PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto VI - OOO n A0/,\ Poštnina platana v gotovini V-IO-Z-T) Spedlzlone In abbon. post I. gr. ZVEZA PIONIRJEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA se zahvaljuje vsem pionirjem in pionirkam, tovarišem in tovarišicam, ki so s svojo pomočjo pripomogli k sijajnemu uspehu dneva pionirjev v nedeljo 15. t. m. ZVEZA PIONIRJEV TRST, torek 17. oktobra 1950 ■s-- '■■■■i' ■ . - . Cena 15 lir Resolucija sedmih držav soonolnjena H z jugoslovanskim predlogom )U]e se pred političnim odborom podrobna razprava - Odbor sedmih članov za Proučitev potreb za obnovo Koreje - Palestinsko vpravšanje pred Varnostnim svetom hičnf n^SUCCESS- 16- ~ Poli- toobn? 3e danes začel po-!'tciip tnš5f’r,avo ° načrtu reso- besedil0 drŽaV' Prvotno vWiučitv,f spremenjeno z dodatki0 ?a.zmh sprememb žtni^ri v,,kl so bi*i pr.edio-tned splošno razpravo,. nam?? delegat je sporočil, .da umakniti SVoj načrt, ten is., X 'kupni načrt vklju- ‘»braniteVai ki iziaYlja, da je tako J^fga ^iru Je vseh „„x i . od spoštovanja QZn if - in smotrov listine ie« posebej od dejan- Pravie '.spos'ovar>ja človeških Štakor unj- 9sP°vnih svoboščin nih oocif1 od ustvaritve ugod- s°cialr? i^v -za. gospodarsko in AmPr;-i ginj"° yseb dežela. je bil i d®legat ie Rjavil. Ijeno d}?, i170 besedil° sestav-Vorom~, v da prilagodi ugo- ^terinv^T3 b delegacij, med friPomnil Ug°Slaviie in Izdela-besediir, da določa novo ^ lahv' j , Slavna skupščino dala priporočila za n fdimir Gortan 17.10.1929. — 17.10.1950 Cr(,( es obhajamo 21. obletnico Ja j obsodbe posebne- ilh (~? ega tribunala v na-®®sS(m NekJe Pri Pulju so Hašj razbojniki ustrelili ">iria /?aro(lne*a heroja Vladi-p* Gortana. Abotni,y.Iadimirja Gortana je is(e, ‘skl fašistični tribunal -5"* obsodil: Živka Gor-j> na 2? *et’ Vikt°rja Bačar-»» 19 lij !et> Dušana Ladavca cj na fh in Vekoslava Ladav- q ,et-^^Učn"a s° ustrelili v hrbet •Istriai, milicionerji legije 2uia r, pod Poveljstvom kon-3 °e Turrisa. ^evaKar??,V° “očeništvo je ma- kioska Irska "Gortanova par* Slava v,rigMlaM- vladhnirju Gortanu! sprejem obrambnih ukrepov samo V primeru, da pride do kršitve miru ali do napada, iq he samo v primeru ogrožanja miru. Razen tega bo v primeru spora in v primeru, da Varnostni svet ne bo mogel nastopati, izredno zasedanje glav.ne skupščine lahko slical Varnostni avet kot ukrep postopka (za kar ni potrebna soglasnost petih velesil), ali pa večina držav Članic OZN. Ukrajinski delegat je izjavil, da mora veljati veto tudi glede sklepa Varnostnega sveta o sklicanju izrednega zasedanja skupščine, ker da tu gre za postopek. Uprl se je tudi, da bi se glavna skupščina lahko sklicala v 24 urah, poudarjajoč, da je potreben rok dveh tednov, zato da države članice lahko pošljejo »kvalificirane predstavnike!). Avstralski delegat Spender je izjavil, da so ti ugovori samo zavesa za prikrivanje temeljne opozicije nekaterih delegacij proti skupnemu načrtu. Jugoslovanski in urugvajski delegat sta izjavila, da sprejmeta popravljeni načrt. Kakor je znano, so imeli predlogi jugoslovanske delegaciji smoter izogniti se možnosti zlorabe razširitve pooblastil glavne skupščine, do katerih bi utegnilo priti zaradi pomanjkljivih formulacij. Zato določajo med drugim nevmežavanje v notranje zadeve drugih držav in spoštovanje pravic narodov do samoodločbe, s čimer odpade sleherna misel na možnost zlorabe sil Združenih narodov. Popoldne so angleški, francoski in kubanski delegat podprli resolucijo. Češkoslovaški delegat se je izrekel proti njej. Delegaciji Libanona in Iraka sta predlagali, nai politični odborom štirim velikim priporoča, da -e sestanejo med sedanjim zasedanjem glavne' skupščine in skušajo urediti svoje spore ter naj do 15. novembra poročajo glavni skupščini o rezultatu svojih razgovorov in pogajanj. Govoril je nato Višinski, ki se je izjavil proti, da bi skupščina sklicala posebno zasedanje na podlagi odločitve navadne večine, ker da je za to potrebna dvotretjinska večina. Ravno tako je proti roku 24 ur za sklicanje izrednega zasedanja, ker da ie treba o tako važnih vprašanjih časa za proučitev poročil in dokazov. Nato je predlagal, naj bi se iz resolucije črtalo vsako sklicevanje na glasovanje sedmih članov Varnostnega sveta za sklicanje izrednega zasedanja skupščine; rok za izredno sklicanje naj bi bil dva tedna, glavna skupščina pa naj bi bb la pooblaščena dajati priporočila samo, kadar Varnostni svet ne razpravlja o istem vprašanju. & 56 KM OD PJONGJANGA ^oddaljene ameriške sile °&Q’le- - vem- Dosedanje ne- š^i Brv,?1, PraviJ0- da so , e divi,,. e arneriške kcnjeni- i." ČiviziV6 arneriške konjeni-fhi te- naPredovali za 22 le ge do Sohanga, ki Pddaljeno od UrL^elli <£,£ so -Američani ®ohanS. so s tem in' SoroviJ naravno ov.i- sevem'’, v- * branilo pot tak rejske Prestolnice. °Peri'rarnerI5ani že 0(3 bll- n8ianRU L V smeri proli o- i.uŽnokr're'le,d n^lmi R Sam0 .'tlita Jrejska kolona, ki am„ evernozahodno od in 1 ke konjeniške di- J-pjotigi?nse 60 km oddaljena S?0 poleK 'eh dveh Rejski m f3P Proti severno- k?4 Pehofn ie 24 arae-v^elska w- a divizija, južno- ^iri3ksan'J ,Suan?' 8- iužna Vi V| . frjžnokorejska v i.J?a Kanit?, ininokorejska di-ttt 6 bo13 na se- l l ^aPUol iZnC divlzije. Divi-U °d va> 0 daljena le še 4s'edišča N=mh ind«trijskc-Sw°rejski , u ,mbun ob vzhod-J .i oddali--,3 e *e bete so 3on40- Vzn, - i d?311} kot 25 km Os-ktn Sevi? a a,i več kot Ufhor, ®rn° °d stare meje. Co.p°droč?„seyerni nudijo na m Zeio šibak. ^ S'rojtU^ ^U na Btr?- 'Uk?0«!!« nn v!dhi-atInade 1)5tva 8- nme-S n a letaUPoroč?' da 50 Iz-h i^čdnje opazila zavezni- Sn, krp oda!,-na področju, 1(1 tua,hVidn^v ,3en °* Pjong-yUlj !- da s, Ha letala poroča-1 7? vdrl- , «eTte 8- južne di- tei5k»km vzhnanydanR' ki tern teesp^odoo sevemoko- bile htavi ,severnokorejske Pod- J^k^a sovraž-steteokny °bra?$iu Kaisonga s^lhj r*iskB ? siste"l se-?ve--naBad-, 'skp' Pri tem a s svežimi četami. ?>bhlk« l uda yoiska zadaja “lV? toik?ude izgube, na ne- S bpye nnVa-se 'e nmak-- Položaje. Na vseh drugih področjih fronte se vršijo ogorčeni boji med severnimi in sovražnikovimi silami. # * * Severnokorejska radijska postaja v Pjongjangu je javila, da je zunanji minister severnokorejske republike poslal danes zjutraj glavnemu tajniku OZN protestno noto proti soudeležbi japonskih edinic v korejskem spopadu. Anglija se ie danes uprla zahtevi vlade Južne Koreje, da bi ta prevzela oblast nad zasedeno Severno Korejo. Glasnik zunanjega ministrstva je dejal, da so volitve, ki so pripeljale Syg-mana Rheeja na _ oblast, ve-1 javne samo v Južni Koreji. Visoki južnokorejskl vladni funkcionarji trdijo danes, da vršijo priprave za imenovanje krajevnih oblasti, vdanih vladi Svgmana Rheeja na zasedenih področjih V Severni Koreji- Avstralski delegat je izjavil, da bo glasoval za resolucijo sedmih. Danes.se je sestal tudi Varnostni svet, ki je nadaljeval razpravo 6 palestinskem vprašanju Govorila sta egiptski in izraelski delegat Voditelj jugoslovanske delegacije v OZN zunanji minister Edvard Kardelj -jč danes priredil sprejem delegacijam v glavni skupščini. Navzoč je bil tudi glavni tajnik OZN Trygve Lie. Gospodarski .iri socialni svet je danes s 15 glasovi in tremi vzdržanimi (SZ, CSR in Poljska) sklenil ustanoviti odbor sedmih članov, ki bo imel nalogo pregledati razpoložljive dokumente o potrebah Koreje za njeno gospodarsko obnovo ter bo moral r.-ato poročati o višini potrebne pomoči. Sovjetski delegat je izjavil, da bo čim prej sporočil predsedniku, ki je določil SZ za članico tega odbora, ali njegova delegacija sprejme udeležbo pri delu tega odbora. Ostali člani so Av.stralija, Cile, Pakistan, ZDA, indija in Belgija. Se pred tem je bil zavrnjen s 14 glasovi proti trem in enim vzdržanim (Indija) sovjetski predlog, naj se ta odbor posvetuje tako s predstavniki Se- verne kakor Južne Koreje. Skrbniški odbor je danes zaključil splošno razpravo o svojem poročilu in nadaljeval razpravljanje o stališču, ki ga je na zadnji seji izrekel belgijski delegat, ki je poudarjal, da morajo narodi pod skrbništvom doseči ((politično zrelost«, preden se jim dovoli neodvišnošt. Delegati Guatemale, Mehike in Pakistana so se uprli takemu stališču. Odbor mora razpravljati še o osmih resolucijah, ki se nanašajo r.a peticije, na pravila postopka in drugo. Ze petič odgodene grške upravne volitve ATENE, 16. — Ministrski predsednik Venizelos je javil, da je vlada sklenila odgoditi do prihodnjega leta občinske volitve. S tem so bile upravne volitve v Grčift že P-etič odgodene. Sedanjo o.dgoditev opravičujejo s tem, da je treba pregledati vse voliv-ne liste. RIO DE JANEIRO, 16. — Prešteli so pet in pol milijona glasovnic, oddanih 3. oktobra, ko so bile splošne volitve. Kandidat Vargas je dobil dober milijon glasov več kot protikandidat, ki je dosegel drugo mesto. NADVSE USPEL PRVI PIONIRSKI DAN NA STADIONU «PRVI MAJ» Pokazali sc 4 > nam d Lelo, znanje in vesel; ie Vsi udeleženci so odšli z željo, da b: i se take prireditve večkrat pono\ rile m, i % . ' > t m .-v * . « : a H. * \ ' *' 4' -A' * -,*> lir*.-”, a. \ f r v. ,.;>< » v m P * Vf tk $■ '.'K - A L. a«. — t ^ ^ -5 v \ \ ^v »>>• mrM ;-x j:-'-' w.- -> 4* t ' ' 1 " "i ■ i' V nedeljo popoldne je bil na stadionu «Prvi maj» tako zaželeni in težko pričakovani pionirski dan. Težko bi bilo z besedami opisati, kaj vse so na tem dnevu doživeli naši pionirji, ki so prihiteti že v zgodnjih urah na stadion v taT ko ogromnem številu. Bilo je to tako lepo, da si naši najmlajši kaj takega še v sanjah niso pričakovali Sicer so vedeli, da so na sporedu razne zanimive točke, vendar si tako pestrega in lepo izvedenega sporeda niso zamišljali. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da jim bo ostal ta njih dan v neizbrisnem spominu. Ze v zgodnjih opoldanskih urah so. hitele proti Sv. Ivanu skupine veselih otrok, ki kar niso mogli dočakati trenutka, ko bodo na lastne oči videli vse tisto, kar je za njih pionirska organizacija pripravila. Skrajni cas je, da se uresniči konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HBaBasHHneDaHgHEBSBaasHaMaaaBTraanaKSBraBHmoBnMaRna^ Izjave jugoslovanskega delegata dv. Bavtoša v pravnem odboru OZKI LEKE SUCCESS, 16. — Jugoslovanski delegat dr. Milan Bartoš je v pravnem odboru QZN zahteval, naj se nujno reši vprašanje pridržkov, ki so jih posamezne države izrekle nad Ze zaključenim besediio.ru konvencije o. preprečitvi zločina genocidija, da bi ta konvencija čimprei stopila v veljavo. Ker so nekatere države podpisale to izjavo s pridržki, se je glavni tajiniik OZN Trygve Lie obrnil na gtevno skupščino Z Vprašanjem, sli je treba imeti za polnccnočne one podpise o pristapitv; jn odobritvi te konvencije, ki ep postavljeni s pridržki, ki niso predvideni v besedilu konvencije. Sovjetska zveza. Bela Rusija, Ukrajina, CSR in Bolgarija so n. pr. podpisale konvencijo ne priznavajoč ene najvažnejših odredb, s katero se določa pristojnost mednarodnega razsodišča glede tolmačenja in izvajanja te konvencije. Jugoslovanski delegat Milan Bartoš je izjavil v pravnem odboru, da vsafe pridržek na konvenciji, ki ga napravijo države po njeni sklenitvi, pomeni nepriznavanje ene od odredb, ki predstavlja sestavni del sklenjene konvencije. Konvencija se lahko sprejme — je izjavil Bartoš — ali pa se odkloni, toda ne morejo se samovoljno .vnesti spremembe. Bartoš je nato poudaril, _ da člen 9, a katerim se predvideva. da mednarodho razsodišče daje tolmačenje, ali izvajanje te konvencije, predstavlja edino sankcijo v konvenciji. Ce bj sr dovolilo, da posamezne države postavljajo zadržke na to sankcijo, izjavljajoč, da je ne sprejemajo in podpirajo, je dejal Bartoš, tedaj bi pomenilo, da kršitve sklenjenih obveznosti, po kateri koR državi, ki je postavila zadržek na konvencijo, ne bi mogle biti predmet sodnega spora in tudi ne bi mogle biti obsojene, pač pa bi bilo tolmačenje in izvajanje njihovih obvez izhajajočih iz konvencije odvisno edino od dobre volje teh držav samih. Poudarjajoč, da vodi samovoljno postavljanje pridržkov na mednarodne konvencije do neenakosti držav podpisnic, je Bartoš izjavil: «Ta položaj lahko privede do nevarnosti mednarodno sodelovanje.- Ce bodo posamezne države same pri- stojne, da odločijo o svojih pridržkih. se ne bodo več upoštevale potrebe mednarodnega sodelovanja pač pa se bodo države ravnale po svojih potrebah. Poudarjajoč nato, da se uveljavitev mednarodne konvencije o genocidiju odlaga skoraj že dve leti, je Bartci zaključil: ((Jugoslovanska delegacija poudarja dolžnost glavne skupščine, da določi pravila za mednarodno dodeiovanje na tem področju. To je nujno vprašanje, ter gre zg uveljavitev ene od onih konvencij, ki sio sklenjene v okriljiu Združenih narodov in kj kažejo napredek mednarodne skupnosti. Vsako odlašanje rešitve tega vprašanja predstavlja zapreko za napredek. Prišel je skrajni trenutek, da se konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocidija oživotvori in da se pokaže na one, ki skušajo preprečiti in odgoditi izvrševanje obveznosti do človečanstva.)) sprejem LB Kitajske v OZN NOVI DELHI, 16. — Predsednik indijske vlade Pandit Nehru je na tiskovni konferenci znova zahteval sprejem LR Kitajske v OZN. Mislim, da bi se lahko izognili krizi r.a Daljnem vzhodu, dogodki pa bi zavzeli drugačno obliko, če bi bila nova Kitajska sprejeta v pravem času v OZN. Mnogo stvari se je dogodilo na Daljnem vzhodu radi tega, ker niso hoteli priznati velikega azij. skega naroda, je dejal Nehru. Mi smo država, ki bi lahko služila novi Kitajski kot okno V svet. Mi ne mislimo, da je neizbežen svetovni spopad med zahodnim svetom in Vzhodom, je dejal Nehru. Po Nehrujevem mnenju je sedaj nevarnost za spošen spopad manjša, kot je bila pred dvema tednoma. Dejal je dalje: «Mi ne skušamo, da bi se postavili na čelo Aziji ali kaki skupini držav«. Predsednik indijske vlade je dejal, da se ne strinja s predlogi o ustanovitvi oboroženih sil. Poudaril je, da bi to pomenilo izpremeniti OZN v širšo izdajo atlantskega pakta in pa spremenitev v vojno organizacijo namesto da bi bila med- Skozi sito in rešeto Še o ,Matajurju" Tudi «Messaggero Venetov ve v svoji nedeljski številki povedati, da je prišla na v'-~ demsko sodišče ovadba P_,otI pivi številki glasila beneških Slovencev iiMATAJURn, čes da v. listu ni navedena tiskarna kot je po zakonu o tisku predpisano. Iz radovednosti smo pogledali, kaj pravzaprav piše v prvi številki ((Matajurja« in našli zapisano: aOdgovorni urednik: Tb- DOLDI VOJMIR — tiskala: T.L.G. — Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47». Nato smo pogledali, kako je izpolnil predpis tiskovnega zakona n. pr. znameniti «IL GA'AZETTINOi>, ki izhaja 'še od leta 188 7. in smo naši i, da piše dobesedno takole: vATTILlO TOMMASINI, di-rettore responsabile. — Tip. de «11 Gazzettinos. «11 Gazzettinos torej ne na" vaja niti številke, pod. katero mu je sodišče izdalo dovoljenje, pa kljub temu ni nihče vlomil ovadbe proti temu znamenitemu italijanskemu šovinističnemu dnevniku. «L’ avevamo detto» Pod tem naslovom so Vida-lijevi uredniki v zadnji številki lista «11 Lavoratore» napisali uvodni članek. Sicer ni prav razvidno, kaj so komin-formisti v «11 Lavoratorc» že «rekli», vendar se zdi. da so mislili na tisti «baratto infa-me», ki so ga po tolikem času po Daviesovi izjavi v Londonu o nekakšnem preseljevanju prebivalstva na STO ponovno izvlekli iz groba. To usmrajeno parolo ponavljajo sedaj zopet ob vesti o sestanku Be- vin-Sforza, hkrati pa omenjajo tudi naš dnevnik, za katerega pravijo, da jg njihovega mnenja. Zdi je, da kominjor-misti kaj neradi slišijo besedo genocid, ki smo jo v tej Zvezi zapisali, ker se Pri tem gotovo spomnijo znameniteaa Krimskega preseljevanja, ki se je izvršilo po kominformi-stičnih receptih revidiranega marksizma-len inizma. Da pa kominformisti nočejo zbližanja med obema jadranskima državama, smo že večkrat ugotovili in ni potrebno, da nam o tem zagotavljajo ie v posebnih uvodnih člankih. Kominformisti so postali patentirani vojni hujskači in bi bilo čudno če bi si želeli zbližanja. med katerimi koli državami, kaj pa šele med Jugoslavijo in Italijo. Vavevamo detto! narodna organizacija posvečena miru. Ne smemo žrtvovati bodočnosti sedanjim strastem, je dejal Nehru. Glede odklonitve Indije načrta o ustanpvitvi vojske, s katero bi razpolagala OZN, je Nehru nekemu a-meriškemu novinarju dejal: «Ce ZDA lahko sprejemajo važne politične sklepe, so zanje tudi odgovorne«. Glede Koreje je Nehru dejal: «Jasr.o je, da sta Sovjetska zveza še več pa Kitajska živo zainteresirani o bodočnosti svojega soseda Koreje in da ni mogoče doseči nobene zadovoljive rešitve na Daljnem vzhodu, ne da bi se upoštevali ti dve sili. Kongres pedagogov iz vse Slovenije BLED. 16'. — Včeraj se je začel na Bledu pedagoški kongres, ki ga je priredilo pedagoško društvo LR Slovenije. Kongresa se je udeležilo okolj 300 slovenskih pedagogov iz vse Slovenije. Navzoči pa so tudi delegati iz ostalih jugoslovanskih republik'ter pedagogi jz Trsta in Slovenske Koroške. Na kongresu bo več plenarnih in okoli 30 sekcijskih referatov 5 področja psihologije, zgodovine slovenskega 'šolstva, iz šolske prakse in splošne pedagogike ter splošne vzgojne problematike. Zadnji dan kongresa pa bodo prečiftali krajše referate, ki bodo pokazali pedagoško vzgojno problematiko ostalih republik. Nova izraelska vlada JERUZALEM, 16. — Ministrski predsednik Ben Gurion je podal predsedniku Izraela dr. Weizmannu ostavko vlade. Popoldne pa je Ben Gurion sporočil parlamentu, da mu je uspelo sestaviti noVo vlado. Nova vlada nima večine v parlamentu in bo ostala na oblasti do novih volitev. Volitve bodo razpisane y najkrajšem času. Finski parlament o statutu Alandskega otočja HELSINKI, 16 — Finski parlament bo jutri spet začel razpravljati o reviziji statuta A-landskega otočja. Ta revizija se vrši še od 1945. leta in se naslanja na zakorj iz leta 1922 in na zakon o avtonomiji otočja iz leta 1920. Revizija je danes pomembna predvsem, ker je tudi Sovjetska zveza intervenirala in pojasnila svoje stališče. Kot uvod v parlamentarno razpravo se je dar.es vršila konferenca, kateri so predsedovali predsedniki republike Paasiki-vi in dva predstavnika uprave Alandskega otočja. Na splošno sodijo, da se bosta razprava in konferenca zelo zavlekli, preden bo mogoče doseči rešitev. LONDON, 16. — Dve letali Wellington, ki sta se udeležili letalskih vaj «Emperor» in sta se vračali na svoje letalsko O' porišče, sta trčili blizu vojaškega letališča Swinderby (Lin-colnshire). Pri tej nesreči je bilo oj*m mrtvih in dva ranjena. Tudi včeraj s% se dogodili dve letalski nesreči med letalskimi vajami »Emperor«. 4 milje od Birshingtona v Kentu se je neko letalo belgijskega letalstva z dvema letalcema zaletelo v bombnik tipa Welling-ton, ki je nato strmoglavilo v bližini Rechurbera v grofiji Kent. Izpod razbitin bombnika so potegnili šest trupel. Poleg tega sta se zaleteli še dve letali Meteor ob južno obalo blizu Portsmoutha. Eno letalo je takoj strmoglavilo drugo pa je še zasilno pristalo na enem močvirju blizu letališča For-ney na istoimenskem otoku. Pri tej nesreči je bil en pilot ubit. CAMBERRA, 16. — Avstralska laburistična stranka je sklenila, da se ne bo upirala zakonu o prepovedi avstralske KP. Glavni odbor stranke je po izredni seji zapovedal laburističnim parlamentarcem, naj ne glasujejo proti zakonu v senatu, kjer imajo laburisti večino. Starši, ki so jih' spremljali' jih sploh niso mogli ukrotiti; vsakdo je hotel biti prvi, vsem se je strašno mudilo na stadion. Lepo, sončno vreme je praznično razpoloženje še povečalo. Tramvaji so bili polni otrok, ki so se vsi navdušeni pogovarjali 0 svojem dnevu, p tem, kai so se naučili, da bi tudi sami prispevali k uspehu pio-. nirske prireditve in o raznih posameznih točkah sporeda, ki so jih najbolj mikale. Prav tako so prihajali iz raznih vasi avtobusi, natlačeni otrok, ki so dajali s pesmijo duška svojemu navdušenju in veselju. Toda kakšno je bilo šele veselje vseh teh otrok, ki so v kratkem času naravnost preplavili stadion, ko so zagledali vse okusno pripravljene hišice z raznimi dobrotami, prekrasno okrašen stadion in nazadnje še zelo lepo urejeno igrišče, kjer ni manjkalo gugalnic in drugih iger, za1 katere je prav gotovo vsakdo navdušen. Uboge mamice jih niso mogle ve« krotiti. Vse so hoteli videti, vsemu prisostvovati in z vsemi se sprija-teljiti. Stadion je bil r.a mah njihov; od povsod je bilo čuti samo petje, veselje in smeh- In končno so zagledali še oder; ni bilo treba posebnega truda, da jih je človek spravil na sedeže. Kot začarani so strmeli v oder ter čakali, kdaj se bodo zavese razgrnile ter se bo pred njihovimi očmi razvil spored, na katerega so se s takim veseljem pripravljali in pri katerem je marsikdo tud sodeloval. Bil je res takšen pionirski dan, kot so si ga naši najmlajši sami želeli. Nanj so lahko ponosni vsi pionirji, ki so s svojo pridnostjo in marljivostjo prispevali k uspehu. Pionirji so se na tem dnevu izkazali kot dobri organizatorji, reditelji in celo prodajalci v raznih stojnicah. Povsod smo jih videli že na vratih’ so nas sprejeli ternam v dobrodošlico pripeli svoj znak. Srečali smo jih V stojnicah pri razdeljevanju živil in pijač in seveda tudi na odru. kjer so se nam predstavili kot dobri igralci, pevci, plesalci in glasbeniki. Starši, ki so prihiteli s svojimi otroki na stadion, so z navdušenjem in občudovanjem spremljali izvajanja svojih malčkov in lahko rečemo, da so .bili sporeda prav tako veselil kot pionirjj sami. Kdor j« prisostvoval temu reg prekrasnemu pionirskemu dnevu, bo z nami potrdil, da smo na našo mladino lahko upravičeno ponosni ter da lahko z optimizmom gledamo y bodočnost. (Nadaljevanje na 2. strani) Francoshe sile euaHiiiraie nošam Evropejci začeli zapuščati Hanoj - Minister Letor-neau in general Juin odpotovala v In do ki no SAIGON, 16. — Francosko poveljstvo -je zapovedalo, naj civilno prebivalstvo evakuira kraj Langson. Glasnik francoskega glavnega štaba je danes poudaril, da so zapovedali eva. kuacijo civilnega prebivalstva, da bi tako Posadko v mestu rešili vseh skrbi, ki ne bi bile strogo vojaškega značaja. Evakuacija se ie začela pred tremi dnevi. Dosedaj je mesto zapustilo dva tisoč. Francozev, Kitajcev in Vietnamcev. Od sobote popoldne so ukinjene poštno-telegrafske zveze za civiliste. Prebivalstvo se je Umaknilo proti izlivu Rdeče reke. Glasnik francoskega glavnega štaba je izjavil, da ie po evakuacij; postojanke Našam najskrajnejša točka francoskega obrambnega sistema blizu meje kraj Dongdang, ki leži 20 km jugovzhodno od Našama. Umik francoskih čet se je vršil nemoteno, je dejal glasnik, in se je končal 15. oktobra. Pač pa ni še nobene vesti o zaščitni četi francoske kolone, k; je 10. oktobra zapustila Takte ter se umikala proti Našamu 40 km bolj jugovzhodno. Ta geta je bila močna dvesto mož. Trumanove izjave o sestanku z generalom Mac Arthurjem Mnenje angleškega in francoskega tiska o sestanku Govora je bilo tudi o pošiljanju orožja v lndokino WAKE, 16. — Predsednik Truman je dal uradno izjavo o poteku dveurnega razgovora, ki ga je imel z generalom Mac Arthurjem na oteku Wake. V izjavi je rečeno, da sta se raz-govarjala y glavnem Q Koreji, mirovni pogodbi z Japonsko in celotnem političnem položaju na Tihem oceanu. Truman je dal to izjavo neposredno pred svojo vrnitvijo v Washington. Truman 5e dalje izjavil, da je z generalom Mac Arthurjem govoiil o korakih, ki bodo potrebni, da se čimprej vzpostavi mir in varnost na Koreji v skladu z resolucijo generalne skupščine. Precej svojega časa sta posvetila razgovorom o problemih mirne graditve na Koreji, h kateri nameravajo EDA prispevati kolikor največ mogoče. Truman je izrazil prepričanje, da se je mogoče izogniti nevarnosti, v kateri je svet z enotnostjo miroljubnih članic Združenih narodov. Ničesar pa ni omenil o tem, če so bili predmet razgovora tudi bodoče stanje na Formozi, ameriški odnosi g Kitajsko in vojna v In-dokini. Mac Arthur se je vrnil v Tokio ob 16 po krajevnem času. Takoj ko je izstopil iz letala je dejal, da je zadovoljen, ker sg je sestal s Trumanom ter se z njim in njegovimi svetovalci razgovarjal o vprašanjih Daljnega vzhoda, predvsem o Koreji, Japonski in Filipinih. Odbor republikanske stranke je javil, da b0 nocoj ob 23.30 (4.30 po našem času) govoril Harold Stassen. Govor, katerega bo prenašal radio, bo posvečen razgovorom, ki sta jih imela Truman in Mac Arthur. V tej zvezi je treba omeniti, da je Stassen kandidiral na zadnjih predsedniških Volitvah leta 1948. Nedavno pa se je nje- govo ime spet pojavilo v svetovni javnosti, ker je Stalinu poslal pismo s prošnjo, da bi imel razgovor z njim. Današnja moskovska ((Pravda« objavlja kratko poročilo agencije «Tass» o sestanku med Trumanom in Mac Arthurjem. List ni objavil nobenega komentarja. Po poročilu agencije «Tass» so na sestanku obravnavali položaj na Koreji in sploh ameriške načrte na Daljnem vzhodu. Današnji londonski časopisi veliko pišejo o sestanku med Trumanom in Mac Arthurjem. Nekateri sodijo, d& sta »e sporazumela im da se je general podredil predsednikovi politiki na Daljnem vzhodu. «Tiimes», <(News Chronicle« in «Daily Herald« pa sodijo, da zaenkrat ni mogoče govoriti o rezultatih tega sestanka. Zato pa z večjo nestrpnostjo pričakujejo jutrišnji Trumanov govor y San Franciscu. Pariški tisk je zeJo rezerviran glede sestanka. Resnici na ljubo je treba povedati, da je radovednost pariškega tiska v tem, ker je predsednik napravil 25.000 km dolgo pot na O-ceanu, ki se je končalo s kratkim sestankom. Vsi pričakujejo jutrišnji Trumanov govor. List «Parišien Libere« piše, da fcj Trumanov in Mac Arthurjev govor imel za posledico obširno ameriško diplomatsko protiofenzivo. AFR poroča, da so na razgovorih na otoku Wake proučili tudt vprašanje pošiljanja vojaške pomoči Indokini. Tako so sklenili pospešiti _ pošiljanje orožja in druge vojaške opreme francoskim četam. Truman in Mac Arthur sta se sporazumela. da bi samo invazija In-dokine S strani čet LR Kitaj-ske ali splošen umik francoskih čet lahko spremenili sedanje stališče ZDA, ki do sedaj nočejo pošiljati ameriških čet v lndokino. Pošiljanje orožja se sicer nadaljuje, vendar pa v omejenem obsegu zaradi vojne na Konejii jn pa prednosti, ki jo v okviru vojaške pomoči uživa Evropa, Prejšnji teden je pet francoskih ladij zapustilo Pearl Harbour ter odplulo proti Indcfcinj a tovorom vojne opreme. Moskovski radio trdi, da je štab generala Mac Arthurja sklenil poslati velike količine orožja v Vietnam. Tja naj bi poslali letalstvo, oklepne sile, topništvo in drugo. Bivši republikanski kandidat in sedanji predsednik univerzo v Pennsylvaniji Harold Stassen je nocoj imel govor po radiu, v katerem je pozval Trumana, naj imenuje generala Mac Arthurja za Vrhovnega poveljnika vseh ameriških interesov na Daljnem vzhodu. Truman se ie ob 16.14 (ob 1.14 ponoči po italijanskem času) vrnil z letalom v S. Francisco. Truman je poslal poslanico 22. konferenci najvažnejših ameriških oseb. V poslanici je Truman opomnil, da so danes na prvem mestu potrebe ameriške vojske in šele za tem prihajajo druge za-aeve. . ir r m na NEW YORK, 16. - Thomas Dewey, guverner zvezne države New York, ki je bil že dvakrat kandidat republikanske stranke na predsedniških volitvah, je javil, da ne bo več kandidiral, tem. več da bo podprl kandidaturo generala Eisenhovverja General Eisenhovver je danes znova izjavil, da ne po kandidiral pri predsedniških volitvah. General, ki je predsednik kolumbijske univerze, je poudaril, da je sedaj posvetil svo svojo skrb le svoji službi, oziroma kolumbijski univerzi. Medtem prihajajo vesti, da so se Evropejci začeli seliti iz Hanoja, ki je 150 km oddaljen od področja, kjer se vršijo sedaj boji. General Juin in minister Jean Letourneaur sta se danes pred odhodom na Daljni vzhod razgovarjala s predsednikom francoske vlade. Medtem ko Juin ni hotel dati nobene izjave o ragovoru, je Letourneau dejal, da je bilo sprejetih več ukrepov glede pošiljanja ((strokovnjakov« v lndokino jn da nekatere teh ukrepov že izvajajo. Ni pa vedel povedati, ko-, liko časa bo trajalo njegovo bivanje v Indokini. Nocoj sta Letourneau in Juin skupaj s svojim spremstvom zapustila Pariz in z letalom odpotovala na Daljni vzhod. Danes je V Saigon priplula ameriška ladja «Steel Ge«. Pripeljala je orožje namenjeno francoskim okupacijskim silam. Tej ladji bodo v najkrajšem času sledile druge ladje z enakim tovorom. Medtem pa se v Washingto-nu nadaljujejo ameriško-fran-coska pogajanja glede francoskega oboroževanja. Franeoska ministra Moch in Fetsche ter francoski poslanik v ZDA Bon-net in Herve Alphand so se danes sestali skuoai z ministrom Achesonom. Marshallovim namestnikom Fllletterjem, tajnikom za letalstvo, zakladnim tajnikom Snvderjem in upravnikom ECA Williamom Foster-jem Dobro obveščeni krogi v Washingtonu pravijo, da so sedaj pogajanja v odločilni fazi. Po več kakor dveurnem razgovoru na državnem depart-rnanu je francoski minister za obrambo Moch izjavil, da bo popoldne odpotoval v Pariz. Moch pl komentiral rezultatov glede francosko-ameriških po. gajanj o francoskem oborože-' vanju. S svoje strani r>a je francoski minister za finance Mauri-ce Petsehe po triurnem razgovoru dejal, da se Francija ne bo prenaglila v svojih sklepih. Novinarjem je dejal, da bo gle. (fe poga.iani zadovoljen red odrom na košarkarskem igrišču. In ko je ves ta živ-žav oder obkolil in posedel še po cirkuški «areni», tedaj pač nihče ne bi mogel več reči, da ni odziv pionirjev za r/jihov praznik presegel vsa pričakovanja. Na oder sta prišla pionirja-govornika ki sta v slovenskem in italijanskem govoru povedala, kaj ho£ftjo pionirji s tem svojim praznikom pokazati; dali so pa že tudi obljube za bodoče delo. In pionirji naj predvsem ne pozabijo, da sta govornika y njihovem imenu obljubila, da hočejo biti pionir, ji vedno in povsod prvi. * Potem Se je zastor razgrnil ln prisostvovali smo prizoru v gozdu. Pionirji in pionirke so se zabavali, igrali, peli, zraven jim je igral mali harmonikar... Zastor se je zagrnil in zopet razgrnil in to ponovno in ponovno. Kajti pionirji iz vseh krajev, od vse povsod bi radi pokazali, kaj so se naučili, kaj znajo. Nastopili so zbori, slišali smo slovenske in italijanske recitacije, deklice so plesale, nekateri so uprizorili kar majhi ne igre. In še bi bilo takih točk, če ne bi pričelo prireditelje že skoraj nekoliko skrbeti, ali bo mogoče ves_ spored ob pravem času dokončati. 1 Cuj, muzika! Le od kod? Pa so najbolj poučeni če uganili; cirkus gre! In res; po cesti izza oldra so prikorakali — vsi, kolikor .ih ie treba za pravi cirkus. Spredaj cirkušikai direktor v črni obleki, s škornji in pol-gim bičem v' rokah, potem muzikanti, nato lepe cirkuške plesalke, akrobatje, klovni, neumni Avgust, orjaški dvigovalec uteži in še pravi medved, ki gaj je vodila ciganska deklica. Irj ko se je začela prava cirkuška vsi tj akrobatje, vsi ti klovni, OSTANE DEJSTVO: Šovinizem kominformistov proti slovenskemu učiteljstvu in proti slovenski šoli C e psu stopiš na rep zacvili, Tako' je zacvilila tudi »l’U-niia*', ker smo v četrtkovem »Primorskem dnevniku» pravilno ocenili napad na slovensko učiteljstvo, ki ga hočejo komififormisti v cčeh citate* litv svojega milanskega glasila popolnoma diskreditirati. Da to vodi k diskriminaciji same slovenske šole, je to povsem jasno in smo to že v ččtrtek z nekaterimi konkretnimi primeri tudi ilustrirali. 'Naše slovensko učiteljstvo zares ne trobi v rok »zaščitnikov* slovenske kulture, To pa ne samo zaradi neblagega spomina na psovke, s katerimi je pred dvema letcma Destradi, uporabljajoč vse svoje znanje zoologije, obsipa! slovensko učiteljstvo, nego iz povsem zdravega instinkta in globoke narodne zavesti, ki je prevevala vselej stgn slovenskih učiteljev, da so znali v, ogromni večini vedno najti pravo mest? ob svojem ljudstvu. Tako tudi sedaj- Brez velikega pompa, brez zvonjenja in hvalnic dela slovensko učiteljstvo v šoli in tudi izven šole s svojimi učenci. Najlepši dokaz temu je izredno veliko število vpisov V srednjo šolo in prav dobri uspehi teh mladih dijdikov pri sprejemnih izpitih. Seveda za Morano in novo zvezdo (ne «stellino») na polju slovenskega šolstva Didko Doninijevo vse delo naših vzgojiteljev ne pomeni nič. To pa zato, ker ne nosi znamke «Made Cominfcrm*, ker niso za to delo iskali naši vzgojitelji pristanka in bi igo-slova pri Bidovcu in Kcjuti. T.o neprestano zaganjanje v slcv.ensko učiteljstvo, ki mu nadevajo nazive »titisti* in slično, ima samo en cilj: odtrgati slovensko ljudstvo od svojega učiteljstva. To je sobotna eVUnlta* tudi jasno povedala, ko piše: «La popola-zione slovena non ha PIV’ NULLA A CHE FARE coi belogardisti ne coi traditori titisti...*. V tem je strup šovinizma, četudi je prav makia-velistično spretno ovit v cu-kreno plast. Čudno je le, da ti veliki demokrati vedo zelo mnogo povedati o slovenski šoli in slovenskem učiteljstvu, ne zinejo pi nikoli resne besede o italijanski šoli in učiteljstvu. In vendar nam je vsem znano in tudi kominformistom (prof. Ferlan celo lastne izkušnje), da. je v italijanskem učiteljstvu še mnogo fašistič-. SLAVA PADLEMU BORCU! ToVt Alojz Facchini Dpma je bit iz Trsta, kjer se je rodil 22. aprila 1912. V narodnoosvobodilni vojni je bil borec sabotažne grupe IX. korpusa od meseca januarja 19*3. Aretiran jt bil v Trstu 17. Oktobra 1943., nato zaprt v tržaških za porih, od koder so ga odvedli p rižarno, kjer so ga sežgali. Slava njegovemu spominu! nega duha in v italijanskih šolah še mnogo šovinistične vzgoje. Seveda očita- «l’Unitd*, da slovensko učiteljstvo uničuje slovenske šole. Nam Pa je. znano, da je n. pr, hodil v počitnicah v Škofije italijanski učitelj in levil slovenske otroke k pouku, s katerim jih je pripravljal na prebeg v italijansko šolo Škofije spadajo v miljsko občino in ne moremo verjeti, da bi miljski župan Pacc.o ali ' njegov namestnik Micor ne vedela za to vsekakor šovinistično dejanje. Kaj sta ta dva velika »internacio-nalista» napravila v obrambo slovenske šole v Škofijah? Ali sta vprašala, za čigav račun prihaja novi asimilator v Škofije in kakšni s0 njegovi nameni. Ali sta stopila do svojih pristašev, in volivcev v Škofijah in jim pojasnila, da ni prav nič revolucionarno in demokratično, če slovenski starši s sdojo nevednostjo pomagajo obujati staro raznarodovanje, ki je bilo in je orožje italijanskega imperializma in fašizma. Ali sta se ravnala po pozivu resolucije, ki so jo prejeli »zaščitniki* na ne-, deljskem zborovanju v Pristaniškem domu. Ali sta, da «preprečita nadaljnje nacionalistične špekulacije s slovensko šolo razkrinkala povzročitelja akcije šovinističnega značaja in vse njegove manevre?» Nista, ker besede so eno, dejanje pa drugo. V svojem petkovem kurzL vu trdijo keminformisti, da «i genitori sloveni sanno che i compagni Haliani e sloveni sostengono nelle nos tre riunio-ni energicamente la parola d'ordine: Ai ragazzi sloveni scuole slovene, i ragazzi sloveni nelle scuole slovenel*. Vzemimo zopet le en primer in to iz kraja, ki je izrazit pišdluk kominformističnih ko-rifej, ki smo jih imenovali že zgoraj: iz Rožičev v miljskih hribih. Tam so slovenski starši prepisali svoje otroke v italijansko šolo. Le dvoje je mogoče: ali besede kominformističnih prvakov v Božičih nič več ne. zaležejo ali pa so njihove besede v ostrem nasprotju s tem, kar piše petkova aVUnita*. Mi smo sicer prepričani, da je prva možno st vsak dan večja, vendar v davnem primeru velja druga možnost. Ker pa se držimo pregovora, da «le parole son femmine, i fatti maschi*, sodimo tudi kominfermistično »prizadevanje* za slovensko šolo le po dejanjih. In ta dejanja kažejo, da si kominfor-misti prizadevajo služiti italijanski šovinistični šolski po-litiki. O tem bomo še spregovorili in navedli še nova dejstva. VSI ZAMAKNJENI ZREJO PIONIRJI IN PIONIRKE NA ODER tudj koliko odobravanja! Kajti vsi t, akrobatje, vs ti klovni, plesalke in telovadke, zlasti pa še nenadkriljivi neumni Avgust so priredili res tak« cirkuško predstavo, da je pionriji ne bodo pozabili. Potem p a že oba medveda, oziroma medved in dvigovalec utežj — res vse, kar more nuditi dostojen cirkus. In ko je končno ves cirkuški ((ansambel »po predstavi ponosno odkorakal zopet s svojim u-gledmim direktorjem na čelu, je za njim odšlo precejšnje število pionirjev ki se niso mogli ločiti od tolikšne atrakcije. Sele čez nekaj- časa je bilo mogoče nadaljevati s sporedom na velikem igrišču, k.ier so pionirji ‘nastopili v šaljivih tekmah. In tu so'se pokazali nekateri zelo spretni, 'drugi pa manj,- Smeha pa ie bilo zopet na cente, ko -so deklce izgub-’ ljale pez* poti škatle, ki so jih nosile na glavi.’ ali: ko* so se dečki, ki so hodili v vreči, kotalili P« tleh. V hišici blizu otroškega igrišča pa je začel s svojim,j vragolijami čarovnik, ki je imel toliko gledalcev, da bi lahko ves teden uganjaj svoje čarovnije. da bj vsi videli Pionirsko veselje je trajalo vse t.ia pozno v mrak ko se je bilo treba vendar odpraviti domov, * * * Taka lepa prireditev pa že vnaprej ni mogla dati miru nekaterim zakrknjencem, ki si ne morejo misliti, da se lahko otroci še kako drugače veselijo kot pa prav v njihovi družbi. Grozna zavist jim, je vzela vsak čut svojega osebnega dostojanstva. Tako sg si nekateri Rupniki'v svojih pridigah silno prizadevali, da bi otroke odvrnili od tega, da bi šli v Trst na pionirski dan. Kaj vse so besedičili. da bi starše pridobili, da bi otrok ne pustili na pionirski dan, ni vredno navajati, ker je le preveč prismojeno. Velikanska udeležba pionirjev iz vseh krajev pa je odgovor na njihovo hujskaško rovarjenje. Vsem tem duhovnim gospodom — pa naj bodo iz Doline ali jz Bazovice ali od kod drugod — pa moramo povedati, da se zelo motijo, če mislijo, da so otroci lahko dobri in pošteni samo. dokler se drže njihovih posvečenih oblačil na- se, da lahko kdo drugi še' polje opravi pri . otrocih kot pni, kj si hočejo pridobivati srca teh mladih ljudi z lažjo, hinavščino in sovraštvom. Kmečka zveza posreduje zaradi zapore cest med conama Oblasli so obljubile odgovor v kratkem Vsak dan prihajajo na Kmečko zvezo kmetje dvolastniki, ki Imajo svoja zemljišča onstran demarkacijske črte in so sedaj zelo v skrbeh zaradi naj-novejšega ukrepa Vojaške u-prave, ki je ukazala postaviti ovire na vseh poljskih poteh, ki peljejo preko Morganove črte V cono B. Prizadetih kmetov dvolastnikov je vzdolž demarkacijske črte od Peska do Debelega rtiča več kot 300; samo v miljiskih hribih jih je nad 60. Kdor Ig nekoliko pozna o-zemlje, po katerem je začrtana demarkacijska črta med cono A in cono B, lahko takoj spozna. kako veliko škodo bi utrpeli naši kmetje, če ne bo Zavezniška vojaška uprava čimprej preklicala svoje odredbe in bo omejila prevoz iz ene cone v drugo le čez glavne bloke v Škofijah, Debelem rtiču in Ospu. Za mnoge kmete V miljskih hribih kakor tudi nad Ospom je skoraj nemogoče posluževati se drugih poti razen onih, ki bi jih hotele sedaj tukajšnje oblasti zapreti. Drugi pa bi morali zgubljati mnogo časa, preden bi napravili velike ovinke s svojega polja preko glavnega bloka na svoj dam. Poleg vsega tega pa bi nastale na rednih blokih za promet med obema conama še večje težave in ovire, če bi morali, vsi kmetje dvolastniki s 'svojimi vozovi le preko teh treh blokov.' Ponovno poudarjamo, da ni nobenih tehtnih vzrokov, da bi bilo treba delati take ovire na poljskih poteh preko demarkacijske črte, po katerih imajo že itak dovoljen prehod le kmetje dvolastniki. Vojaška u-prava ne bo imela od tega nobenih koristi, kmetje pa veliko škodo. Pristojne oblasti naj bolj natančno proučijo zadevo, preden dajo zadnjo besedo. Obveščeni smo, da je Kmečka zveza te dni napravila potrebne korake prj višjih oblasteh. Tajništvo zveze je napravilo v ta namen potrebne načrte, skice in obrazložitve, iz-katerih je razvidno, da so prehodi po poljskih poteh neob-hodno potrebni in da Je nujno, da Vojaška uprava prekliče svoj ukrep o postavljanju ovir Po poljskih poteh preko demarkacijske črte. Kmetje dvolastniki iz miljskih hribov so bili včeraj tudi pri miljskem županu in ga zaprosili, naj tudi občinska uprava posreduje pri Vojaški upravi za ugodno rešitev tega vprašanja. Nujno je, da miljska in dolinska občinska uprava takoj posredujeta pri Vojaški u-pravi in podpreta zahteve kmetov dvolastnikov. Zastopniki Kmečke zveze so dobili zagotovilo, da bodo pristojne oblasti zadevo proučile in da bodo dali odgovor y nekaj dneh. Pričakujemo, da se bo zganil tudi Kmetijski inšpektorat in posredoval za ugodno rešitev te zadeve. KOLEDAR Q£edciJli&e - 'dCmo- - 'ftadia Torek 17. oktobra Hedviga, Mira Sonce vzide ob. 6.23, zatone ob 17.18. Dolžina dfieva 10.55. Luna vzide ob 13.43, zatone ob 21«' Jutri sreda 1*. oktobra Luka, Travica ' NEDELJO 22. OKTOBRA OB 14. URI BO v Borštu (na prostem v Hribnici) 11.880 lir za našega dijaka Za Dijaško matice« po pri spevali iz Barkovelj sledeči IIIM 9SM0H FIMH za dolinski okraj OF Seja okrajnih tajnikov bo danes 17. t. m. ob 9. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. Danes 17. t. m. ob 15.. uri bo seja odbora IV. okraja ASI2Z, ob 20. pa seja .oefbora IV. okraja QF. Jutri, v sredo bosta imela sejo sektorski odbor OF Kolon-kovec in Sv. Ang. LEOPOLDOV POVRATEK iz SPORED: govori, godba na pihala Plavij in Boršta, pevski zbori iz Doline, Plavij in združeni pevski zbori folklora in recitacije — sledi zabava s šaljivimi točkami in plesom; Končali so svojo službeno dobo in bodo upokojeni s 3-5000 lir mesečno Vprašanje upokojencev sili vedno v ospredje - Položaj v ladjedelnicah še nadalje kritičen Pred dnevi je vodstvo tržaškega arzenala odpustilo z dela 28 svojih delavcev, ki so prekoračili določer.o dobo službenih let. • Vest sama na sebi ne bi bila tako grozna, če ne bi bilo prav z njo povezano celotno vprašanje tržaških upokojencev, med katere ' še bodo 'sedaj uvrstili 1 * >v e CIRKUS S KLOVNI . .. KOLIKŠNA ZABAVA ZA PIONIRJE tudi zgoraj omenjeni delavci, ki bodo za svdje dosedanje požrtvovalno delo prejemali mesečno pokojnino v znesku od 3 do 5 tisoč' liri Zgoraj omenjeni delavci, ki so bili odpuščeni z dela z malenkostna odpravnino, so < prekoračili . starost 68 let; /in vendar jim je bifo kljub tolikim letom napornega dela tako zapustiti delo, ki jim je dajalo možnost vsaj skromnega zaslužka. Zakaj? Zato. ker dobro vedo da se s pokojnino, ki jo bodo odslej naprej prejemali, ne bodo mogli niti skromno preživljati ter bodo primorani beračiti, ali pa od gladu umreti. Povsem razumljiva in utemeljena je bila zato tudi zahteva sindikalnih organizacij, ki so predlagale vodstvu tržaškega arzenala, da bi izplačal odpuščenim delavcem vsaj tako odpravnino, kot so jo . prejeli nekateri delavci pri CRDA ali pa delavci ILVA. Predlog sindikalnih predstavnikov je naletel na gluha ušesa; tako. so prejeli vsi delavci le neznatno odpravlno, ki jo bodo prav kmalu porabili. Odpuščanje delavcev iz ene najstarejših ladjedelnic na našem ozemlju pa kaže še, kako upravičene so bile naše zahteve, da se končno reši vprašanje novih naročil tržaškim ladjedelnicam, ki so morale odpustiti z dela tudi mlajše delavce prav' zaradi pomanjkanja dela. Mnogo se je pred časom govorilo o nekakih pogajanjih, V drugem žrebanju za «3 vespe« v baru irSportivo« pri Sv. Jakobu ie bila izžrebana srečka 27466 serije A. katerih namen je bil rešiti problem novih naročil manjšim tržaškim ladjedelnicam. Ko bi moral biti vider/ «uspeh» teh pogajanj, je vsa zadeva utonila v «pozabo» Toda, če so pozabili nanjo odgovorni činitelji, je pa prav gotovo niso pozabili prizadeti delavci manjših ladjedelnic, ki zahtevajo, da se dokončno reši vprašanje novih naročil, ki bodo lahko edina zagotovila obstoj tržaških majhnih ladjedelnic. Razprava proti trem angleškim roparjem, ki se je pričela v soboto, se je včeraj nadaljevala z govoroma branilcev odv. Tiberinija in poslanca Bellavi-ste. Njun govor je v glavnem temeljil na juridični analizi, v kateri stp sodišču dokazovala, da ne gre za rop, temveč za tatvino, zaradi česar naj bi sodišče obtožbo ropa spremenilo v tatvino. V kratki dejanski a-nalizi pr. sta nato zahtevala od sodišča, naj glavnega krivca Jigglusa oprosti od obtožbe poskusa umora. Svoj govor sta končala s prošnjo, naj bo sodišče milostno in naj upošteva vse olajševalne okoliščine. Predsednik sodišča Witica je nato razpravo odgodil na danes popoldne ob 15.30, ko bo v odgovor branilcev po vsej verjetnosti govoril še javni tožilec Colotti, nakar bo sodišče izreklo svojo razsodbo. Danes bo izrečena sodba proti trem angleškim roparjem Nagajiva gospodinja Nedolgo tega je Giorgina Dolar kupila neko vilo v upanju, da jo bo imela samo za svoje potrebe. Veliko pa je bilo njeno presenečenje, ko je bilo eno stanovanje že zasedeno po podnajemnici Mariji Bossi. Med obema ženskama se je tako pričela prava vojna brez premirja, v kateri je prevladovala lastnica vile. ki je svoji podnajemnici na vse načine nagajala misleč, da jo bo tako izrinila iz stanovanja. Končno je uvidela, da je vse zaman in se odločila za odločnejšo akcijo. Ko je Marija 26. avgusta letos odšla po opravkih, je izkoristi- la ugodno priliko, vdrla v nje no stanovanje in ji vse pohi-1 Slobe pogojno, štvo iz stanovanja znosila v pritličje. Lahko si predstavljamo do kakšne scene je med obema nasprotnicama prišlo, ko se je Marija vrnila domov in v veži zagledala svoje pohištvo. Med njima se je vnel tak prepir, da je le malo manjkalo, da si nista skočili v lase, njun spor pa se je včeraj začasno zaključil pred okrožnim sodiščem, na katerega zatožni klopi je sedela lastnica vile Do-larjeva, obtožena, da je nasilno vdrla v Marijino stanovanje, ji grozila in jo žalila. Po zaslišanju obeh nasprotnic, pričanju nekaj prič ter govorih to- žilca Locuoca, zastopnika zasebne stranke odv. Kezicha in branilca odv. Fasta, je predsednik sodišča Falchi obtoženko oprostil obtožbe nasilnega vdora v stanovanje, za žalitve in grožnje pa jo obsodil na 2 meseca zapora ter 12.000 lir Lojzka Ščuka 1.500 lir, Štefanija Milkovič 150, Jožefa Antončič 200, Rožka Ščuka 200, N. N. 100, Obersnel Pavla 100, Draga Miškec 120, Anica Martelanc 100, Malka Pert-ot 20fl, Nada Ukmar 100, Toriči Ščuka 100, Jožko Ščuka 100, Sergij' Pertot 200, Josip Zupančič 50.0, D. Pertot 200, Dante Bulian 200. Franc Reati 500, N. N. 100, Peter Gregorič 20Q, Jože Tau-Čar 200, Barbara Pertot 100. TRŽAŠKA BORZA Zlati /gterling 8100-8150, papirnati šterling 1710-1740. dolar 670-675, dolar (telegrafski) 682-683, švicarski frank 155-156, 100 francoskih frankov 175-178, 'avstrijskih šiling 21,5 - 22. Na Borznem trgu zopet kraljuje z. visokega stebra habsburški cesar Leopold, kar je vnelo v Trstu ostro polemiko »za* iti «prdti>>. Župan Bartoli pa je. v občinskem svetu dejal da je bil Leopold. že kar človek na mestu. Samomorilec v Sv. Križu Včeraj ob 15.30 so v mrtvašnico v Ul. Pleta pripeljati truplo 51-letnega upokbjienca Angela Sedmaka iz Sv. Križa, ki Je napravil samomor y kletj svojega stanovanja, kjer so ga našli obešenega na nekem stebru. Prvi, ki je obešenca odkril, je bil njegov 20-Ietni sin Bruno, ko je ob 11.30 stopil v klet. S pomočjo ljudi, ki jiih je poklical na pomoč, sc? nato samomorilca odvezali in poklicali zdravnika iz Nabrežine. Vsa zdravniška pomoč pa je tula zaman in. zdravniku m preostalo drugega kot ugotoviti, da je. samomorilec' umrl pol ure prej. Vzroki, ki so ga. privedli do tega usodnega koraka, niso znani. Zapušča žeho s štirimi otroki. V NEDELJO PO TRŽAŠKEM OZEMLJU Veriga proineliiili nesreč Naša slovenska pesem je bila in bo še vedno ostala najbolj priljubljen način kulturno prosvetnega delovanja na vasi. To je ponovno dokazal uspeli koncert v Sempolaju, ki je bil v nedeljo 15. t. m. Nastopili so šempolajski oktet, nabrežinski moški zbor in mešani zbor iz Saleža. Vsak od teh treh nastopajočih skupin je v dostojni luči pokazal sad svojega marljivega dela, ki se vrši ob ve-čeril\, ko so peveke vaje. Uspeh ni izostal. Najprej je nastopil šempolajski oktet, ki ga vodi nadarjeni domači pevovodja tov. Zidarič Stanko. Prvi pesmi »Zdravo*, ki so jo zapeli v pozdrav vsem, ki so prihiteli na koncert, so sledile »Mladini*. »Soči*, »Ladjaj meni domotrje« in pa eKaj nam za žalost«. Oktet se odlikuje po tem, da so glasovi precej izenačeni in lepi. Le na nekih mestih so prvi tenorji premočni v sorazmerju z ostalimi glasovi. Drugi tenorji so zaradi tega preslabotni, kar moti celotno ubranost na mestih, kjer poje oktet forte. Prvi in drugi bas sta lepa in se zlasti prilegata tenorjema, kadar oktet poje piano. Iz tega sledi, da I pevski zbor iz Saleža, ki ga naj šempolajski oktet gradi uspehe svojega petja v piano, mezzoforte in le v zmernem forte. Geslo pri njihovem delu pa naj bo: ubrano petje, brez pretivaranja, doživeto in resnično lepo. Za Scmpolajcl je nastopil moški nabrežinski pevski zbor pod vodstvom istega pevovodje. V tem pevskem zboru vlada neko glasovno nesorazmerje, kajti premalo je tenorjev v prmeri z basi. Kljub temu pa so dobro zapeli pesem »Za-vrški fantje» in pa borbeno pesem «Le vkup uboga gmajna*, katero je spremljal mladi harmonikar iz Nabrežine. Slednja pesem je posebno vžgala, kar je znak, da ne smemo iz naših koncertnih programov izpuščati pesmi, ki so nas vodile v narodnoosvobodilni borbi. Edini mešani zbor, ki je na tem koncertu nastopil, je bil vodi domačin tov. Obad Janko. Zapeli so «Planinska», «2e jutro vstaja*, »Gor čez jezero*, «Pojdem v rute* in «Kaj v vinogradu tamkaj se bliska*. Pevski zbor iz Saleža ni številen, je pa dovolj ubran. V. vsaki pesmi je opaziti skrbno delo, kateremu se posveča sposobni pevovodja. Le škoda, da soprani p visokih legah ne pojejo intpnančno čisto. Višek koncerta je bij v nastopu združenega nabrežjnske-ga pevskega zbora s šempolaj-skim oktetom. Močni prvi in drugi tenorji iz Sempolaja so prinesli v nabrežinski zbor ravnovesje med glasovi. Pesmi «Triglav*, »Ob večerni uri», «Pogled v nedolžno oko*, »Morje Adrijansko* in «Vojaci na potu* so zapeli sveže, tako da so bili pevci enodušno nagrajeni z odobravanjem s strani . poslušalcev. Želeti bi bilo, dal bi sc tako združeni zbor naučil pesmi za samostojen kon-cert, kar bi bil za nabrežinski okraj prav gotovo dogodek posebne vrste, za pevce pa hvaležno plačilo za ves njihov trud, ki ga vlagajo v našo prelepo slovensko pesem. Združena pevska zbora je vodil tov. Stanko Zidarič, ki je na nekaterih mestih v izvedbi pokazal posebne sposobnosti za interpretacijo in fraziranje. Vse zbore pa moramo pohvaliti za dobro izgovarjavo. Koncert je pozdravil zastopnik SHP.Z in Glasbene Matice, ki je poudaril pomen dela pevskih zborov, za izobrazbo našega ljudstva pri nas in v domovini, s katero moramo bit i tesno povezani in iz katere moramo črpati moči za naše nadaljnje delovanje. Ne smemo pa ostati le pri pevskih zborih. Naše kulturno delovanje na vasi moramo razširiti z delovanjem knjižnic, dramskih skupin itd., tako da bomo lahko v vsakem primeru pripravljeni kljubovati raznarodovalnemu pritisku. ki se nam vsiljuje od vseh strani. _ KAREL BOŠTJANČIČ Neapeljčan in Milačanka vnovič pred sodiščem Pred tednom dni sta bila pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov Neapeljčan Giuseppe Lamorgese ir/ njegova ljubimka Milančanka Giordana Rocco. Giuseppe je bil obtožen sleparije, ker je ameriškim vojakom oddajal v najem stanovanja vile, ki naj bi jo njegovo gradber/o podjetje gradilo na Opčinah, od katere pa je imel samo načrt, Giordana pa, da je pri slepariji sodelovala. Prejšnji teden je predsednik sodišča maj. Crabb zaradi nedokončane policijske preiskave oba obtožer/ca za nadaljnjih 7 dni poslal v zapore Coronea, včeraj pa je policiji v isti namen dovolil nadaljnjih 5 dni. Branilca Presti in Zenr/aro sta nato zahtevala od sodišča, naj njuna klienta izpusti na začasno svobodo, češ da sta pristojr/a v Trst, maj. Crabb pa je ugodil samo odv. Zennaru in obtoženi Giordani dovolil privilegij začasne svobode, Usoden padec v stanovanju Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 14.30 pripeljali na ortopedski oddelek 78-letno Marijo Ubaldini iz Milj, Ul. Tiepolo 21, ki se fco »norala, če bo šlo vse po sreči, zaradi verjetnega zloma stegnice leve noge zdraviti okoli 90 dni. Zdravnikom je povedala, da se je ponesrečila v sobi svojega stanovanja, kjer Je P° naključju padla. Od cele verige prometnih nesreč je bila v nedeljo najhujša tista, ki se je dogodila na cesti Opčine-Sesljan in katere žrtev je postala 34-letna Marija Marehesi. Nesrečna žena, ki je nekaj ur po nesreči v tržaški bolnišnici izdihnila za posledicami hudih poškodb, se je peljala na zadnjem sedežu motorja, katerega je vozil 40-letni Adolf Dolcetti,, ki ga je hotel prehiteti ■ avtovlak MI 133422. Pri prehitevanju pa je zadnji del avtovlaka, ki ga je šofiral Giuseppe Pola iz Tirana (Son-drio), trčil ob motor, s katerega je Marija Marehesi tako nesrečno padla, da je zaradi poškodb pri padcu nekaj ur pozneje umrla. Drugo nesrečo je v nedeljo zabeležila črna kronika na Pro-seiki cesti, kjer se je mizar Liber0 Frontali iz Ul. Orlandi-ni. 34 s svojim motorjem zaletel v neznano kolesarko. Pri neizbežnem padcu se je poškodoval samo motorist, dočim jc kolesarka ostala nepoškodovana. Pri takojšnjem zdravniškem pregledu v bolnišnici, kamor so ponesrečenca prepeljali z avtomobilom Rdečega križa, so zdravniki ugotovili, da si je Verjetno zlomil levo koleno, zaradi česar sp bo moral zdraviti okolj 50 dni; V akrivnostno temo pa je še vedno zavita nesreča, katere žrtev je postal 48-letni Gugliel-mo Bigotti iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 507, katerega so v nedeljo zvečer nezavestnega našli na cesti, ki pelje v Dolino. Z avtomobilom RK so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo in rano na glavi ter desni strani čela. Ponesrečenec se ničesar ne spominja, policija pa poizveduje za neznanim avtomobilom. Poleg teh nesreč pa je črna kronika y nedeljo zabeležila še celo vrsto nezgod po tržaških ulicah, ki Pa so se na srečo končale z ne preveč hudimi posledicami' za neprevidne avtomobiliste in motoriste. Dve nesreči pri delu Na I, kirurški oddelek so vče raj dopoldne sprejeli 54-letnega| ladijskega kurjača Mateja Ric-, ciolinija iz Catanie, ki je vkrcan na ladji «Da Vallet«, zasidrani v miljskem pristanišču. Ponesrečil se je pri delu na ladji, kjer ie padel z nekega odra in si zlomil več reber. V bolniški oskrbi bo moral ostati od 20 do 25 dni. Zaradi poškodbe na desni nogi, ozdravljivi v 20 dneh, pa so na isti oddelek sprejeli 31-let-nega Ivana Nesladeka iz Milj, Ul. Seouncus 4. Zdravniškemu osebju je povedal, da so je ponesrečil pri delu v tovarni Sv. Marka, kjer mu je padel na Gledališče Verdi Danes ob 21, uprizori Za našega dijaka V rajonskem okraju so z na- Danes od zi., ujr»w«“ biralno polo štev. 299 nabrali skupina Micheluzzi jValčace «Zogando tresete«. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imaj°J& deče lekarne nočno sl ■ ■ Biasoletto, Ul. Roma pangher, Ul. sv. Justa 1. zoni, Ul. Settefontaoe 2, chio, Ul. Ginnastica 44, kov!^ Goldonijev trg 8; HarSb«g* v Barkovljah in Nicoh v. S nju imata stalno nočno sl ROJSTVA, SMRTI IN POR°*^ Dne 15. in 16. oktob/a se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb i« P°r0k bilo 5, ' x Poročili so se: brivec Balo*' La j oš in študentka Fevak vira, carinik Bura Anicrio i trgovska pomočnica^ ijLjb Sofija, mehanik Abram ? ^ slav in delavka RaccaneUi ^ lia, drogerist Krajnc Iva« , gospodinja Piazza Mart*US^ prodajalec rib Fumic R°»ww in gospodinja Baroni B*11-Umrli so: 63-letni Henrik, 71-letna Launha ^ vanna vd. Ženah, 7*g9» Bressan Erminia P°r-57-letni Flego Felice, 56-11®?, Zeldgoj Alberta vd. Ifita, p.i letna Novelli Regina nizzut. 60-letna Cattelam AW • 72-letni Ostrovska LeopoM. letni Izzinoso Emanuele, letni Ražem Andrej, 33-lem Klun Marija vd. Marehesi 2 minuti stari Haaš feven. = KIBOS Rossetti. 16.30: «Noč v Casao ki«, bratje Marx. . >ry-Eaceljior. 15.30: iCraa roza«, rone Power. Fenice. 15.30: eCIOveška pe^, James Cagney m Virgin/ FilodrammaiHco. 16.M: «** p1^ la zastava«, Errol Flynn, Sheriifan. s Alabarda. 15.30: »Velika na ArM^eC^otol« Cl' Garfbal«*-15,00: .Mladina «f ” ■.».•sasT’ z menoj«. Robert M!tcbJL^in»?’ Kalia. 16.00: «Z očmi Michel Morgan. pn;ast Kino ob morju. 16.00: «P°sa Rio Escondida«. tv Savona. 15.30: Jr K F. Calvert in Ella Ralksi, B-Viale. 16.00: «Nočm talw ViUorio Veneto, no je ljubiti«. Wan J° Adua. 16.00: «Poža£ "a Vg«x'«f;' Dana Andrews m Amv Azzurro. 16.00: »Devica ska»’ I. Bergman , off Belvedere. 16.00- »Nevjan^* _ grada«. G. Peck. J. G™"pN-Železničarski (Sv Vidi- ^r>. ((Trubadur«. Verdijeva var«>« Marconi. 16.00: . Bett« Davis in C. R-» ženo*’ Massimo. 16.M: ,sniK», P Novo cine. 16.00: «Ubez Harrisom P. CummingS- pjen« Odeon. 15.00: ((CarmeO. s ključev«. P. Tarr-V'_r3da». Venezia. «Uporn!ca ljubezni«. . se°" Radio. 16.00: «SkrivnoSu jte. Hillov« p Terry. Nevarno križišče Ulica Molino a vento sodi med prehode, ki se jim vozniki radi ognejo, čeprav morajo prevoziti daljšo pot, da dospejo do namembnega kraja. Strma je ir/ ne preveč široka ter poleg tega izpostavljena najhujšim zaletom burje, kar je že mnogokrat povzročilo nesrečo brez voznikove ali peščeve krivde: Oblast je že pred časom delno odpomogla prometnim neprilikam na tej cesti, in sicer na ta načir/, da je prepovedala vožnjo v obeh smereh vsaj po najhujših 'strminah, se pravi tja do križišča z Ulico del veltro odnosno Trga Pesta-lozzi. In ravno tu, na Trgu Pesta-lozzi, ki predstavlja nepregledno križišče štirih ulic, je nevarnost tako za pešca kakor za motorna vozila najhujša. Ne slede na burjo ki si na tem mestu privošči najveselejše plese, si človek trikrat ogleda vse štiri smeri, predno si upa preko križišča. Cim pa se znajde sredi širokega, na vse strani odprtega prostora in se mu od nekod bliža avtomobil, sam ne ve kam naj se zateče ker ne more slutiti kakšno smer bo ubralo vozilo. Ako omenimo, da je na vogalu šola, iz katere se dnevno usipa preko križišča na desetine otrok, nam postane še očitnejša nevarnost, ki preti na tem mestu neprevidnemu pa tudi previdnemu prehodniku križišča. Kajpada se ulic ne da zapreti prometu in tudi križišča se ne morejo odpraviti. Toda z majhnim varnostnim otokom sredi obsežnega prostora bi se v dobršni meri odvrnila nevarnost morebitnih nesreč, ker bi služil otok kot varno pribežališče vsem onim,.ki često neodločno skačejo sem in tja, da bi se izognili drvečemu vozilu. Sredi otoka zasajeno drevo pa bi morda poživilo ondotno puščobo, Young R. Preston. ,e juh Vittoria. 16,00: «lme n" \ , lija Ross« Nma Fcch iet Skoljet 16.30: «Mozje m kov«, S. Tracy. BS! I RADIO JUG0SL.C0NE TBST n (Oddaja na srednjih 212.4 m ali l**2 ^ torek 17. »*• '* 0: ?r 6.30: Jutranja spojfv rnčila v ital. m ol)Ja oorot1^™-7.00: Napoved iasa '-fj- 7.15: slov. in objava sporen • tranja glasba. .danSKi 12.00: Lahek POPOj^a, op J 12.00: Lahek P?*^tude red: 12.30: Chopin: .«¥uin oria . 12.45: Poročila v ttaf d čas? sporeda; 13.00: N.ap 0pjiva 3ge poročila v slov. >n violiP'sv{; reda; 13.1?:. Koncert Feda; 13.15:. Konce« Nade Jevdijemjevic_ „ (1ts^. 13.45: Glasba po zeljt3l.: I* 14.30: Pregled tiska v Pregled tiska v siov. , (1U 17.30: Političnt- aktori jg. mUjž 17.40: Mojstri ritma. 1 l5: 9 ska univerza (ltal:Lata •> Arnič: Koncertna poro51^' lino in klavir. 18;5?jsbena .TjO: hrvaščini: 19 00.“ , jtaU Lv-l igra: 19.15: Poroč'la fjla v Nrcoved časa - P°L. oo- 20.00: Opera; plesna glasba 23.00 d0y. ročila v in- 'objav».“V ročila v slov.. 23.1°;nasiednJiNOcni nega sporeda za na 0. inv 23.15: Serenade, LJUBLJANA.MAK^c* 212.4; 202,1 TOREK 17. *'■ v;' 5-i 5.00; Jutranji p°zoro£iU.,[1,l-Napoved iasa ri‘?£T oWal* jUt?. menska napoved ter pfSnu J trj nega sporeda; 5.5O: J. (r slovanskih narodov,. Napove“tfj- nja telovadba; 6.00. der ju sa in poročila; 6i2( nji spored , ZJ — 10.30: Šolska ura 4, osn° ivu« Ute TTl0:P^lAnto^/°Rez^ Emila Adamiča P°J, rs, or v. Emila Adamiča ^- o «--,, v; rltnlkova; post« Mariborske radi1J;prenos; srt6 Draga Lorbeka ^fKrof°n«Na. bora); 14.00. z odgov, }.a. li-',. življenja In dog poroč^jn«',-poved časa , i du*2 sKerjaJ!v' Koncert čelista ,"cijan **><>'' j z* -I Koncert luc " '18 00? Kn'- /ffji Z- UT&l gifti dia Ljubljana P-jaja in 19.30: Napoved jasba, °T/Ubli^: 88Š»"SjgS 588ft$f SgjSj* dateljev: 3£j|gra; daje,- ^MORSKI dnevnik 17. oktobra 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - lil. Silvio Pellico i/Ii. nadst. - 1 elefon 11-32 »Matajur“ na zatožni klopi? davkar je zagledal luč svela, že je na lastni koži spoznal krivico in sovraštvo mn T° v Italili in zato ve' se sodi s človekom 1 kitom, ki se odločno posta-V?V,bran za priznanje pravic. j*®..1 smo rekli ker smo že na snn koži neštetokrat okusili. to. nam se je godilo, če smo resnico in bili glasniki Potreb 'našega ljud- Hrlndar moramo Priznati, da «!Ub vsemu nismo mislili, da . ,™aral «Matajur», glasilo be. ««h Slovencev tak0 kmalu Ko( k°Zl občutiti krivico. ., ze poročali, so sodnij-.. oblasti vložile tožbo proti govemu odgovornemu ured- niku fožir I ze po prvi številki. Ob-vn! ®a’ da v l'stu r.u potila110 V kateri tiskarni se list b?! bo oitateljem jasneje, ka-tšlnm 16 1301110 Prepisali tisti iz časopisa, ki mora krjt- °?u biti v vsaki števil-winS°Pi?a in kjer je podpisan r.l v°rni urednik ter naslov S1?'’.kjer se list tiska. V tariiut ^ki “Matajurja« je na II strar.l v desnem kotu Dj °' ki..loči tekst članka ^ Po^Pisa, sledeče pisanje: Vo?i°,!0rni Prednik: TEDOLDI UJMlR _ Tiskala: t.L.G. - ji;s0Volieniem videmskega so-Sca st. 47». ^^blasli odgovornega uredniki« « •’ °eš ba ni razvidno, ja - 6.bst tiska. Ce bi. seve- kteskrb^f11 t?ožnostii da bi si totem k .. slover*ski prevod, ta v lib še razumeli. Ker tolmača10 da .imai° uradnega ttars-T, • sicer včasih tudi it-; k “i P° svoje prevede, zla-tla^0.Prevaja inkriminirane Htm * lz “Soče«, zato 'ne razuma ' . k° so mogli kaj ta-7,f ^nv.eči na dan. Kratjca kejiPomenil: ^Tiskarna Lu-tiskarn Ce im3!0 druge talij, ®. v Italiji svojo kratico, 'tcla k ^ potem tudi ta ne tiskarn le kratica za' r.aslov Vet:.. e splošno v rabi ker jo $kv 0 Poznajo vsi goriški t«»#' 1 3e zato uvedba sod-t*ra,„ p°siopka toliko bolj “‘Umljiva ». -Ti *»v» |;ugiUW.ev #^atajurja» kot ki tjv ^ razjarjen pes...človeka, e.Za J® stopi] na prste, zakaj tva alaiur Jaka kratica kaz-Pri Soči. ki pa izhaja »liti 5i v zvezi s tem oblasti ki so pograbile lifo m citaite potoki dnevnik! ■ r«dU ir,11"' leta’ Pa ^ VSe [šs uj . f1 Prav, čeprav ves ta '"rttegj 0 P?'6? imer.a odgo- Predr.ika. Naslov ti- nikoli drugače W'.‘WL s kratic° T.L.G.? Vro’varni Uskl zlasti Mes-. eneto ie vest takoi 'ksrne - '^«nnu biI „ *n kot s ti , 'Srabit P“elo le vest takoj bo*lo -v, r*' ce'o prerokoval, da n, Matajur ukinile, efedstavrProtiitaIijanski. Kaj . tutlihtf Za ..ousnikarje pri eUaj i. Protiitalijanstvo, so > kar fB° P°vedali. Zanje je 0 ‘o, slovenskega, pa naj ?v°*ici pls^ni besedi ali v ?rž»vn0’ ?rot'>talijansko, proti-l*5 Pomili seveda «kaznivo». s ve»Vania vredni ljudje, 1 vid;: , ne da mira. Men- Sa tii. strah tudi tam kjer (tv#rji Popoldne so se bati?1 Pri v na balincu v go-Nann ra,rxctu v Sovod-P se zakH ??anih tekem' ki jj se •' c’lp ob 9. uri zve-tA?0 Pasr P 18 parov. >4a*°«,pokab ki ga J« V**51« dvn Cossovel, je v^Utio Z°nca Vižintin Jožef-l^*Pj, . an oba doma iz Šota 'iomsi* prema8ala s Mbi„7, a ynka in Cija-°deni '-,?1 s.ta tudi doma iz jo in četrto na-para Dru. -tudi doma iz **«• — .olstič r, ,^lcotti iz Goriee S^«a- s iz ?°lotis n... iz 'joriee v Odreži ' K,avčia Milan l.sovotlen?°vPOldnevu sta se u Sreč nem nogometnem ttina in Sta pbuistortei Ju-C ^Mateliču Tekma je t«vekipi ?a??ka'. Na njej sta si S.3 Posvečer13'- n6ka3 igral‘ iti? trenino ;a Je bila pred-Pt,tl0dojo gb Juventine, ki ■O' !?odl, ina. diviziindel10 Prestopila v t»s Uho 2 o Zaključila se je : ie zawi Judi PrVi p°'- "ključil neodločno sistole bosimi so obiskovalec na trgu gelli moral slediti na policijo. Tu so ga takoj pričeli zasliševati in kmalu zvedeli, da je nameraval vdreti v stojnico Alojzija Silvestrija ter da se že precej časa bavi s takim poslom. Prve dni oktobra se je namreč vtihotapil na zaprti trg na debelo in iz skladišča Vir-gila Zorzuta odnesel zaboj najboljšega grozdja. Pred dnevi pa je z usodnimi kleščicami vdrl v stojnico Iv ar: a Batističa in odnesel iz blagajne 150 lir, nož in ključ. Na podlagi teh izjav ga je policija še istega večera odpeljala v zapor in ga prijavila sodnim oblastem, pred katerimi se bo moral Mugelli v kratkem zagovarjati zaradi tatvine. Zopet nesreča v podvozu na Oglejski cesti V nedeljo popoldne se je po Oglejski ulici vračal s sprehoda v Ločnik 76-letni goriški trgovec Mihel Rosari iz Rašte-la. Nekaj metrov preje kot je s svojim kolesom na motorček «mosquito» privozil v podvoz, mu je iz mesta prišel nasproti težak kamion z evidenčno tablico GO 4499, ki ga je vozil njegov lastnik Telemaco Capra-ra. Iz neznanih razlogov je Ro- saro nenadoma trčil v zadnje levo kolo kamiona, ki ga je s kolesom vred treščil na drugo stran ceste. Pri nesreči si je Rosaro prebil lobanjo. Prisotni So o nesreči takoj obvestili Zeleni križ, ki ga je nemudoma odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer je že nekaj trenutkov po prihodu izdihnil. Na kraj nesreče je prišla nato prometna policija, ki je pričela s preiskavo vzroka in krivca nesreče. SEJA občinskega upravnega odbora Danes popoldne ob 18. uri se bo v beli dvorani goriškega županstva sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Seji, na kateri bodo obravnavali obširen dnevni red, bo predsedoval župan dr. Ber-nardis kino = 17: «Strah v mestu«, VERDI, D. Povell. VITTORIA, 17: «Neulovljivih 12», Š. Pampanini. MODERNO, 17: «Dogodivščina v Braziliji«, F. Fayley. EDEN, 17: «Zanka», E. Landis. CENTRALE, 17: «Zivljenje na stroške drugih«, D. Palumbo. Na Goriškem se ;e v zadnjem času pokazalo zanimivo dejstvo. Na tihemt tako da 'skoraj ni bilo slišati niti poslednjega speva, je žalostno preminul «II Lunediv, klerofašistični list, ki je izhajal ob ponedeljkih. Njegovi poti pa se počasi, toda z gotovostjo, približuje še drugi list «Delo». «11 Lunedi» je sploh izdihnil, kominformistično «De-lo» pa vsaj na svoji goriški strani kaže, da mu ne bo šlo več dolgo. Kako to, da je «Delo» izšlo s takim pompom, posvetilo v prvih dnevih svojega življenja kar celo zadnjo Stran vprašanjem naše pokrajine, in zakaj se je od takrat Pa do danes tako izpremenila njegova zadnja stran? Menda na to ni težko odgovoriti človeku, ki vsaj bežno sledi pisanju tega kominformi-stičnega lističa. Nešteto primerov bi lahko našteli, kako so se goriški kominformistični pisuni ezavzemali)) za pravice našega ljudstva ter vsega goriškega prebivalstva. Predvsem bi lahko še enkrat priklicali v spomin obnašanje goriškega kom-jnformističnega svetovalca na seji občinskega sveta, ko se je vodila razprava o uporabi slovenskega jezika na teh sejah. Znano je, da je kominformistični svetovalec zavzel stališče, ki predvsem žal{ našo narodno čast, ki pa po drugi strani tudi dokazuje, da znajo ti prodanci zelo hitro spreminjati svoje «načelno» stališče do našega naroda. ko je treba udariti po «ti-(ofašigtihs itd. li „D8io“ je Doma našega ljudslua lilolašislična špeBalacija Tudi „Delo" na poti v „ večna lovišča" Naravno je, da je slovenski kominformistični lisk tako stališče podpiral in utemeljeval. Naravno pa je tudi, da predvsem slovenski ljudje, ki fini v slepi veri še nasedajo, ostajajo spričo takega pisanja z odprtimi usti ter se pričenja jo spraševati, kako je mogoče tako stališče zagovarjati. Ker v njih še vedno živi slovenski duh, ki ga niti kominfarmistič-na protislovenska propaganda ni mogla streti, s studom odklanjajo tako pisanje. Zato je skrčenje Goriškega «Dela» z ene strani na petin-ko strani dokaz, da njihovo pisarjenje niti od daleč ne ustreza potrebam tukajšnjega prebivalstva in ne zagovarja njegovih interesov. Skrčenje tega obsega'pa govor i še o drugi stvari: Komin-formisti se kaj radi imenujejo edine in resnične predstavnike tukajšnjega prebivalstva. Ce je to tako, potem naj to dokažejo tudi s tem, da se bodo za ljudske potrebe in pravice borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tisk je močno sredstvo v rokah politične organizacije za izvedbo njenih nalog. «DeIo» je od tega zelo daleč, tako daleč, kakor so od resnič- nih namenov oddaljeni kominformistični tirani. Ker so kominformisti «pametni» ljudje, so kljub vsemu le prišli tudi na to, da se le ne splača za tistih deset izvodov, ki jih na Goriškem prodajo, izdajati preveč denarja in posvečati za Gorico kar celo stran. Ker so «pametni», so prišli do' drugega zaključka. Pričeli so voliti lepotice. Ljudstvo, si mislijo, bo potem raje čitalo njihov tisk. Kominformistični pisunj so svojini čitateljem v zadnji številki «Dela» servirali' še eno vest, ki bo prav gotovo precej pripomoglif k temu, da bodo ljudje, k{ jim v dobri veri sledijo, sprevideli njihovo sovraštvo, ki ga imajo do Slovencev in njihove organizacije DfS. Pisali so namreč v zvezi s tihotapstvom trgovca Kodermaca, da fc policija pričela zasliševati predstavnike DFS «pod pritiskom javnega mnenja«, ki je vsestransko obsojalo podlo delovanje tukajšnjih titofaši-stičnih špekulantov in obenem preveliko popustljivost s strani policijskih organov». «Delo» torej imenuje borbo priznani slovenskemu ljudstvu e Italiji ugodili življenjski pogoji za politični, kulturni in gospodarski razvoj, za «podlo delovanje tukajšnjih titofašistič-nih špekulantov«. Kako pa naj potem imenujemo njegovo pisanje, češ da je policija.do «ti-tofašistovn preveč popustljiva? Kako naj si naši ljudje, razlagajo tako pisanje kot tako, da je poturica hujši od Turka — kominformisti bolj nesramen od klerofašističnih oblastnikov, kadar gre za borbo proti slovenskemu ljudstvu 'in njegovim resničnim■ interesom. Nadalje' bi se kominformisti radi napravili mučence. Napisali so, da jim je kvestura prepovedala. širjenje provokator-skega letaka, v katerem napadajo DFS in njene voditelje. Toda takoj Spodaj povedo, da so dovoljenje od višjih oblasti vseeno dobili. Mar mislite, da bi oblasti širjenje dovolile, če bi vedele, da tudi one od tega ne bodo imele svojih koristi? V navadi je, da se skuša služabnik prikupiti svojemu nadrejenemu s teni, da mu dela usluget pomaga itd. Kominformisti so se pokazali vredne nositi vzdevek sluga. Priporočamo jim, naj še nadalje ostajajo zvesti svojim početjem, s katerim rovarijo po naših krajih že od resolucije dalje. Tako bodo samo še bolj odprli oči zaslepljencem, ki jim še sledijo. Ko pa bodo ti odprli oči, in do tega ni daleč, potem bo tudi «Delon zajadralo za našega ljudstva in prizadevanje njegovih voditeljev, da bi bili I «Lunedijem» v »večna lovisčan. Iz svobodne GoriSke Razvoj turizma na Tolminskem Tolminska je prepolna lepot za oko, ki ljubi naravo, bila pa je skoraj neznana za večino slovenskih rojakov, ker io je pač 25 Jet teptal italijanski1 imperialistični škorenj. Po priključitvi k Jugoslaviji se je začel okrajni ljudski odbor spričo tako ugodne riara: ve "'olminske resno baviti z vprašanjem razvoja turizma. Zato je bilo leta l^8- ustanovljeno posebno poverjeništvo, ki naj bi se bavilo samo zvpra-šanjem turizma in gostinstva. Dediščina, ki jo je poverjeništvo za turizem podedovalo, ni bila bogata. Nekdanji hoteli ali penzioni so bili poškodovani ali pa izpraznjeni od svojih gospodarjev, ki so skoraj vsi kolikor jih je bilp v coni A, odšli v Italijo, ker so pač ve-dfeli, da je čas izkoriščanja minil. Večina gostinskih obratov je prej služila le za popivanje, v nekaj hotelih na Bovškem pa se je zibala italijanska gospoda. Zategadelj je bila naloga poverjeništva za turizem in gostinstvo dati čimprej možnost čim večjemu številu delovnih ljudi, da se v teh krajih naužijejo naravnih lepot Tolminske in osvežijo svo-je sile. Zato so začeli obnavljati stare hotele in penzionska gostišča ali pa adaptirati v ta namen druge zgradbe v krajih, ki nudijo človeku največ užitka. Tako so lani in letos'uredili y dolarji' Trente, ki je1 prava1 slovenska Švica, na Logu hotel »Planinski orel«, ki- lahko da prebivališče 22 turistom. V Soči so uredili on opremili.hotel «Ka-njevec« jn penzionsko gostit šče «Soča»..Oba skupaj more- ta sprejeti 36 gostov. V hotelu «Krn» v Tolminu so opremili nadaljnjih 9 sob. V Luciji ob , Soči so opremili hotel «Soča».’ Prav tako bo v Luciji ob prelepem umetnem jezeru kmalu, končano moderno kopališče m 21 kabinami. Poleg kopališča bo še lepo urejena kavarna s tremi prostori in moderna plesna dvorana. Vso opremo za to je poverjeništvo za .turizem že pripravilo in bo V začetku nove turistične sezone že slu? žila svojemu namenu. V Kobaridu so opremili penzionsko gostišče »Zvezda«. V Bovcu bo za novo sezono ure, •jen nov hotel in eno nočišče. Za nočišče bo oprema kmalu izdelana Roleg teh gostišč pa imajo razna podjetja in ustanove, v zgornji Soški dolini počitniške domove za svoje uslužbence. Tako je komisija državne kon-' trde letos uredila v Soči počitniški dom, kjer se lahko stalno odpočije 25 uslužbencev. Oblastni ljudski odbor si je uredil počitniški dom v Bovcu, prav tako tudi Narodna banka iz Beograda za 54 svoj jih' uslužbencev. Letos so na novo odprli še štiri zakupna gostišča, eno pa bodo še odprli v Tolminu. Vi prihodnji sezoni se bodo'turisti lahko vozili p0 umetnem jezeru z motornim čolnom, ki 'ga bodo v ta namen uredili. Eo--trebe in zahteve delovnih lju* -di so sicer še .večje, 1 zato bo: treba predvsem y Tolminu urediti ali na novo sezidati kd: ■ ko penzionsko gostišče irepray tako V Bovcu. Tam bi bilo do? bro urediti nekdanji hoteli «Strgulč». u»tavji?8en,i Javne var- ,V >boči 2rža' ki se * r°8 !o sumljivo su-stoinic na Nu ,Po>icije ? Wiub Pri’ %ii: 11 trga nl nameraval ,y«! , "V* 111 Ss» le0u? 8a a8enti u-“Sitimiraji -elllia h ^'rir.ega Jožefa Slo je Jožefa Ascoli 25. Cim ne SV»taviii" 25. ti* P« Skr>vnoun MuKRlli c, Sl piskavi ° POtlsnil V 1 Htaa, o prin mu agen’ 1 katerih"a^ne klešči-Itm je Mu: SV. ASTOJf Prvi uspehi novega tekmovanja Ze prve dni novega dvomesečnega tekmovanja smo v naši vasi pokazali prve dobre uspehe. Imeli smo širši sestanek članov SIAU. zastopnikov vseh organizacij naše vasi. Navzoči -so bili tudi drugi člani množičnih organizacij. Na tem sestanku je bil sprejet sklep, da bomo zvišali članstvo SIAU. Izvolili bomo tri bazne odbore. V območju našega KLQ je do sedaj obstajal samo en odLor SIAU. V soboto popoldne smo mani-festativno otvorilj novo tekmovanje, katerega se je udeležilo 80 članov,. Na pomoč so nam prišli tudi mladi vajenci Zidarske šole iz Semedele, tako da je skupno delalo 120 ljudi. Večina od teh je delala pri gradnji zadružnega doma, nekaj pa v kamnolomu. Del teh je prenašal kamenje, opeko in malto, ostali pa so vlačili tramove za ostrešje. V kamnolomu je bilo prenesenega 30 k.m kamna k cesti. Prostovoljnega dela so se udeležili ljudje vseh vasic našega kraja. Najbolj so se pokazali tovariši iz vasi Lvori, r.aj-slabši pa so bili •z vasi Kava-liči. Moramo omeniti, da so iz te vasi najbolj aktivne žene, katere so že večkrat prišle na udarniško delo z zastavo na čelu. Prvi uspehi novega tekmovanja od 10. t. m. dalje so: nalomnili smo 10 k.m kamenja. Do gradilišča zadružnega doma smo prepeljali 15. k.m kamna. Poleg tega smo pri raznem delu opravili še 600 prostovoljnih ur. Imeli smo tudi množični sestanek in zbrali 3000 din prostovoljnih prispevkov. Zadnje čase je delo pri gradnji zadružnega doma zelo oživelo. To je zasluga novega delovodje tovariša Danila Sker-gata, ki je odločno prijel vodstvo dela. Pri prostovoljnem delu sta se najbolj izkazala tov. Stanko Jerman in Ivan Filipič iz Dvorov pri prenašanju kamenja. V tem tekmovanju bodo čla- ni Ljudske fronte dali vse sihe, da bodo sprejete naloge 100% izvršene. To pa je odvisno tudi od tega, če bodo predstavniki SIAU in LF znali prikazati ljudem pomen tekmovanja. Ljudje dobro vedo, da predstavlja naš gospodarski plan borbo za izboljšanje , našega gospodarskega položaja. Po končanem prostovoljnem delu je odbor za gradnjo zadružnega doma pogostil udarnike z v.inom in ribami. Oglasila se je borbena partizanska pesem nakar so sg navdušeni razšli na svoje domove,. V. TURK Pobirajmo le odpadle oljke! Zaradi suše so le:os poleg ostalih kultur precej trpele oljke. Dokaz temu je, da je mnogo plodov že odpadlo. Ti odpadli plodovi so vsi črvivi. Taki črvivi plodovi dajo zelo majhen odstotek neužitnega olja. Da se pri obiranju ne bodo pomešale zdrave in pokvarjene oljke, bi bilo pripo-ločljivo, da se vsi če odpadli sadovi poberejo in oddajo v predelavo za industrijsko olje. Ce delovne sile primanjkuje, naj se preko krajevnih LO poveže z okrajnim odsekčm in zapri?;i za pomoč pri pobiranju. To bi lahko opravi!-Ia šolska mladina. To bi bilo zanjo tudi koristno in poučno, ker bi spoznala veli? kega škodljivca oljk — oljčno mušico. 2e pred leti je bilo ugotovljeno, da so kmetje pobirali vse oljke, zdrave in črvive ter jih oddali v oljarno. Oljarne so oljke predelale in kasneje je bilo ugotovljeno, da je bilo olje žaltavo in neužitno. Priporočali bi, da se ta nasvet vzame resno in tudi izvede. S tem se bomo izognili raznim pritožbam tistih kmetov, ki so oddali zdrave oljke in so bili krfne-je oškodovani na račun tistih, ki so oddali črvive oljke. Ivan Prelog Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 OKRAJNI PLENUM SIAU Naloge za dokončno izvedbo krajevnih in okrajnih načrtov letošnjega plana Tesno sodelovanje z ljudsko oblastjo; redno sklicevanje množičnih sestankov; tekmovalni duh tudi v kmetijsko proizvodnjo; vzgoja članov Preteklo nedeljo je bil v Kopru okrajni plenum SIAU, na katerem so bili prisotni skoraj Vsi delegati. Razpravljali so o dosedanjem delu, o u-speliih in nedostaikih organizacije pri izvajanju planskih nalog, hkrati so tudi pretresli bodoče naloge' za dovršite v krajevnih in okrajnih načrtov pri gradnji in za izboljšanje proizvodnje. Po končanih formalnostih so delegati takoj začeli z delom. Na dnevnem redu je bilo naj. prej politično in organizacijsko poročilo. Tov. Karel Erijon. sekretar okrajnega komiteja, je uvodoma opisal najprej politični razvoj v svetu v zadnfjih mesecih in nato prešel na delovanje naših organizacij, pri čemer ie omenil tudi njihove pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Posebno se je pomudil pri vprašanju vzgojnega dela med našim ljudstvom. Organizacijsko poročilo je podal tov. Narcis Vatovec, ki je med drugim poudaril, da je treba v vseh naših množičnih organizacijah izvajati složno in koordinirano planske naloge. Pri tem je pripomnil, da je naravno, da kljub spojitvi množičnih organizacij v vseljudsko SIAU, ohranijo te organizacije svojo delovno neodvisnost tako, da bo za ASIZZ v bodoče če vedno glavna skrb rešitev vprašanj v korist matere in otroka, odnosno, da bo mladina tudi v bodoče odločala o njej lastnih vprašanjih. Isto velja z3 Sindikalne orga. nizacije, ža ZPP itd. Naloga SIAU je s tem v zVezi prvenstveno la, da daje smernice za pomoč posameznim množičnim organizacijam. Tov. Vatovec je s tem v zvezi podčrtal nujno potrebo da se na vaseh in y mestih odbori vseh množičnih organizacij stalno sestajajo, si razporedijo delo in prevzamejo ločno svoje dolžnosti. Le tako je mogoč uspeh. Naravno, da v krajih kjer teh sestankov ni, kakor v Cežarjih, Pobegih in Marezigah in drugod ni mogoče pričakovati pozitivnih uspehov. V tem pogledu ni toliko krivda članov Fronte kot voditeljev organizacij, ki niso dali ljudstvu pravih navodil in ker niso bili’ oni sami, to je voditelji, na čelu vsakega dela, da bi na ta načirt. bili za zgled ostalim. Tako se dogaja, da zidajo v nekaterih vaseh zadružne domove, člani množičnih organizacij pa ne pridejo niti do tega, da bi na sestankih obrav-navali o prostovoljnem delu, ki bi ga treba nujno prispevati pri gradnji domačega zadružnega doma. Tako se zopet pripeti, da morajo kvalificirali : zidarji,' ki jih imamo žal itak premalo na razpolago, opravljati na stavbi zadruž-nega doiria težaška dela, namesto da bi opravljali samo zidarsko delo, ostala dela pa bi mogli izvršiti člani množičnih organizacij. Temu nasprotno pa je treba večini vasi in mest priznati, da so sedaj pravilno izvajali svoje mesečne plane. V tem pogledu lahko mirno pričakujemo, da bodo izvedli tudi v ce. loti svoje letne plane. y nekaterih vaseh, kjer voditelji or-, ganizacij. ne vodijo pravilno' svojega ljudstva in kjer niti ne prediskutirajo redno in izčrpno postavljenih planov, ni pričakovati, da bi plane, ki jih je. sestavilo samo nekaj ljudi, vse ljudstvo pravilno izvedlo. Tov. referent je v svojih nadaljnjih izvajanjih naglasil, da je v mnogem kriva tudi slaba evidenca prostovoljnega dela in delovne moči. Tako marsikatera vas ni poročala točno kaj je izvedla in mnogokrat ni imela pregleda, kdo je pri prostovoljnem delu resnično delal. S tem v zvezi je treba priznati, da je bilo prostovoljnega dela napravljenega mnogo več, kakor pa so ga organizacije številčno izkazale. Samo v juniju in juliju tega leta je pri prostovoljnem delu sodelovalo okoli 13.000 članov SIAU, ki so opravili 147.080 delovnih ur. Od teh je bilo v brigadi 653 tovarišev in tovarišic. Končno je tov. Vatovec pozval voditelje množičnih orga-nizacij na vasi, naj se zanimajo tudi za vsestranski dvig proizvodnje, za demokratizaci- Z istrskimi udarniki v Zagrebu Borbena, aktivna in revolucionarna parola: «Vi ste aktiv, tudi na. tem področju, ker ste borci ža višjo produktivnost. Borbena, aktivna in revolucionarna parola: učiti, učiti, učiti — sebe in druge — velja za vas in za nas. S tem voščilom Va.m že* _ Um mnogo uspeha in napredka učiti sebe in druge velja za nas in za vas Po sprejemu so udarniki od- (Nadaljevanje) Ko so udarniki zavieli mesta za dolgo P ogrnjeno mizo, se i e razvil živ. razgovor. Tov. tajhilc Bogdanovič se je zelo zanimal kaj in od kod so udarniki in stavil nekaj vprašanj o vtisih, ki so jih dobili. Tudi udarnik i so se zanimali ža razna vprašanja in vprašali med drugim, kakšen je uspeh decentralizacije in izročitve vodstva podjetij, tovarn in rudnikov v upravo delavcem. Tov. tajnik je pojasnil, kako so se po decentralizaciji ojačile posamezne podružnice. Ustvarili so pogoje, da se vsak delavec lahko spozna z idejo Marksa Engelsa in Lenina, da se seznani z vsemi uredbam! o upravljanju podjetij. «Treba je veliko delati na področju izobrazbe, ker je izobrazba nujna potreba za današnjega naprednega delavca«, je poudaril. uNaši uspehi v današnji borbi so odvisni tudi od stališča delavcev v Trstu, Italiji, Franciji in drugje. Nauk Marksa, Engelsa in Lenina mo- ra prodreti v vrste delavstva vsega sveta in pomagati, da se bo rešilo tudi novega imperializma. Pri nas se še borimo s težavam i in jih premagujemo več ali manj uspešno. Ogromno moči dobiva naš delavec od tega, ko vidi in ugotavlja za ko- j . ... POSLOPJE V GRADNJI V PIONIRSKEM MESTU V ZAGREBU. ga danes dela. Osvobodil se je vseh izkoriščevalcev in gospodov in tudi kominformizman. Tov. tajnik je še poudaril, da so mu znani pogoji v katerih dela istrski delavec. Tudi v Zagrebu vedo, da se veliko gradi v Istrskem okrožju. Tako hrvatska gimnazija in zadružni dom v Bujah, vinski kleti v Umagu in Kopru, zadružni domovi po oaseh, da je zgrajena velika veleblagovnica OMNIA, da se gradi hotel in še polno drugega. O tem 'je treba ljudem več govoriti, da bodo občutili pomen teh gradenj. Ni nič čudnega, če se tega še ne zavedajo, saj so bili dolgih 25 let pod fašizmom. Živeli so v pogojih, ki so jim diktirali, da so morali biti taki. Borili so se vseeno, stradali in polno žrtvovali. Zato obstajajo pogoji za mobilizacijo vseh takih pozitivnih sil. Je pa nujno vpra: šanje izobrazbe, ker tam0 ljudje, ki znajo si lahko ustvarjajo boljše življenjske pogoje, je podčrtal tov., tijnik in nato nadaljeval: šli v kino, kjer so prisostvovali predvajanju novega filma ((Čarobni meču. Treba je podčrtali, dg so bili udarniki za časa bivanja v Zagrebu gostje glavnega odbora ES AR Hrvatske, ki je dal na razpolago vodiče, prev.ozna sredstva, hrano in prenočišča. Hranili so se v največjem in najlepšem hotelu vEsplanaden v Zagrebu, prenočevali Pa v Radničkem domu. V. gledališču in kinu so imeli na razpolago najboljša mesta. Večer pred odhodom so dobili še posebnb hrano za potovanje. Vtisi, ki so jih dobili vsi udarniki, so globoki. Vsi dobro poznajo Trst in so se na povratku razgovarjali, da je Za-, greb lepši in večji. Posebno so se čudili širokim, ravnim ulicam z drevoredi, ki tako oživljajo mesto. Vsi so bili soglasni v sodbi, da so že prej čitali v časopisih, toda jih je presenetilo sedaj, ko so videli na lastne oči. Več so videli kot so pričakovali, Ta ugotovitev istrskih udari ZE ZGRAJENA POSLOPJA V PIONIRSKEM MESTU V ZAGREBU. nikov. tudi drži. V novi Jugoslaviji se dela zares, dela in gradi tudi če je ovir ie polno. Vtis, ki ga dobi obiskovalec, je zelo močan. — Ugotavlja, da delavski razred, ki je z borbo iztrgal oblast iz rok kapitalistov in izkoriščevalcev, to svojo oblast zelo trdno drli v rokah, jo utrjuje in izboljšuje in si tisto česar prej ni nikoli imel, a je verjel, da bo z borr bo prišlo — s trdnim delom ustvarja, da bo kot je mladi Kajuh zapel svoji materi: «Glej, ta svet je tudi zateln OGAREV KONEC jo ljudske oblasti, da bo vse ljudstvo sodelovalo pri reševanju političnih in gospodarskih vprašanj. Priporočal jim je še, naj se poglobijo tudi y vzgojo svojega članstva. Ro obeh končanih poročilih se je razvila kritična diskusija, v kateri je tov- Petrič med drugim, navajal nedostatke v organizaciji, ki jih bo treba odpraviti, zlasti bo naša dolžnost, da delamo na izboljšanju kmetijske proizvodnje. Marija Pečarič se je ustavila pri delovanju naših kmečkih delovnih zadrug in podčrtala pomen kolektivnega dela. V diskusijo ,so posegli še drugi tovariši in, tovarišice » nakar so delegati, sprejeli soglasno med drugim naslednje sklepe: Potrebno je, da naše krajevne in okrajne organizacije SIAU sodelujejo tesno z ljudsko oblastjo in ostalimi množičnimi organizacijami in da bodo skupno reševale vsa vprašanja enoletnega gospo, darskega plana. Voditelji SIAU se morajo dobro oprijeti dela, da bodo izvedli svoje naloge. V času tekmovanja naj organizacija ’ SIAU poveča število svojega članstva: tiste pa, ki nimajo volje sodelovati,- izloči iz organizacije. Odbori vseh osnovnih organizacij naj gledajo na to, da bodo Po vaseh ustanovili frontovske brigade, ki naj delajo po skupinah, tako da bo vsak dan nekaj prostovoljcev Pri delu. Ta način dela bo najbolj pospeševal izvajanje gospodarskega plana. Tekmovalni duh je treba vnesti tudi y kmetijsko proizvodnjo, povečati donosnost zemlje in skrbeti za ureditev kmetij V tem pogledu je naloga kmetijskih komisij, da dajejo kmetovalcem pobudo, kaj naj sejejo in sadijo. Tudi na tem področju je potrebno sodelovanje vseh množičnih organizacij, kar bo y korist vsega delovnega ljudstva našega okrožja. Vodstvo SIAU je dolžno skrbeti še posebno za vzgojo svojih članov za njihov kulturni dvig. V ta namen naj organizirajo po vaseh večerne tečaje, ki jih naj obiskuje vsak član SIAU. V:e to bo dvignilo splošno izobrazbo ljudstva, ki je potrebuje zlasti član sedanje nove družbe. S tem sprejemom sklepov se je končal plenum delegatov SIAU, ki so se razšli v zavesti, da pričakuje vse ljudstvo našega okrožja ravno od SIAU, da bo tudi v bodoče nadaljevala po načelih, ki so vodili politično borbo v času NOB. Cepljenje ovc in koz proti malteški mrzlici Te dni bo v koprskem okraju diagnostično (preizkuševalno) cepljenje ovac in koz proti malteški mrzlici (bruceloza). Ker je to velikega pomena za ljudsko zdravje, priporočamo vsem lastnikom omenjenih živali, da jih privedejo točno ob uri na določena mesta. Kdor ne bo privedel živali na cepljenje, bo kaznovan z denarno globo do 500 din. Tiste živali, ki bodo reagirale pozitivno (bolne), bodo odkupljene in plačane po določeni ceni. Priporočamo največjo točnost, ker bo cepljenje vsako uro na drugem kraju. Jutri bodo dopotovali v Koper jugoslovanski šahovski mojstri Marij Bertok, Andrija Fuderer, Borislav Ivkov, Aleksander Matanovič,. Bora Mi-lic in Stojan Puc. Odigrali bodo match proti tržaškim šahi-stom, in simultanke po šahov-, skih centrih Istrskega okrožja. V soboto pa bodo skupaj, s tržaškimi in- koprskimi ša-histi sodelovali pri velikem br-zopoieznem turnirju. Sah je postal v Jugoslaviji po osvoboditvi silno popularen, V stotisoče gre število organiziranih šahistov med jugoslovanskim civilnim prebivalstvom m v vrstah armade. V mednarodni šahovski areni je dosegla Jugoslavija v zadnjih letih velike uspehe, tako da jo je po pravici smatrati kot drugo iahovsko nacijo v svetu. K tem uspehom so pripomogli tudi mladi šahovski mojstri, ki so ge udeležili blejskega tur. nirja in ki bodo v prihodnjih dneh gosli Istrskega okrožja. Ravno, ker so ti mojstri v mladih letih dosegli tako izredne uspehe, je pričakovati, da bodo nekateri izmed njih igrali v prihodnjih desetletjih veliko vlogo v domači in svetovni šahovski areni. Eden leh mladih šahovskih mojstrov, ki nas bodo obiskali, je Bora Milič, rojen v Beogradu 1. 1925. Sah igra od svojega 8. leta, teoretično pa ga proučuje od 1. 1940. dalje, ko je osvojil mladinsko prvenstvo Beograda v skupini do 16. leta starosti. Na prvem šampiona-tu FLRJ v Novem Sadu je o-svoji! četrto mesto za Trifunovičem. Gligoričem in Pircem ter si s tem priboril naslov ša-. hovskega mojstra. Na prvenstvu Bolgarije I. 1946 je bil šesti med 22 mečnimi udeleženci in na turnirju osvoboditve v Ljubljanj 2. do 9. mesto skupaj s češkoslovaškim prvakom Pachmanom in mojstrom Stojanom Pucem, Leta 1947 je bil prvak Jugoslovanske armade pred mojstroma Markovičem in Božičem. L. 1948 je bil drugi na prvenstvu Jugoslovanske armade v Sarajevu. Na mladinskem turnirju v Pragi 1. 1947 je delil 1. in 2. mesto s švicarskim mojstrom Bachma-noni. Tudi v letih .1948 do 1950 je uspešno nastopal na raznih nacionalnih in mednarodnih turnirjih- Na blejskem turnirju ima po predzadnjem kolu pet in pol točke kakor mojstra Pirc in Rellstab. Mojster Stojan Puc je Slovenec in se je rodil 1. 1921 v Novem mestu. Bil je v partizanih in se je njegovo ime prvič pojavilo v šahovskem svetu po osvoboditvi. Prvi njegov u-speh je bil v letu 1945, ko -je na prvem šampionatu FLRJ v Novem Sadu osvojil 8. mesto med 24 udeleženci in si jc priboril naslov šahovskega mojstra, ker je dosegel več kot 50 odstotkov možnih točk. Na turnirju osvoboditve X Ljubljani je delil s1 Pachmanom in Miličem 7. do 9. mesto. Na polfinalnem turnirju v Ljubljani 1. 1946 si je priboril 5. mesto in na drugem šampionatu FLRJ v Zagrebu 8. mesto. Na mladinskem turnirju v okviru festivala v Pragi je bil prvi v svoji skupini. Na blejskem turnirju ima X predzadnjem kolu 5 točk kakor .velemojster Bora Ko,'tič- Najmlajši jugoslovanski ša. -Lovski mojster Borislav Ivkov ima šele 17 let in mojster Fuderer, vojvodinski prvak, šele 18 let. Fuderer je premagal velemojstra dr. Tartakovverja in je na Bledu igral najuspešneje od vseh jugoslovanskih mojstrov, tako da bo predvido. ma tretji. ,za velemojstrom Neudorfom in za Pilnikom. Babiči Izgubili smo dobrega tovariša Pred kratkim smo pokopali tov. Josipa Umerja, ki se je ponesrečil pri gradnji hleva-. Bil je zaposlen kot zidar in je po neprevidnosti stopil preveč na kraj zidarskega odra. Deska, na katero je bil stopil, se je dvignila pod njegovo težo, take da je padel s precejšnje višine na cementni tlak, kjer je obležal. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico v Izolo, kjer je zdravnik ugotovil hude notranje poškodbe, katerim je Umer drugi dan ob 4. zjutraj podlegel. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva. Domača godba in pevski zbor cd Sv. Antona sta spremljala pokojnika z žalostinkami. Ponesrečeni Umer je imel 61 let in je živel sam s svoio ženo. Ta nenadna izguba dobrega zidarja se bo veliko občutila v vasi, ker je bil pokojnik vodja zidarjev pri hlevu. Tudi drugače ga bomo vaščani zelo pogrešali, ker je bil vedno veselega značaja in veder pripovedovalec • raznih pravljic. Celo čiani etnografske ekipe, ki so se letos mudili pri nas, so zapisali nekaj njegovih pravljici Več od teh pa je sam napisal in jih potem poslal v Ljubljano. Naj bo pridnemu in požrtvovalnemu tovarišu Umerju lahka domača danes svobodna zemlja! Portorož Delavnost žena po volitvah Uspeh; zadpjih, volitev se že kažejo pri delu žena. Novoizvoljene predsednice in tajnic^ so imele septanek, na katerem "šn sklenile, da bodo dale vse za čim številnejši vpis vseh nepismenih v večerne tečaje. Prav tako za obisk večernih izobraževalnih tečajev in tud; večerng gimnazije. Tajnice in predsednice so prevzele nalogo sestaviti sezname vseh nepismenih in ostalih za obisk tečajev. Želo razveseljivo je, da bodo večerho gimnazijo obiskovale tudi nekatere žene. To jc dokaz, da organizacija žena dela tudi na tem področju. 2 prav tečnejša pri metih na zaradi tega so trža^f g0 ^ dosegla ponovno ^ ’c^ Koprčankami, ki ze aoSA p trenirajo in ki so se i zelo dobre pri obvladanj* Tržačanke same irt vi* zale oač najboljšo ^ ^ Ve' deli smo, da ji» ,n večkjat ninga. Izkazale so aje jz' tudi za počasne in ni ^ jih rabiti vseh prilik, k imele. .. . Gt(‘ Za Inter so nast°f mani, Novelli, Zvpan, Bevilacqua, Mohorčič i Za Koper pa: Jakse:l 'sCott°' ver, Millo, Sker i« Vfl "JZ in .limit QOSFODAESTVO YrgovWa• JnduJtrua • f/ama/ce V ZAČARANEM KROGU: /N ZVEZO MAL/H Nejevolja "prikrajšanih,, ali napoved zapostavljati veliko industrijo ^ Italiji), toda pri^ trgo^Zo dustrijska solia- . bo tudi po teh.v'.d*aiiin 'P' kreditov pripadel ■ jetjem, ki so resna i 0^iri' Drugačne mere bi n razne špekulante. e bi ' Takšno stame^rei.% lo lahko sumljivo. "« de £ m0 da zavzema W 0. pi„v ke industrije n. Pr- 9ti1)ti0 i r žen, zadnje čase nc9a_ teWZ lišče, češ da ne vati z :es uu ■>« ,n inozemstvom■ razvoj je sicer P- Jer -e Zapicla zanikal to ^ropi g težka industrija v tral^,. preobložena, z ni zahtevajo previsoke obresti. Toda, kako je vendar s tem, ko smo. ponovno čitali in čuli o raznih ugodnostih in olajšavah v korist prav te vrste gospodarskih podjetij? Kronika je naslednja: 27. septembre 1948 je napo; vedalo gospodarsko-finančno ravnateljstvo VU ustanovitev posebne ustanove pri sTržaški hranilnici«, ki bo dajala posojila mali in srednji industriji ter obrti. V upravnem odboru te ustanove bi bili tudi predstavniki prizadetih panog; iz proračuna VU se dodeljuje v ta namen 200 milijonov lir, pozneje pa dodatni krediti do največ 1 milijarde liri 2. novembra istega leta je «1)ržaikq hranilnica« izdelala točne predloge za poslovanje te ustanove in proračun. Se isti mesec se je kons/tituiral tudi omenjeni upravni odbor s predsednikom «Tržaške hranilnice« na čelu; 17 decembra 1348 je sporo; Čila VU temu odboru, da se je premislila in da mislijo tudi na male industrije raztegniti določbe ukazq št. 380, ki je predvsem dajal možnost obnovitvenih kreditov. Odbor ie sicer pripomnil, da imajo mala podjetja večjo potrebo po »kreditih za obratovanje« vendar se je sprijaznil z novim položajem. Toda, kakor poroča «Libera In-dustria« usi njegovi predlogi so pri VU naleteli rta gluha ušesa: izprem-enili so jih ali kar odbili in izdajali čisto nasprotne rešitve glede posojil, včasih ph je VU poslovala, kakor da tega odbora sploh ni. Nadalje je reševala prošnje birokratsko, z rokom 6-12 mesecev! Odbor je skušal intervenirati, a brez uspeha; Junija 1949 datum volitev... - je povabila tukajšnja, misija E.C.A. zastopnike matih indu-strijcev in obrtnikov na razgovor, kjer je njen bivši podšef Caputa obljubil mnogo stvari in tudi posojila *v redne obratne namene« iz fondov Marshallovega plana. Takoj so ustanovili »odbor svetovalcev«, ki pa ni prišel dalj od zbiranja statističnih podatkov a potrebi kratko in dolgoročnih posojil in po prestavitvi Caputc v Pariz — zaspal; Septembra 1949 je prišla VU z novim predlogom, ustanoviti Pri tržaških bankah poseben «/ond posojil», po vzorcu posebnih kreditnih blagajn za potrebe male industrije m obrtnikov, ustanovljenih na področju italijanske republike z ukazom z dne 15.12.1947. (Ču- dovita počasnost razširjanja zakonodaje v. primerih kjer bi bilo to v objektivno korist!). Načrt je padel v vodo, ker so banke predlagale obresti 6 odstotkov, kar je smatrala VU tedaj Za pnevisoko mero (danes nasprotno potrjuje 7,5 odstotno obrestno mero posojil!?); Približno ob istem času je izdelala Zveza malih industrij svoj predlog za finansiranje, ki ga je VU sicer pohvalila, toda izjavila, da ga ni mogoče izvesti ezaradl težav, ki jih V.U ne obvladuje«. Zveza je po svoji liniji na,črt predložila v Rimu ministrstvu trgovine in industrije, finančnemu in zakladne, mu ministrstvu, ki so obljubili pomoč. Po tem načrtu bi bil potreben fond 305 milijonov Ur ža dolgoročna in kratkoročna posojila do največ 4 milijonov lir, obrestna mera največ 5 odst; VU je nato razgovarjala v Rimu zaradi raztegnitve že omenjenega zakona z dne 15. 12.1947 na tržaško področje. 13. aprila je Zveza matih industrij obiskala g. Haroldsona in protestirala zaradi ovir, ki jih delajo: 3. junija je g, Ilaroldson poslal Zvezi pismo, kjer zavrača njen predlog, češ, da bo v kratkem raztegnjen zakon z dne 15. 12.1947, dotlej pa bo dajal po- sojila «fcnd posojil« ustanovljen z ukazom št. 380 VU. Pozneje bo VU sama upoštevala takšne prošnje, ki bi jih novi sistem po zakonu iz 1947 ne bo mogel reševati. Končno sporočijo, da je VU zaprosila misijo ECA za kredit 150 milijonov tir Za pomoč malim tržaškim in- dustrijam. Odtlej do danes je minilo precej viesecev, zakon iz 1947 se vedno ni bil razširjen na področje, i predvsem na teza r„i: ustanovitvi eCentia oVgr'll... darski razvoj« so glavnem o mali ”■ . dustriji, nič Pi o i s« Zaradi tega podpreti zahteve . ;,fi. . -tr ski': rcdjfti’ pot iznašajo nejevo P. til’ w)l^ uprikrajšcinciv, . esen P;-m skrajno pozabili na skraj"~ je/ žaj velike industr j , ^c in je še c’s”ot’aJnrSfya. ^ ,«r žaškega pospod«1' o0rori:. končno tudi dob) ^jtrlj ® fte ga števila motil P,osVe,‘eit sen izključno °- d„a z f veleindustrije. ** ogajam' u, matih industrij °nern C } VU naj ji bo nast°P da se s solidar n crganiz«| ^ t vsemi estatim , pcd) .fll* n TngT^nCsti $ ■ le več lisntmi množica P^^ILbo 6°^',a.Ue' le zavedla da t ki se. ' „„■ sne predstava obe dajo važnosti 1 rašaM> vanja odprtih vi FRANČIŠKA kCA« Š&ASI .^d”Ls£« ?”"cene olrL" z™ sVZvfšIne v Urini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- H. 20. - Telefonska št. £3* OGLASL od 8^ J.r_ ^ ^ mm slrlne , stolpca za vse vrste oglasov po 10 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Ul, S. Pelllco l-II., Tel. I , » NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: lzv0 lnpzemsKr«8 Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. ■— Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo