Leto I.	V	Novem	mestu,	24.	februarja	1906.	Štev.	8.
List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Uredništvo ,,DoIenjca“: Novo mesto a Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. „Dolenjec“ e« Upravništvo „Dolenjca“ v Kamniku
(Kandija št. 53) sprejema dopise in oglase. M velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. — Oglasi se računajo tri- j/l sprejema naročnino. — Na naročbe brez Rokopisi se ne vračajo.	V	stopna	petit-vrsta	po	10	vin.	za enkrat, za večkrat primeren popust.	V	istočasno vposlane naročnine se ne ozira.
Bodi luč!
iv.
Odgovoril — Kaj si zagrešil med sobrati domovine svoje, ravno ti dolenjski rod, da si stoletja in stoletja zaostal za tokom svetovne kulture in napredka? — Kaj si zagrešila ravno ti, Dolenjska, ravno ti, hči matere Kranjske, da se tvoji bratje, tvoje sestre še danes ne zavedajo svoje narodnosti, da je tvoj zarod še danes rajši le rojen Kranjec na Slovenskem, nego rojen Slovenec na Kranjskem? — Kaj si zakrivila ravno ti, dolenjska zemlja, da nad tvojim rajem vise še danes zavese pogubonosnih oblakov, zastori temote, zastori noči?
Izpreglej! Kako luč prosvete prodira preko temnih vrzel in brezdnov v kulturi dosedaj nedostopne kraje, čez divje pragozde, čez daljne stepe, čez tuja ozemlja, čez daljna morja, globoko doli čez neprodorne zemeljske plasti, do razbeljenega zemeljskega otočja, visoko gori čez ledena zračna plinova morja do žarečih miljonov teles. — Izpreglej! Kako luč prosvete prižiga nove, vzžaruje že obstoječe luči znanstvu, vedi, kako odpira nova pota kulturnega razvoja, blagodejne civilizacije na narodno gospodarskem, industrijskem, trgovskem in obrtniškem in na vseh ostalih poljih človeškega kulturnega dela.
—	Izpreglej in odgovori! Kaj si zagrešila ravno ti, naša rodna zemlja, da na svojih prsih ne moreš dojiti, iz svoje grudi ne preživeti lastnih otrok — rediš in napajaš pa tujce — izsesalce tvoje in krvi tvojih otrok?
Odgovori! Kdo je kriv, da ravno tvoji otroci trumoma zapuščajo svoja rodna tla — odgovori! Zakaj se liki Kajnovi otroci ubožni
Naredili so . . .
Navadna povest za predpust. Ivan Lah.
III.
Mrzle so predpustne noči, kakor sam led Je taka jasna noč. Mesec sije čez snežene poljane, v njih se meglijo črni gozdi. Tuintam se Pokaže voz ali človek po zvoženi cesti. Lokave so take jasne noči in nevarne.
Tisto noč je šel Goretov po cesti, pijan je in je hodil kot izgubljena duša. Zapustil je bil gostilno in je šel po cesti domov. Dobro je vedel, da so šli popoldne snubači mimo gostilne m vsi ljudje so pravili, kam gredo. Zato je sedel potem do noči pri pijači v krčmi, gledal J° v kozarec in modroval sam seboj:
»Ženi se toraj, drugega bo vzela. Hm, kako pravico bi imel jaz snubiti. Nimam nič in vzeti je ne morem. Vzame jo torej drugi in ona &a seveda tudi vzame. Ko bi bil jaz, kakor je Anton Zametov, bi jo šel snubit jaz in bi jo dobil. Tako pa me je ljubila in me ne more jubiti več, ker nimam denarja. Obljube niso za nanje nihče ne da. Ljubico sem imel jaz, z°no ima oni; seveda, kdor nima denarja, ima samo ljubico, drugi pa, ki imajo denar, jih vzamejo za žene. Vprašal je ni nihče, kako je pri 8rcu- Samica ne sme ostati, torej se je treba
potičejo po širni zemlji iskaje svojega življen-skega obstanka?
Odgovori! Kdo je kriv, da stoje cele vasi ali izmrte, prazne, ali tiče napol razrušene, bedne na zunaj, bedne na notri, v zanikrni nesnagi in propalosti? Kdo je kriv vsega goija, vseh bolečin, vsega trpljenja, ki ima svoj izvor in postanek, svoj začetek in svoj konec v teh iz-mrtih, v teh propalih, v teh bednih vaseh s svo -jimi bivahšči, ki so čestokrat pod živalsko vrednostjo — nezdrave za živino, kaj še za človeka, po božji podobi vstvarjenega?
Odgovori! Kdo je kriv, da hira rod za rodom, da gineva in se potaplja v morju lastnega in tujega gorja po izsesavanju in zatiranju drugih, dostikrat pa tudi po svojem nemoralnem življenju . . . Kdo je kriv, da umira po manjkanja, bede, siromaštva, preganjanja toliko nedolžnih otročičev že v materinem naročju, toliko domovini posvečenih sinov in hčera, toliko za praporom slovenske trobojnice idočih rodoljubov, toliko v borbi zd obstanek pred časom onemoglih mož?
Odgovori! Kdo je kriv, da najdeš med desetimi hišami morda le eno, ki ni od vrha skednja pa do tal kleti prek in prek zadolžena? Kdo je kriv, da se razkosavajo, trgajo, cepijo pred leti še dobra gospodarska posestva v male parcelice, ki niso v stanu preživljati svojega lastnika?
Odgovori! Kdo je kriv, da mah obrtnik, trgovec in industrijec propada, mre, gineva, kakor neznaten pesek v morju tujega kapitalizma? Kdo je kriv, da otrok delavca dostikrat zastonj steguje svoje suhe ročice in prosi zaman: „mati, kruha!"
možiti, vpregli ju bodo skupaj in bosta vozila do smrti. “
Tako je modroval Goretov in pil toliko, da je bil čim dalje bolj pijan. Zato je zdaj, ko je šel ponoči domov, pozdravljal v pijanosti noč okoli sebe, mesec na nebu in se pogovarjal s kameni na cesti. Čudak je bil namreč ta Goretov, da so ga vsi poznali in niso vedeli, kaj pravzaprav hoče, mislili so že, da je za vselej odšel v Ameriko, pa je prišel spet nazaj. Nič dobrega se ni moglo o njem reči, pil je več kot delal, a včasih je pri tem govoril tako, da človek ni vedel, ali govori tako pametno ali tako neumno. Zato je bil čudak. Denarja seveda ni imel, zato so se čudili, kaj se potika okoli Smetana, ko se vendar ne more ženiti brez denarja.
Tako je šel tisto noč Goretov domov. Prišel je tuintam kak človek po cesti in je odšel dalje, pridrčale so sani ali kak voz in vse je šlo dalje . . . Goretov pa je postajal, pogovarjal se je sam seboj in premišljal, kako in kaj je na svetu. Dvignil je včasih roko, če je prišel na zelo modro misel. Tako je hodil počasi domov. Domov sicer ni šel, ker ni imel nikjer doma, cel svet mu je bil dom. Sam je videl, da taki ljudje niso za to na svetu, da bi se ženili . . .
Cin, cin, cin . . . Pridrčale so mimo tudi sani s snubači. Že od daleč se je slišalo njih
Odgovori! Kdo je kriv vseh teh bratomornih bojev med strankami, med stranko samo, med društvi, med družinami samimi? Kdo je kriv te brezbrige, te mlačnosti, te samopašnosti, te častihlepnosti, egoizma in terorizma onih, ki si nadevljejo ime: voditelji slovenskega naroda? Kdo je kriv zanikrnosti, brezdelnosti večine onih, ki stoje na čelu naših občin, gospodarskih, šolskih in drugih kulturnih zavodov? Kdo je kriv, da nemškutarijo ravno družine tistih, ki si po slovenskem časopisju radi nadevljejo odij in dišalo slovenskih rodoljubov, ki pa udrihajo z vso, male odvisne eksistence vničujočo svojo surovostjo ali rafiniranim obrekovanjem, če se jim devotno in suženjsko ne klečeplazi in liže roke kakor pes svojemu gospodarju? Kdo je kriv, da so naše narodne čitalnice že postale z malimi častnimi izjemami le torišče ne sicer s pristno nemščino, pač pa, kar je še bolj žalostno, z zagriznjeno nemškutarijo zaobrobljenih bivših slovenskih — frakov.
Da nad teboj, rodna moja zemlja, še ni vžgala prosveta svetovnega toka svoje blagodejne luči — kdo je temu kriv? — Odgovori!
Našim Dolenjcem resna pa odkrita beseda!
Dolenjci! Na račun večine Vaše brezbrižnosti in mlačnosti so se dosedaj poleg* malega pa častnega števila Vaših sobratov, dolenjskih rodoljubov, žrtvovala le gorenjska podjetja za Vaš svoj čas tako burno zahtevani in zaželjeni list. V zmislu Vaše želje se je list po-
vpitje. Mešetar je hvalil Antonu Anko, stric pa je zraven nekaj pripovedoval, ki se ni sicer slišalo, ampak najbrže stric sam ni vedel, kaj pripoveduje. Hlapec je vpil nad konji. Tako jo letelo vse naprej med vpitjem in cingljanjem. Vsi trije snubači so se držali v objemu, da bi se do doma kdo ne izgubil s sanij.
Tako so drčali mimo Goretovega, ki je bil še toliko pameten, da je stopil na stran, da ga niso povozili, kajti ni se mu še ljubilo na cesti zmrzniti. Gledal je za sanmi, ki so letele s snubači po zvoženi cesti v jasno mrzlo noč. Kaj je brigalo nje to, če morda stoji ob cesti Goretov kot črna senca, kakor mrtev spomenik izgubljene sreče? Kdo utegne na to misliti? Kaj njim mari to? Oni se peljejo domov s snubokov, najedli in napili so se dobro in naredili so. Anton je celo slabe volje, če se spomni, da pridejo zdaj različne sitnosti in skrbi k hiši . . . Zato je šel tudi Goretov dalje v noč in si je začel celo peti pesem, ko se je spomnil na Anko in na tisto, kar je bilo spomladi . . . Kdo se zdaj meni za vse to. Življenje gre svoja pota in ne gleda, kaj in kako je umetnost, kajti kot je ono, tako je umetnost, ker je tako resnica.
Tako se gode take povesti po Dolenjskem, ko se vozijo snubači. In vse to spleto potem ljudje, kajti mnogo govore i pred poroko i po poroki, da bi bilo vse v redu, kakor je prav in
rodil kot priloga in le na Vašo željo zopet se je list tudi osamostojil.
In sedaj se oglašate zopet z novimi željami, z novo zahtevo — naj bi samostojni „Dolenjec“ postal res popolnoma Dolenjec, ter se preselil s tiskom in upravništvom vred med Vas na Dolenjsko. —
Dobro! Gorenjsko upravništvo, ki se je doslej žrtvovalo za Vas Dolenjce, je v soglasju z ustanovnikom pripravljeno list izročiti v Vašo last.
Vaša stvar torej sedaj bodi, da ostanete možje in pustite slediti svojim besedam in željam tudi — dejanja!
Na razpolago imate dva pota. Eden pelje na skrajni vzhod, drugi na zapad Vaše rodne zemlje. Treba se do prihodnje številke zediniti, ali se list preseli v novo tiskarno v Krško, ki se bo še le otvorila, ali v že obstoječo v Kočevje. V enem kot drugem slučaju je sveta narodna dolžnost vseh slovenskih rodoljubov obeh omenjenih na periferiji ležečih okrajev, da se drug dru-zega tesno oklenete in zedinite in na ta način vzdramite tudi našo indo-lentno metropolo iz njenega za slovenska podjetja brezbrižnega mrtvaškega spanja. — O uspehih tega našega resnega klica poročamo v prihodnji številki in od uspehov ali neuspehov odvisna j e tudi po 9. številki na-daljna izdaja „Dolenjca“ na svojem dosedanjem izviru gori v divni Gorenjski. Tozadevne oglase je nasloviti na uredništvo „ Dolenjca" v Novem mestu, kjer se dobe tudi morebitna pojasnila.
Križem sveta.
Izjemno stanje na Ogrskem. V pondeljek je razpustil kraljevi komisar general Nyri ogrsko državno zbornico s posebnim kraljevini reskri-ptom in oprto na vojake in policijo, uvedlo je Fejervaryevo ministrstvo absolutistično vlado. Ta dan se imenuje po pravici zgodovinski dan Avstro-Ogrske. Ogrske oblasti ne smejo dovoliti nikakoršnih shodov in zborovanj. Kljub temu namerava koalicija za v nedeljo prirediti do 300 shodov na raznih krajih. Bati se jo velikih izgredov. Pri zatvoritvi parlamenta v ponedeljek ni prišlo do nobenih resnih izgredov.
potrebno. O ljudeh pa, kakor je Goretov, govore, da so za pokoro na svetu in, kaj jim je nmri, kako se vračajo v noči iz krčme domov in kaj govorijo sami med seboj. Kajti nevarni so taki ljudje, kakor svoji tako tudi drugih sreči. Bolje je torej, pustiti jih pri miru, ker niti svojega doma nimajo, in kar imajo, zapijejo. Zato so lahko škodljivi še drugim . . .
Tako snubijo po Dolenjskem snubači, tako govore in barantajo pri mizah polnih vina. Ponoči pa se peljejo veseli, pijani domov. Morda srečajo tam človeka samotnega, tavajočega po cesti. Kaj se zmenijo, kam gre ta človek, ko niti sam ne ve, kam gre . . . Pogovarja se sam seboj, kaj jim mari, kaj govori, ko morda niti sam ne ve, kaj govori in blodi v mrzlo predpustno noč, kakor črna senca, kot mrtev spomenik izgubljene sreče . . .
Domov se peljejo snubači, striček mec petjem zaspi v kožuhu na saneh, mešetar se veseli, da je steklo in računa, koliko mu bo ostalo od tega, kar bo zaslužil, ženin pa premišlja bodočo dni, šteje v misli doto in je lahko da zelo slabe volje, kajti dolge konce ima včasih taka kratka predpustna povest.
Za red in varnost je bilo predobro skrbljeno z oboroženo silo.
Med Bolgarijo in Turčijo so pripravlja resna neizogibna vojna. Turki so že pridno na delu.
Tudi med Rusijo in Kitajsko se spleta nova vojna. Kitajci se hočejo baje maščevati nad Rusijo zato, ker jim je le-ta svojčas citirala s pravico močnejšega pogodbe, katere so Kitajci cot slabejši morali sprejeti.
Kitajci proti tujcem. Kitajci so postali )0 japonskih uspehih v ruski vojni tudi nekam samozavestni in kakor smo že poročali, pričakovati je te dni splošnega klanja inozemcev. Zlasti Nemčiji in Američanom so Kitajci sila gorki.
Domače novice.
Ali smo Dolenjci res sužnji?
Ne ostajamo zastonj v naših uvodnih člankih tako dolgo pri zgodovini suženjstva naše zanemarjene Dolenjske. Saj se še danes v prosvit-jeni dobi 10. stoletja postopa z nami v gotovem oziru in sorazmerju nič bolje, kakor pred tisoč eti v dobi temnega robstva. Zadnji ponedeljek so pripeljali ljudje od blizu in daleč mnogo-3 roj n o vozov prašičev na novomeški sejem.
„Marš nazaj!" Do preklica so prašičji sejmi prepovedani, ne samo v Novem mostu, marveč tudi v okrajih Krško in Črnomelj. Tako, tako, zakaj pa spet to'? No, deželna vlada z ozirom na to, da se je zadnje čase v ponovljenih primerih iz pol. okrajev Krško, Novo mesto in Črnomelj zanesla svinjska kuga? (nam čisto neznana!) v druga ozemlja (aha!) — ukazuje, zato, da se ubrani razširjenju svinjsko kuge in da se izdatneje prepreči utihotapljenje prašičev iz okuženih in zaprtih okrajev dotlej, dokler se ne ukaže drugače, nastopne naredbe:
1.) prepoved izdaje živinskih potnih listov;
2.) prepoved izvoza, uvoza in prevoza živih prašičev za pleme in rejo po teh imenovanih 3 okrajih;
3.) dopušča izvoz le pitanih prašičev in prašičev za zakol, pa se morajo takoj zaklati; preje pa še prositi dovoljenja politične oblasti;
4.) prepovedani so v imenovanih 3 okrajih vsi svinjski sejmi;
5.) dopušča se le gospodarski promet s prašiči med posameznimi okraji. (Obžalujemo, da ne moremo tolmačiti, kako si tolmačijo tam gori v Ljubljani besedo »gospodarski promet s prašiči", če se jih ne sme prodajati in če so sejmi zaprti.) Ta določba stopi v veljavnost z dne razglasa v »Laibacher Zeitung" (to je bilo 15. t. m.). Razglas je datiran s 13. febr., v Novo mesto je došel dne 18. febr.
V Novem mestu čitamo tudi »Laibacherco" in zato smo bili tudi tako srečni, in se nam je razglas že publiciral v soboto dop. Ali kaj pa z drugimi občinami? Bero n. pr. tam gori v Suhi Krajini naši »Krajnčanje" tudi „Laibacher Zeitung" ? Ne vrjamemo! Zato svetujemo gospodom v Ljubljani, naj bi se o tem kulturnem napredku Suhe Krajine sami prepričali. Tudi jim svetujemo, da se prepričajo, kedaj je došel uradni odlok na posamezne občine z naročilom v običajno razglasitev pri fari. listi namreč, ki so kakor smo že rekli, v ponedeljek pripeljali prašiče od daleč na tukajšnji sejem, so s krepkimi kozjimi molitvicami zatrjevali, da se po dotičnih krajih ni ničesar razglasilo o tej prepovedi, kje bi bili sicer dobili živinske potne liste? Zatorej svetujemo gospodom v Ljubljani, naj bi to reč malo poizvedeli in javnosti pojasnili, kedaj so občine dobile ta razglas in kedaj so ga razglasile. Za naše že sami vemo, ali za druge, za druge! Pa tudi ne bi bilo prenapačno, če bi javnost izvedela, zakaj se je v Gabrjah konfi-sciranih 50 prešičev pustilo tirati v Ljubljano, in zakaj se niso pustili precej tukaj zaklati? Kaj Dolenjci morda ne znamo več prašičev klati? Pa še en dober nasvet. Dolenjci! Združite se in zahtevajte, da se vam pojasnijo tisti ponovni slučaji, kjer se je iz vaših okrajev za nesla svinjska kuga v druga ozemlja. Cesar vas tam v Ljubljani dolže, zahtevajte odločno, da se vam tudi dokaže. Zato ne rabite nepo-stavnih sredstev, združeni za pravično stvar nastopite pot pravice in če niste krivi, ne pu-
stite, da bo tudi vaša pravica na tak način okužena, kakor so vaši — prašiči!
»Dolenjec" obsojen. Gospodom, ki se, cakor bomo svojčas še imeli priliko se prepričati, gotovo dobro spoznajo na tiskovni zakon, jar se da sklepati poleg mnogo drugih interesantnih dejstev tudi že iz tega, da so zahtevali od nas še v tem 20. stoletju položitev varščine za izdajo lista, biti moramo še prodno smo dojili pismeno razsodbo v roke, že na tem mestu ivaležni, da je bil tudi pri vsklicnein sodišču ustanovnik lista g. Fr. Pirc zaradi obdolženega jrestopka nam že iz prejšnjih člankov znanega tiskovnega zakona § 10 obsojen. Ker je to prva tiskovna pravda, s katero je počastil naš »Dolenjec" pravosodje svoje metropole in so gospodje šele sedaj pri vsldicni obravnavi na to jrišli, kar tisk. zakon § 11. prvi odstavek že za početelc vsake tiskovne razprave zahteva, in se bo vkljub temu, da je bil že ustanovnik lista kaznovan pravično ali krivično, to bodo še drugi odločili — sedaj po koncu obravnave v tisti stvari vnovič preganjalo tudi še založnika k-t člana konsorcija, bomo poskrbeli, če ne na tem, m na drugem mestu, da izve z Gradcem vred tudi vsa avstrijska javnost, kako daleč je še dolenjske metropole tudi s stališča novodobnemu duhu nepristojno pravosodje.
Državni pravdnih pa telesna straža. Novomeški državni pravdnih ima, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, od raznih ministrstev za posebne slučaje tudi posebni privilegij za varnost svoje osebe zahtevati spremstvo orožnika, če gre iz doma v urad, če je v uradu, in če se zopet vrača domu iz urada. Tak slučaj se ;e pripetil pretečene dni, ko je kakor znano ubežal iz ljubljanske norišnice nek slaboumen revež, ki je imel baje svojčas opraviti tudi s tuk. drž. pravdnikom. V strahu pred tem človekom vporablja drž. pravdnih svoj privilegij in kdor po celi kulturni Evropi še ni imel prilike videti, kako čudno je videti drž. pravdnika na cesti pri belem dnevu v spremstvu bajoneta, ta si to izvanrednost lahko ogleda.
Ali je bil deželni poslanec Dular napaden? Kajpada je bil. Ali kako in zakaj je bil napaden, to je vprašanje, katerega rešitev prepuščamo sodni preiskavi. Mi le konštatujemo, da smo bili naprošeni, o tej za poslanca ne posebno delikatni zadevi molčati, in smo tudi molčali. Vsi pa ne morejo biti tako lojalni in stvar je prišla v »Slovencu" na dan. Ne vemo pa. če se je tudi vse tako natančno vršilo, kakor je poročilo natanko sestavljeno — trdi se celo identično s sodnimi akti — tako tudi ne vemo, ali je prišlo to poročilo na željo le neznatno razpraskanega deželnega poslanca v list morda celo s takim postranskim namenom, ali je prišlo res brez njegove inicijative po samolastni želji dotičnega poročevalca. Mi vemo pa, da bi l ilo boljše za vse, da se ta cestni prah ni razpršil v širši javnosti, kajti ta cestni prah, če tudi pride le z zamrznjene kandijanske ceste, zna imeti še mnogostranske slabe posledice. Tista dva, namreč ki se opisujeta kot napadalca, t. j. Kondatov hlapec Bezek in Medvedov hlapec Kaplan, sta jo neki tako skupila, da ležita tako se pripoveduje — težko ranjena v bolnišnici, kamor sta prišla šele iz preiskovalnega zapora. Kot tretji iz te »vojske" tudi nekak hlapec ali delavec mesarja Javornika, znani .lanez Zore, ki je v spremstvu dež. poslanca tistega dne popoldne globoko gledal v »glaš", je dobil tudi precej spominov po svojega telesa rojstnih kosteh, ostali spomini pa ga najbrž še čakajo pred sodiščem. Bezek in Kaplan se gotovo nista sama sebe poškodovala in od dež. poslanca, če tudi so ga res na tla položili, si sploh ne smemo misliti, da bi svoj silobran na tako nevaren način izrabil. Kdo torej bi bil Bezka in Kaplana poškodoval? Ti štirje so bili skupaj, razun njih se tepeža ni nihče vdeležil. Domneva se, da je bil ta napad v noči 14. t. m. ob pol 10. uri zvečer na cesti pred Pintarjevo gostilno v Kan-diji namenjen mogoče le delavcu Zoretu, ki je tisti čas popival z dež. poslancem v gostilnah po Kandiji. Gotovo se sme smatrati, da Bizjak in Kaplan nista imela kakih hudobnih namenov nasproti dež. poslancu, toda kakor že spočetka rečeno, stvar sodišča je, da celo zadevo preišče
kakor je bila in potem bomo tudi mi poročali le to, kar je res bilo.
Nov kapelnik novomeške garde. Prejeli smo: Nov kapelnik je že imenovan v osebi Karl Henrik Krempel, godbeni vodja muzikalične šole in ob jednem tudi sotrudnik meščanske gardne godbe v Gradcu. S tem upamo, da bo konec vseh strastnih napadov na vodstvo in še posebej na osebo ravnatelja g. Jos. Košička, ki se tolikanj žrtvuje za prospeh godbe. Napadi so bili priobčeni po vseh naših časopisih. Večkrat se nas je sililo v obrambo poročati stvarne zavrnitve, ali odklonili smo jih, ker smo smatrali pod našo častjo, reagirati na take brezstidne napade. Ali to prizanašanje je ohrabrilo napadalce do izkovanja opetovanega napada v zadnji št. Dol. Novic, kjer se proti osebi ravnatelja ščuje z zadnjim sredstvom, z lažjo. Trdi se namreč, du je vsled ravnateljevega postopanja s prejšnjim kapelnikom izstopilo med letom nad 40 podpornih članov. V resnici pa je — kakor se je baje g. urednik omenjenega lista sam prepričal, pristopilo še 22 novih članov. Koncem leta 1904 je bilo 191 članov, sedaj pa jih je 213. Vidite, Dolenjci, tako daleč pripelje človeka osebna strast in „ljubezen do bližnjega", da ko-nečno niti šteti ne zna od 191 na 213. Pri vsem teni obžalujemo le, da se je dal tudi g. Emer-schitz kot dosedanji in mnogoletni kapelnik tako daleč vplivati, da je še do zadnjega trenotka mislil, da mu ravnateljstvo samo ponudi službo nazaj, katero je kapelnik sam odpovedal, in katera je bila potom časopisov vnovič razpisana. Emer-schitz je bil sicer izboren kapelnik, bil bi gotovo zopet vzprejet, če bi zato prosil in obljubil, da se za prospeh godbe zopet tako vrlo zavzame, kakor se je prva leta svoje službe. Ali vsaka sila do vremena in tudi v Novem mestu hodi vrč tako dolgo k vodnjaku, da se ubije. Od daleč pustimo tudi mi streljati na se, a kdor pride preblizo, se zna seznaniti tudi z našimi kartečami.
Smarjeta 1. 2000 bo razstavila tudi svoj moderni hotel Janko Karlovška, če ne že na pustni torek 1906, pa gotovo na pustni torek 1. 2000.
Ka.j njemu denarnica ? — denar, denar!
»Mi ni toliko za tistih 40 kron, ki so bile v denarnici, več mi je za denarnico, kjer imam mnogo važnih listin spravljenih*, tako je govoril g. Recelj, kolar v Kandiji, dan pozneje, ko mu je bila iz žepa suknje ukradena denarnica z 2 bankovcem po 20 kron. Okradenec ni vedel, ali je denarnico zgubil v kavarni, kjer je bil prejšnji večer, ali jo je kje založil doma, ali pa se jo je kdo dobrodelcev „usmilil“. Sumilo se je doma nekega dečka, ki ni bogvekaj izbirčen med „mojim in tvojim1*, in revež je bil aretiran. Med tem pa je kavarnar g. Damisch našel na verandi okrog 2. pop. pogrešano denarnico, in sicer na mestu, kjer je nekoliko preje raztresal živež ubogim ptičkom. Ker je pa pri nas več vrst ptičkov, ni izključeno, da se dobe tudi taki, ki radi izpolnijo željo, če kdo želi svojo prazno denarnico nazaj. V najdeni, oziroma podtaknjeni denarnici je bilo vse v redu
—	razen bankovcev, za katere pa, kakor g. lastnik zatrjuje, „mu ni toliko!" Tako se je obema želja izpolnila: eden ima denar, drugi denarnico!
Postojinska jama v Kandiji je bila ob svoji sijajni otvoritvi tako natlačeno polna, da se je resno mislilo okrog polnoči brzojaviti po drugo v Postojno. In res je odšel odposlanec po njo pustivši na mizi svojo „čorbo" in „črne bukve", s katerimi je mislil to novo jamo po vzgledu njene sestre v Postojni nekoliko z bleščečim peskom in primanjkujočih skupin lesketajočih se kapnikov izpolniti, no pa ga je zunaj napadel mraz in noč ga je vzela. Pri nas j« namreč kritičen čas za napadanje poslancev. l'ako so morali v veselju rajskem odlični gostje ' če tudi ne vsi, pa vendar veliko izmed obiskovalcev — čakati do ranega jutra in nekateri c<>lo dopoldne tega nezanesljivega odposlanca. ^ jim bilo ne žal, ne dolg čas. Tako nas zasujejo. Zakaj, rajsko je bilo to življenje tudi v pretesni Postojinski jami v Kandiji in gospodje prireditelji so lahko ponosni na ta častni s'jajni večer: Postojinska jama v Kandiji.
Novo otvorjeni hotel. Kakor na inse-ratnem delu razvidno, je Slovencem dobro znani hotel „pri Pošti" v Novem mestu zopet otvorjen. Prevzel ga je g. Josip Konig, znan veščak v svoji stroki ter poklicu, in po sedanjih uspehih soditi, upati smemo, da postane ta doslej posebno priljubljeni hotel v doglednem času zopet prvi slovenski hotel v Novem mestu. Slovenci, ne pozabite na to, da nam je v prvi vrsti podpirati naša domača slovenska podjetja!
Peč v čakalnici zmrznila. Zopet so nam prišla od več strani poročila, da treba tudi glede čakalnice pri novomeškem civilnem sodišču vzeti veliki boben v roke. Imajo pač čakalnico in tudi peč, o kateri pa gre pravljica, da je neki že zdavno zmrznila, baje od same kurjave. No, zakaj bi tudi mi ne bili lojalni, če so drugi proti nam?
Zbujeni lev v Kostanjevici. Iz Kostanjevice nam je došlo prijazno vabilo k sveča-nostni predstavi: „Zbujeni lev". Mi smo že videli to zverino vzbujati se tam v njegovi domovini, v vroči Afriki, pa nas vendar miče videti, kako se bo mrcina vzbudila v sredi zmrznjene Dolenjske. Toliko več zanimanja smemo pričakovati od občinstva, ki še ni imelo prilike videti, kako se Jev vzbuja". Torej pohitite vsi radovedneži v nedeljo 25. t. m. v Kostanjevico, kjer se vrši ta velezanimiva predstava „zbujeni le v“.
Kandijanski sejmi so, kakor se nam iz direktnega vira poroča, popolnoma zagotovljeni. Vsak četrtek bo sejem za prašiče, in vsak četrtek sredi mesca velik mesečni sejem za živino. Več svoječasno v oglasih.
Razne novice.
-J- Gleispach. Predsednik graškega nad-sodišča in bivši pravosodni minister grof Gleispach je po kratki influenci umrl vsled srčne kapi.
ATolitev trgovske in obrtne zbornice. Kolikor ob sklepu lista znano, so bili izvoljeni: gg. Kollman, Urbanc, Rohrman, Schrey, Su-pančič, Rakove v 1. in 2. trgovskem in 2. obrtniškem odseku. Dolenjskih kandidatov je bil voljen g. D. Frančič iz Novega mesta.
Jaksetova rupa v Srebrničah se je dne 18. t. m. ob 3. pop. zopet natanko preiskala. Poznala so se vsa novejša podzemeljska nemirja prav dobro. Ob 3’10 se je med preiskavo občutilo precej občutno nemi rje, tako da je opa-zrvalec, ker še globina jame ni določena, po kratki preiskavi rajše zopet splezal iz nje.
Magnetna igla ali kompas je za opazovanje bližajočega se podzemeljskega zibanja najbolj zanesljiv prorok. Občutljiva je za najmanjša podzemeljska nemirja. Več o njej, kadar preidemo zopet k nadaljevanju našega članka „Zemlja in zemeljski potresi". S tem člankom čakamo z ozirom na sedanje potresne katastrofe; torej nismo nanj pozabili, kakor se nam je že od več strani očitalo. —■
Lesni promet s Trstom jo od 19. t. m. zopet odprt tudi za razpošiljanje dolgega in rezanega lesa.
Strela po zimi. V Zavali pri Mostaru je udarila sredi t. m. strela v neko kočo, kjer sta pred nevihto vedrila 201etna deklica Ivana in nje stričnik Dušan Golob. Deklica je bila le ranjena, dečka pa je strela ubila.
To in ono.
Potresi in še marsikaj iz popotne torbice.
To pot so bili primorani našim potresnim opazovanjem verjeti tudi doslej najneverjetneji Tomaži. Evo dokazov iz nastopnega zapiska. Dne 5. t. m. ob 1'47 popoldne je bil močan potres po vsej Kalabriji. Naše zadnjo poročilo v štev. I). zaključuje: „8. t. m. so se pojavili na jugovzhodu zopet jako močni potresni predznaki." — Na večer tistega dne so se pojavili v tisti smeri lahko vsakemu vidni tudi na Krki. Dosedanja izkušnja nas uči, da je za pojavi na Krki kinalo pričakovati večjih, oddaljenih potresnih izbruhov, ali po značaju znamenj večjih vremenskih katastrof. Prepričamo se kmalo o resničnosti tega sklepanja. Še tisto noč je bilo v naši okolici čutiti med 11. in 12. uro lahko
podzemeljsko gibanje brez sunkov in bobnenja. Čez tri ure pozneje, torej 9. februarja ob 2. zj. so se predznaki pomaknili proti jugozapadu. Iz tega je opazovalec sklepal, da seje potresno gibanje pričelo na jugovzhodu in nadaljevalo svojo pot proti jugozapadu, kjer bi po jakosti znamenj moralo priti v kratkem do večjih izbruhov. Dne
10. so stala znamenja neizpremenjena istotam. V tisti noči okoli polnoči se je občutil pri nas precej močan navpičen sunek. Opomnimo, da se je ravno takrat vršila v novomeški Čitalnici igra „Valenska svatba", in je ta sunek vznemiril mnogo navzočega občinstva. Igrala se je tedaj ravno scena upornih kmetov, streljajočih pred porotnim sodiščem, in vsled te burne scene jo občinstvo kmalo pozabilo na potresni nemir. Ravno tistega dne je bil v Gatanzaru (Laško) ob 3 45 m pop. 8 sekund trajajoč močan potres, ki je povzročil veliko škode. Ob tistem času je bil tudi v Monteleone 4 sekunde trajajoč močan potres. 11. februarja proti večeru so se potresna znamenja pojavila zopet na Krki tako močno, kakor 8. febr. V prilog svoji teoriji o potresnih predznakih je opazovalec že večkat nameraval se prepričati, ali in kako se bodo v Novem mestu opazovana znamenja obnesla, če se jih z drugega kraja in ravno z nasprotne strani opazuje. Ta prilika se mu je ponudila 12. februarja na potovanju preko Kostanjevice v Krško. Ta dan zasluži, da ga ob svojem času in na drugem mestu še posebno omenjamo. Tu zadošča naj le kratek obris. Po oblačnem pred-dnevu je bilo tega dne jasno in krasno dopoldne. Opazovalec je okoli 10. ure preiskaval geolo-gično znameniti kamnolom „Stangrabe“, kakor domačini nazivljajo neznaten kamnolom 10 min. jugovzhodno od Kostanjevice, desno ob cesti proti Sv. Križu. Je morda kakih 50 m visok, eden zadnjih valovito raztresenih malih gričev vzhodnih narastkov velikih Uskokov. Že od ceste je bilo videti na južni strani hriba iz zemlje izražajoče goste pline, kakor bi bil kdo mejo zažigal. Lahek severovzhodnik je nesel te pline proti sosednem gorovju, ki je bilo že okrog
11. ure popolnoma prevlečeno zgostim plinovim morjem. To čudno izžarevanje je opazovalca tako očaralo, da je dotični hribček od več strani preiskal, pa povsod s tistim uspehom. Popoldne ob 2. so se peljali 4 gospodje na cesti čez širno Krško polje v Krško. Med njimi je bil tudi pisec teh vrstic. Preje jasno nebo se je prevleklo z mrenasti tančici podobnimi valovito nasutimi oblaki. Solnce je postalo nakrat bledo, tako, da si z zdravim vajenim očesom brez posebnih težkoč lahko gledal vanje. Plinovo morje ob vršacih Uskokov je,lahno se valovilo sem-tertja. Obsevali so ga trije veliki bledeli mavrici podobni solnčni žarki, segajoči doli do sneženih ravan; srednji med njimi je bil naj-impozantnejši, zavzemal je v svoji širočini celo širjavo Kostanjevice. Precej časa sem opazoval ta čudni prizor, ki je bil do pičice podoben vsem dosedaj kratko pred večjimi potresnimi izbruhi opazovanim. „Gospodje, danes je kritičen dan", sem vzkliknil. ^Poglejte ta prizor in vse, kar je z njim v zvezi, in verjamite mi, da bomo kmalu slišali o kaki večji katastrofi.“ No, gospodje so se temu prorokovanju neverjetno nasmejali in prišli smo polagoma na drug pogovor, tekom katerega sem jih še enkrat opozoril, naj nalašč čitajo drugi dan novine, ali prineso kaj potresnih izbruhov ali ne. Pa da olajšamo nepotrpežljivost bralcev, ki niso prijatelji dolgih člankov, oglejmo v nastopnih razdelkih, kako se je to pot obneslo naše opazovanje.
Potres v Kostanjevici — lev se je zbudil.
Zvečer vrnivši se iz Krškega, prisostvoval sem izkušnji ^zbujenega leva“ v salonu restavracije g. Lavoslava Bučarja. Sloneč ob vratih nakrat začutim, kako sem se začel zibati z vratmi vred. G. Grajland kot profesor »zbujenega leva" je ravno bučal s svojim mogočnim baritonom in spremljajoč ga orkester je burno odmeval svoje krepke akorde po salonu. Ker je na vse to še »zbujeni lev“ zaoril svojo mogočno pesem, mislil sem v prvem hipu, da je to zibanje v zvezi z jakostjo teh glasov. Vsaj pravijo, da se celo puščava stresa, kadar zaori „vzbujeni lev". No, pa so potem prišli nežneji glasovi na vrsto,
ali jaz sem se čim dalje občutneje zibal. Zdelo se mi je, kakor da stojim na stopah v mlinu; enkrat gor, pa zopet dol, pa vedno jednakomerno in brez vsacega bobnenja. Poleg mene je sedel pri mizi g. Bučar, pa ne vem, ali je kaj čutil to zibanje ali ne. Večkrat sem ga mislil povabiti na moje mesto, no, pa ker nisem hotel družbe vznemirjati, sem to opustil in nisom sploh nikomur ničesar o tem omenjal. Ob 11. nato sem legel v posteljo in tudi tam me je parkrat lahko zazibalo. Pripomnim, da tisti večer seveda nismo vedeli še, da je bil ob tistem času tudi v Ljubljani potres, videli smo le, da se je v Kostanjevico zašli Jev vzbudil."
Potres v Ljubljani. Dne 12. febr. ob 7. uri 4 min. zvečer močan potresni sunek.
Potresi. Potresi so se obnovili še proti polnoči in 22. t. m. zj. okrog 9. ure. Vendar ti zadnji niso bili tako močni kakor prvi.
Najuovejši potresi. Opozarjamo na naša potresna poročila iz zapiska opazovalca zlasti zadnjih dni. Teorija opazovanj je s tem sijajno zopet potrjena. Med tem ko je bil opazovalec na potovanju, je bil 21. t. m. v Novem mestu ob 6'7 m. zvečer močan vertikalen potres, trajajoč 5 sekund in ki je povzročil, da je padala opeka raz streh. Tudi v Kavkazu in Cosenzi so bili večji, močneji potresi. Naše poročilo je bilo sklenjeno z 20. t. m. v Novem mestu in v tisk oddano 21. t. m. pop. v Ljubljani, torej še pred potresom.
Zadnja potresna opazovanja. 13. febr. doslej edini dan, kjer ni bilo mogoče opazovati nikakih pojavov. Dno 14., 15., 16. in 17. srednje močni, menjajoči se negotovi pojavi na Krki. Lahko nemirje in gibanje zemeljskih tal. 18. feb. znaki na jugozapadu zlasti pop. 19. in 20. v tisti smeri. Vrhu tega še oba dni onim z dne 12. v Kostanjevici opazovanim zelo podobni predznaki nekoliko manjše jakosti (to morda vsled krajevne razlike), obetajoč nove večje potresne izbruhe ozir. vremenske katastrofe. Pri nas se je na močvirnih krajih pojavilo jako občutno gibanje tal, na trdih tleh se nemirje ni moglo občutiti.
Nov ognjenik se je kar naenkrat pojavil v Colorado (Amerika). 3000 metrov visoka gora se je razkolila in iz odprte razpokline je začel švigati plamen in lava.
Gorjanci star ognjenik?
Opazoval sem in primerjal pogorje Krimsko z zavlečenimi grebeni Gorjanca. In našel sem, da sta si oba pogoija enaka. Naenkrat kakor Krim se vzdigne tudi Gorjanec na robu doline in se vspenja polagoma kvišku, nekako na sredi doseže svoj vrhunec in se zopet polagoma spušča in se cepi na mnogo nižjih odsekanih vrhov. Od strani se vspenja strmo in se kopiči podobno kolenu ali kovku — od tod tudi ime Kukova t. j. Kovkova gora — in pada zopet strmo na drugi strani. Ker sem že večkrat čul in tudi bral, da je bil Krim nekdaj ognjenik, obšla me je misel, mogoče je bljuval tudi kedaj
v minulih časih Gorjanec. Posebno kadar berem ali čujem v bajkah in pripovedkah o (ognjenem) jezeru, o petrolejskih vrelcih, o neštevilnih nadnaravnih bitjih in njihovih močeh, tedaj se mi dozdeva, kakor bi vse to res bil nekak spomin in dokaz, da ni Gorjanec že izza veka mirno in navadno pogorje. — Krater se je nahajal lahko vrhu Kukove gore, (Kukovo goro si nekateri razlagajo od kukati, ker si najbrže predstavljajo, da je lahko mogoče, da je svojčas ogenj takorelcoč kukal), kjer je še danes močvirje na večji planoti, ki je poraščena le z za-nikernim brinjem, lišaji in mahom. Tudi izvirajo tu presihajoči studenci, katerih na celem Dolenjskem ni najti. Na obromkih Gorjanca vspe-vajo trte, dasi je tu jako hladno in nepripravno za trtje. Vino je jako dobro in dokaj različno od onega na Grčovju in vinskih gor na levem bregu Krke.
Ob vznožju tega gorovja zastaja daleč po ravnini gosta, plinova megla, ki se šele proti poldnevu razprši in poizgubi. Navadno se vleče dalje ob vznožju ali se vzdigne in obvisi krog sv. Jere. Poznal sem izkušenega starca, ki je vedel povedati vselej za vreme za en dan, dva, tri včasih celo za cel teden na ta način, da je opazoval različnost barve in lege megla ob vznožju Gorjanca. Lahko mogoče, da je pod Gorjancem ognjišče, kakoršna se nahajajo pod ognjeniki in krog osrčja naše zemlje. Zaradi tega se zbirajo vedno lahne megle krog tega pogorja, ki polagoma kakor sopara prehaja v zrak. Tudi so na Gorjance naslonjeni mnogi hribi, ki so nastali potom razpok poleg ognjenika. Tako n. pr. kopičasto Mehovo, ki ima podobo ognjenika po bluvanju. Da je Goijanec včasi res bljuval, k temu so pripomogle razpoke od velikega jezera, ki se je razprostiralo kraj Gorjanca po šentjernejski in krški dolini, kar je neovrgljivo dejstvo. Tudi onstran Gorjanca po belokranjski kotlini je ležala nekdaj voda; kajti še sedaj se nahajajo doline (ljudstvo jih imenuje drage"), v katerih je leto in dan mraz, da si mora človek o kresu zapeti suknjič. V njih smrdi po ribah, ki se parijo. Tudi to jezero je imelo iste učinke na Gorjanec kakor tostransko. Da so ognjišča pod obromki Gorjanca, dokazujejo mnogi gorki vrelci, ki tu izvirajo, in dvoje toplice. Baje je onstran Gorjancev na Belokranjskem še več vročih studencev, ki pa po letu zgube svojo gorkoto.
Poleg tega je tudi reka Krka sama pravi čudež. Nekdaj polna rakov, nakrat kuga in niti enega več. Po nekaterih krajih je tako plitka, da se jo lahko pregazi, drugje je zopet neizmerno globoka (krti, krnice in vrtinci). Tudi ta reka mora biti v zvezi z ugreznenim jezerom in s podzemskimi ognjenimi pečmi in ognjišči (Feuer-herde); kajti ona doliva ponekod vroče, drugod mrzle podzemske vire. In nikjer ne prime človeka tako rad krč kakor ravno v Krki.
Gotovo se je nabralo v podzemskih ognjiščih po dolgem času mnogo pare in odtod tudi vzrok potresov. Razun tega v zadnjih letih ta neredna padavina in vseskozi čudno vreme.
»S!SSSSEiSSS2!SSB8EfiSS&S£i!SE&SS&SSaSSiSSSfiS2^S KSSSBSK
ir
Jos. Morauc, Novo mesto g
Okrajni zastop c. kr, priv.	Assicurazioni	Generali v Trslii
zavaruje proti ognju, toči, vlomu, nezgodam, na življenje itd. itd.
Priporoča svojo bogato zalogo
manufakturama in modnega blaga
kakor: sukno, loden, peruvijen, toskin i. dr. Ugodna prilika za ženine in neveste!
^ Prave ruske galoše.	Fino	moško	perilo,	kravate	itd.
H Najnovejši moški klobuki!	Nagrobni	venci.
Cene nizke, postrežba solidna, in točna.
saEassasaasjasBasBasffassasaasjfasBasBasaasijassifassfflssaK
Dolgo deževje, še daljša suša, neznosna vročina in strašna toča, ki je le v gotovi smeri padala in se ustavila v kotu na obeh straneh Gorjanca.
Tukaj sem sprožil le svoje domnevanje, da po gotovih sledovih soditi, ni zaključeno, da je med dolenjskim ljudstvom razširjena misel o jezeru pod Gorjanci in nekdanjem ognjeniku prav lahko verodostojna in izvestna. V prilog svojem domnevanju navel sem le glavne mi znane točke in poteze o tolikih izvanrednih naravnih pojavih ki se jih lahko na tej znameniti gori opazuje. Slovenci so velenadarjeni že od nekdaj, treba je le, da kdo žrtvuje nekoliko pridnosti in napora, ter tako lahko poišče in odkrije vzroke tolikim pojavom v prosti naravi, in nam obenem pojasni, ali imamo res Dolenjci na naših Gorjancih že stari ognjenik.
Tacitus.
|
i
i
i
i
i
i
i?
t
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem s 1. februarjem otvoril
I
\f
it
hotel ,fri pošti1
v ftovetn mesta.
Na razpolago je vedno dosti lepih udobnih sob za prenočevanje po nizki ceni. V restavraciji pa bom točil različna prirodna pristna vina in postrezal z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Obilnega obiska prosi
Josip Kdnig.
r.	xhl
h
i
m
S
m m
Priporočam
p. t. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga in sukna
za gosposke in kmetske obleke.
Prodajam
blago za obleke tudi na metre.
Izvršujem
po meri po najnovejši modi in naj nižji ceni.
m
:f Jak. Mikolič, Novomesto.
t
i jtnton Kočevar 1
§ tovarnar usnja ^ Kovo mesto §
priporoča vsem p. n. trgovcem z usnjem svoj lastni izdelek ££
domačih podplatov §
ter vsake druge vrste usnja.
asassssssssBSSsasaasaasBati
Izdaja konaorcij »Dolenjca",
Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tiska A. Slatnar v Kamniku.