatki so izračunani po metodologiji RAD obrazca.
Frane ŠIFKOVIČ
Od svojih sodelavcev se je poslovil in odšel y zasluženi pokoj tovariš Janez Plevel lz ročne delavnice v produkciji. Želimo mu še mnogo zdravih let!
člani sedanjih mladinskih komitejev, bo to velika prldo-bitev ne le za mladince na šolah Šolskega centra, temveč tudi za vodstvo Šolskega centra, ki ima sedaj velike težave pri splošnem izobraževanju dijakov. Veliko širše bodo potem možnosti uveljavljanja mladincev v samoupravljanju, v organizaciji raznih kulturnih ter strokovnih predavanj. Morda bo potem tudi večja možnost idej-: ne vzgoje dijakov itd. Lahko upamo le še to, da se ta komite po nekaj mesecih ne bo ¡¡gg odiii gj toteme, razpustil m da bi ga ne do- Rad b vede! nasled:nje: letela ista usoda, kakršno je dočakal pred meseci ustanovljen , koordinacijski odbor vseh treh šol. Obenem lahko
Pisma bralcev
Tovariš urednik!	tarska služba mogla dovoliti
Za prvomajske praznike je izhod, ce ljudje niso imeli sindikalna podružnica tovar- dovolilnic? ne »ELEKTROMEHANIKA« Zakaj strokovne službe pripravilaj proslavo, ki je (splošni sektor) niso zagoto-bila v petek, 30. aprila 1965, discipline?	......
Kakšne ukrepe bodo storili Samoupravni organi proti p(ja vzročitelju te samovolje in nediscipline?
Ali je glede na tako nizko stopnjo discipline še umestno imeti proslave v okviru tovarne?
T. M.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA! Upamo, da bo vodstvo sin-
od 13. do 14. ure v prostorih tovarne.
Vendar je od 3000, delavcev, kolikor jih je bilo takrat na dčiu, bilo na proslavi le okrog 400—500 ljudi. Vsi dru-
Po katerem sklepu, samoupravnih organov ali po katerem pravilniku je bil odo-
.  ,	, ...	. bren neupravičen plačan eno- dikata čimprei odgovorilo na
Verjamemo tudi trditvam, da ,lr izhod za* okrog .2500 gornje vprašanje.
ljudi? -
Kdo je dal nalog, da | se t	ncnaVl
vrata odpro in kako je v ra-. LlCU uSpCll
šahistov
se ne bo več zgodilo kaj podobnega, kot se je zgodilo ob Prešernovi proslavi -.na TSŠ (izročitev darila predstojniku TSŠ). Nikomur tudi s tem no nameravamo ničesar očitati, toda lahko smo prepričani
pri enotnem komiteju mla-
dinskih -sekretariatov vseh ...	....	...m
treh šol. In-moje mnenje je, Sodelovanje šahovske eki da bi podobno dejanje vod- da io prav v tem smisel novo tovarne ISKRA v moštvC-stva SC našlo odkrito kritiko ustanovljenega komiteja. | nem cup tekmovanju za po-
B. S. ' kal -maršala Tita je bilo dokaj uspešno.
Od 8 sodelujočih moštev se . je_ ekipa v postavi čopič, Ko-št. nadur	ren, Krek, Šmid ter Nemanič
Prelovšok in Gril plasirala na prvo mesto, to je v finale, kjer pa je izgubila od direkt-
j-.; .	Povprečni OD 1963 1964		Indeks 1964 1963	na 1 1963	'zap. 1964	Indeks 1964 1963
Elektromehanika	33,080	43.340	131,0	5,0	- 3,5	70,0
Avtomatika	32.830	40210	122,3	-11,1	4,6	41,4
Elementi	33.050	45.630	138,0	5,8	4,2	72,5
Avtoelektrika	30.220	37.740	124,9	5,8	3,4	58,6
Aparati	38.290	45.460	118,8	9,7	10,5	108,2
Elektromotorji	28.330	43.070	152,1	2,9	3,1	106,9
Naprave	40.380	47.920	118,9	11,0	9,2	83,6
Kondenzatorji	31.470	39.180	124,1	8,0	5,5	. 68,7
Elektronika	37.060	49.210	132,9	11,3	8,7	77,0
Instrumenti	33.040	41.670	126,1	4,4	8,1	184,1
Usmerniki	—	42.920	—	-T	3,8	—
Polprevodniki	--	47.090		—	5,9	—
Tovarne	.33.180	43.190	130,3	6,7	4,8	716
Z Z A	51.390	58.610	1142	7,4	10,0	135,0
PSO	47.760	59.990	125,6	212	15,0	70,7
Uprava	65.690	76.350	116,1	10,9	9,3	85,4
šolski center	—	72.510	—	—	12,0	p . —
Z TO	57.710	70.260	121,9	12,4	8,5	68,6
Skupne službe	51.210	62.010	121,1	12,8	11,7	91,4
PODJETJE	36.630	46.710	127,4	7,8	6,1	78,2
Rezultati:
Iskra — Borec 2 1/2:1 1/2, Iskra — Cerklje 3:1, Iskra — JLA 3 1/2 : 1/2, Iskra-Kranj 1 1/2 : 2 1/2,
Dopisujte ^
»Iskro«
NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra • industrij« za elektromehansko teleko aumikadje elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izb® ja tedensko — Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kranj