Ilustrovan gospodarski list Uradno glasilo za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi st ani 90 K, na ■, strani 60 K, na Vs strani 30 K, na '/« strani 15 K in na V,, strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 7„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obsegi Gnojite z dušičnatimi gnojili! — Ogibajmo se napak pri merjenju dfibelnih premerov z merskimi klupami 1 — Kaj je treba vedeti o koleri? — Apneni dušik novo umetno gnojilo za jesensko gnojenje travnikov. — VpraSanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Gnojite z dušičnatimi gnojili! Rudninske hranilne snovi so za rastline silno važne in neobhodno potrebne; zato neprestano priporočamo rabo tistih umetnih gnojil, ki imajo v sebi snovi, kterih ni v hlevskem gnoju. Taka gnojila so fosfatna umetna gnojila (Tomasova žlindra, ktere pa letos ni dobiti, kostna moka, superfosfat Itd.), kalijeva in deloma tudi apnena umetna gnojila. Najvažnejša, najdragocenejša in tudi najdražja rastlinska hranilna snov je pa dušik. Dušik v prvi vrsti naredi zemljo rodovitno in je tisti, ki sestavlja v rastlinah beljakovine, najvažnejši del človeške in živalske hrane. Da v kmetijstvu tako slabo uspevamo, da imamo na njivah in travnikih veliko prepičle pridelke in da gre z našo živinorejo tako počasi naprej, temu je glavni vzrok pomanjkanje dušika v zemlji in v hlevu. Ravnanje s hlevskim gnojem in z gnojnico je pri nas še docela nemarno; pa tudi če bi bilo vsestransko popolno, vendar ne bi pridelali toliko hranilnega dušika, kolikor ga je treba v svrho dosege zadostnih pridelkov ni dobrega uspevanja naše živine. Mi m o pa m o pomagati z dokupom dušika v obliki umetnih dušičnatih gnojil. Taka umetna gnojila so: čilski soliter, amonijev sulfat in Vsled vojne je uvoz čilskega solitra zaprt; ž njim nam torej ni računati. Razentega je pa za jesensko gnojenje neraben. Amonijev sulfat je istotako predvsem pripraven za gnojenje spomladi, vrhutega bo pa prihodnjo spomlad bržkone silno drag. V teh razmerah služi posebno dobro apneni dušik, ki ni le najcenejše v domači državi izdelano dušičnato umetno gnojilo, ampak ima tudi veliko prednost, da ga moremo rabiti za gnojenje jeseni, pozimi in v zgodnji spomladi. Opozarjamo na tozadevne spise v letošnjem ,,Kmetovalcu", in sicer na spis „No»o umetno gnojilo za jesensko gnojenje travnikov" v 7. številki, ki ga v pričujoči številki nekoliko predrugačenega ponovimo, ,,Apneni dušik — najcenejše dušičnato umetno gnojilo" v 9. številki, »Ogled tvornic apnenega dušika v Dalmaciji" v 11., 12., 13., 14. In 15. številki ter na posebno prilogo ..Jesensko gnojenje * dušikom", ki je bila pridejana 14. številki letošnjega „Kmetovalca". Naše kmetovalce pa prav posebno opozarjamo na pravočasno, najbolje na takojšnjo naročitev apnenega dušika za jesen kakor za pozneje, ker je velika nevarnost, da se vsled ogromne porabe tega gnojila, zlasti v Nemčiji, apneni dušik pozneje močno podraži. C. kr. kmetijsko ministrstvo je z naredbo z dne 31. oktobra t. 1., štev. 47.517., naši družbi prav posebno naročilo kmetovalce opozoriti na veliko važnost gnojenja z apnenim dušikom in na pravočasno naročitev iz gori navedenih razlogov. Opozarjamo na spis „Apneni dušik novo umetno gnojilo za jesensko gnojenje travnikov" v današnji številki „Kmetovalca". Apneni dušik se dobiva na Kranjskem edinole pri naši družbi, in sicer le v celih vrečah po IOO kg, ki stanejo po 24 K. 1 Ogibajmo se napak pri merjenju debelnih premerov z merskimi klupami! Posekana drevesna debla, bodisi dolga ali razža-gana v hlode, (krije, stoke), se prodajajo po kubični meri. Izmeriti jih je treba in izračuniti njih telesnino v izpolnjenih kubičnih metrih. Nekteri računijo še po stari meri v kubičnih čevljih, kar pa pravzaprav ni več opravičeno. Kubična mera hlodov ali posekanih, ne prav dolgih debel se izračuni iz njih dolžine in iz krožne ploskve na njih sredini. Dolžino kar naravnost lehko izmerimo z merskim trakom ali navadnim pošetom. Krožne ploskve na sredi hloda pa naravnost ne moremo izmeriti. Poznati moramo najprej njen premer ali pa njen obod. Obod bi lehko izmerili s platnenim merskim trakom, če ga nimamo, pa z vsako vrvico ali nitjo, ki jo ovijemo okoli ležečega debla na sredi njegove dolžine. Dolžina vrvice ali niti, ki je bila ovita okrog debla se nato izmeri na pošetu. Iz tako izmerjenega oboda izračunimo krožno ploskev, če obodovo izmer delimo z „Ludolfovim številom", torej s 314, ali zaokroženo s številko 3. Na ta način določena krožna ploskev pa bo le tedaj prava, če je hlod okrogel ; ko bi bil oblastega prereza, bi izračunili s pomočjo oboda preveliko krožno ploskev. Obod vsake druge geometrične oblike je namreč pri eniinisti ploskvi večji, kot krogov. Skušali bomo zatorej krožno ploskev na sredi hlo-dove dolžine bolj pravilno na drug način določiti, namreč s pomočjo premera, ki ga nam je izmeriti. Premer bi na prerezu, torej na spodnjem ali zgornjem koncu hloda prav lehko s pošetom izmerili, na sredi hlodove dolžine pa to ne gre. Treba nam je kake priprave, ki nam prenese mero premera na pošet. Tako orodje, ki ga je gotovo že skoraj vsakdo videl ali v rokah imel, nam kaže podoba 79., znano je pod imenom merska klupa, merske klešče ali premerka. Poglejmo si to orodje nekoliko bližje! V bistvu obstoje večinoma! vse klupe iz merskega ravnila, na kojega enem koncu je nepremično pritrjen pravokotni krak ; drugi krak ima navadno tudi pravokotno lego, toda tega lehko premičemo na merskem ravnilu semtertja. Ob neprimično pritrjenem kraku se začenja raz-delba merskega ravnila, kakor je tudi na podobi videti. Mera je vdelana v centimetrih; navadno je na spodnji, nasprotni plati razdelba pridejana v palcih (colah). Seveda se dobe za razne svrhe tudi drugačne merske razdelbe na klupah. S klupo merimo na ta način, da nalahno stisnemo hlod z obema krakoma, ob premakljivem, k hlodn potisnjenem kraku beremo na merskem ravnilu debelino hloda, to je iskani premer. Pri merjenju z mersko klupo moramo paziti osobito na sledeče: I Podoba 79. 1. Klupa se mora natakniti na hlod ali deblo v takem položaju, da sta oba kraka v pravem kotu na premer hloda ali debla. Ko bi držali klupo po strani, navzgor ali navzdol, bi ne dobili natančnega premera tam, kjer ga hočemo imeti izmerjenega. 2. Klupe ne smemo nastaviti na zelo nepravilnem mestu debla, torej ne ob kakih vun strlečih izrastkih ali močnih grčah. 3. Če deblo nima okrogline, temveč je obličasto, je treba meriti premer dvakrat, namreč od ožje in od širše strani, na istem mestu; ta dva premera je sešteti, vsoto pa razpoloviti. Tako se dobi povprečni premer za določitev pravilne ploskve. 4. Oba kraka morata tedaj, ko se nastavita ob deblo, biti vsporedna in stati pravokotno na merskem ravnilu, sicer ne bi dobili pravega premera. Pri dobrih klupah je ta zahteva vedno izpolnjena. 5. Klupe ne smemo močno stisniti, ko jo nataknemo ob deblo, sicer bi namerili premajhen premer. 6. Klupo je nastaviti tako, da se naslanja tudi mersko ravnilo ob deblo. Če bi deblo stisnili (izmerili) le s koncema obeh krakov, bi dobili prenizko mero. 7. Mero je treba zaokrožiti navzgor ali pa navzdol, če se približuje višji, oziroma nižji merski zarezi na ravnilu. Če mi klupa napoveduje na primer čez 32 in pol centimetra, bom vzel za premer 33 cm, če pa kaže pod 32 in pol cm, bom vzel 32 cm za premer. 8. Če je deblo zelo neenakomerno, na primer hudo grčasto na sredi dolžine, kjer hočemo izmeriti premer, merimo s klupo nad grčo in pod njo; ti dve izmeri seštejemo in vsoto razpolovimo. 9. Hlode in posekana debla merimo brez lubja in skorje. Če jih nimamo obeljenih, odstrani se lub in skorja vsaj na mestih, kjer se nastavi merska h klupa; ko bi tega ne storili, izmerili bi telesnino lesa s skorjo vred. Pravilna mera premerov pa ni odvisna samo od opisanega postopanja pri merjenju, ampak še posebno od tega, s kakšno klupo merimo les. Kakor ni vsako poljsko orodje dobro, če ni pravilno izdelano, tako tudi niso vse klupe za rabo. Imamo klupe različnega izdelka; marsikdo si jo je kar sam napravil. Dočim vsakdo da se poslužujejo po prodajalnah in večinoma v vsakem kupčijskem podjetju uradno umerjenih ali cimentiranih metrskih mer, utežev in posod, marsikdo ne vč, da ni predpisano, merske klupe uradno umeriti dati. Iz tega sledi, da se imamo sami prepričati, kako meri klupa, s ktero razpolagamo. Treba nam je torej klupo malo pregledati in preizkusiti, preden se za merjenje pripozna. Z nepopolnimi klupami, posebno če so nepravilno izdelane ali pa zelo obrabljene, merimo napačno, večinoma v svojo škodo. Niso redke klupe po vaseh, ki kažejo za pol in več centimetra premalo, posebno tedaj, če se kraki ob koncih količkaj stisnejo ob deblo. Zatorej hočemo razmotrivati, kako morajo biti klupe izdelane. Dobra klupa mora imeti sledeče dobre lastnosti: 1. Njena kraka morata stati pravokotno na merskem ravnilu vsaj tedaj, ko se deblo objame, sicer bi dobili napačno mero. 2. Gibljivi krak ne sme mahadrati, sicer bi bilo merjenje nezanesljivo, polegtega pa težavno in zamudno. 3. Gibljivi krak se mora izlahka premikovati dati na ravnilu. 4. Kraka ne smeta na špičastem koncu odjenjavati, kar se opazuje posebno pri nekterih kovinastih klupah, kojih kraki so bolj tenki in ošpičeni. S takimi kraki bi premalo namerili. 5. Klupa naj ne bo pretežka; napravljena mora biti iz takega materiala, ki se prekmalu ne obrabi. Z obrabljenimi klupami se izmerijo manjši premeri, kot so v resnici. Klupe se navadno izdelujejo iz lesa od divjega sadnega drevja in iz javora; gotovi deli so obloženi navadno z medjo (mesingom), da gibljivi krak rajše teče ob ravnilu. Za merjenje hlodov na splavih na vodi se vzemo večinoma železne klupe, ker se lesene preveč napijejo vlage in ne delujejo redno. 6. Razdelba mere na merskem ravnilu mora biti natančno in razločno vtisnjena. 7. Cena klupe naj bo primerna, ne previsoka. Med najboljše klupe spada takozvana Friedrich- Oldenbruck-Bohmerlejeva merska klupa. Pri tej klupi gibljivi krak ne stoji pravokotno na merskem ravnilu, ampak nekoliko napošev, zato ga je laže premikati semtertja. Ko se pa klupa nastavi ob deblo, zadobi gibljivi krak vsled posebnega mehanizma pravokotno lego. Če se ta klupa tako obrabi, da gibljivi krak ne zavzame pri merjenju popolne pravokotne lege, se da vsakčas popraviti z vijakom, ki ga je videti na podobi narisanega na tem kraku. Vijak se privije lehko s pomočjo kakega denarnega novca. Na tej klupi je mera vglobljena na ravnilu in se vsledtega ne more izlahka obrabiti; ima primerne krake z ročaji. Izdelana je iz dobro posušenega javo-rovega ali hruševega lesa; gotovi deli so obloženi z medj<3. Preden se rabi klupa, je dobro podrgniti mersko ravnilo na spodnji in zgornji ozki plati z milom (žajfo), da gibljivi krak lepše teče. Opfsana klupa, ki se je vobče obnesla, ima malo večjo ceno kot druge. Stane z 80 cm dolgim merskim ravnilom 12 K; če ima ravnilo zadaj tudi staro mero vtisnjeno, je klupa za 1 K dražja. Dobi se tudi v taki opremi, da se lehko vzame vsaksebi in zloži v podolgovato torbico ter vzame s seboj na potovanje. Taka klupa stane s torbico vred 12 K več.*) S klupo se torej določi premer debla ali hloda. Iz premera se dožene nato krožna ploskev, in sicer na najenostavnejši način iz nalašč v te svrhe obstoječih tabel. **) Iz tabel posneto število je pomnožiti potem z dolžino hloda; ta zmnožek pomeni kubično mero dotičnega hloda v izpolnjenih metrih. Tudi ta zmnožek se da iz omenjenih tabel posneti. Š. Kaj je treba vedeti o koleri? Vojska nam je prinesla poleg drugih nadlog tudi kolero. Te se pa more vsakdo obvarovati, če pozna bolezen samo in ve, kako jo zatirajo. Ministrstvo za no- *) Ta klupa se dobiva pri dvornem mehaniku: Neuhofer u. Sohn na Dunaju, Kohlmarkt št. 8, ki zvršuje tudi popravila. **) Gori omenjene tabele in sploh potrebna navodila za merjenje lesa izda tekom meseca novembra kmetijska družba v posebni knjižici. Naroča se nevezana knjižica po 1 K 50 h, vezana po 2 K s poštnino vred pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. tranje zadeve je izdalo o tem kratek in pregleden pouk. Ta pouk podajamo tudi čitateljem »Kmetovalca" ki naj se sami prepričajo, da se ni treba bati razširjenja kolere, če ravnamo v nevarnih časih tako, kakor nam velevata izkušnja in pamet. Pouk pravi: 1. Kolera je nalezljiva. Nje vzrok je njena kalica, imenovana kolerin bacil, če pride v čreva, kamor more le skozi usta. Kolera se naleze vsakokrat le od ljudi, ki dajo iz sebe v izmečkih, zlasti pa v odpadkih, ko-lerine kalice. To so oni, ki so za kolero bolni, večkrat tudi tisti, ki so že ozdraveli. Včasih pa raznašajo kolero celo ljudje, ki so dobili bacile v čreva, pa ostali kljub temu zdravi; take ljudi imenujemo bacilonoše. 2. Kalice kolere so samo v izbljuvanih izmečkih in v odpadkih, nikdar pa ne v izdihanem zraku in v potu. Nevarnost, da se bolezen naleze od bolnika samega, je pri koleri manjša nego pri marsikteri drugi nalezljivi bolezni. Kdor streže za kolero obolelim, je popolnoma varen, če se ne zamaže z njihovimi odpadki ali izmečki; zato ne jejte, ne pijte in ne kadite v bolniški sobi; kdor se zamaže, naj se pa dobro osnaži in razkuži. 3. Bolezen širijo seveda tudi predmeti, onesnaženi od bolnikovih izmečkov in odpadkov, to je perilo, obleka, posoda in enake stvari, dalje stranišča, onesnažena voda in živila. Posebno v nevarnosti, da bolezen nalezejo, so nekterih vrst delavci kot brodarji, splavarji, delavci v pristaniščih, ki pijd onesnaženo vodo, in perice, ki brezbrižno ravnajo z zamazanim pa ne razkuženim perilom. 4. Iz kraja v kraj širi kolero le promet; zrak kolere ne raznaša. 5. Nihče naj ne beži iz svojega kraja iz strahu pred kolero; rajše naj ostane v razmerah, kterim je že privajen. 6. V varstvo samega sebe pred kolero snaži vsakdo zadostno svoje telo, zlasti si umivaj roki, kadar se onečistijo, n. pr. po uporabi stranišča, pa tudi pred jedjo; daj čistiti stanovanje, posebno kuhinjo in stranišče, odstrani muhe in podoben mrčes, rabi nesumljivo vodo za pijačo in umivanje posode, sumljivo pa zavri pred uporabo. Nihče ne jej preveč in ne uživaj pokvarjenih ali težko prebavljivih živil, nezavretega mleka, prevelikih množin sadja, solate in kumar. Slaba stanovanja, nezadostna obleka, neredno življenje, neprimerna hrana, nezmernost v uživanju, zlasti pijančevanje, slabč človeka in delajo koleri pot. Sredstva in zdravila, ktera pogosto priporočajo zoper kolero, n. pr. žganje in razne kapljice, nimajo nikake vrednosti. Alkoholne pijače ne morejo kolere niti preprečiti niti ozdraviti. V zadnjem času priporočajo cepljenje zoper kolero ; kdaj je cepljenje potrebno in kako naj se kolera zdravi, to ve zdravnik. 7. Kolera se pokaže od pol dneva do pet dni potem, ko jo je človek nalezel. Ta čas se imenuje inkubacijska doba. Po petih dneh se bolezen ne razvije več. 8. Očitna znamenja kolere so pri močno obolelih bljuvanje in huda driska, ki je največkrat brez bolečin; odpadki pa so podobni vodi, v kteri se je kuhal riž. Na vodo bolnika prav nič ne žene, muči ga pa neugasljiva žeja, hud krč v mesu, zlasti v mečah; glas bolnikov je hripav in ubit, bolnik sam pa močno utrujen. Včasih je kolera podobna navadni griži in preide, ne da bi zdravju dosti škodovala. Kdaj je bolezen res kolera, kdaj samo griža, to more zagotovo reči le bakterijolog, ki natančno preišče bolnikove odpadke in dožene, če so v njih kalice kolere ali če jih ni. 9. Za časa kolere je dobro paziti na bolezni, ki so koleri podobne. Postava ukazuje, da je treba zdravstveni oblasti, to je županstvu, zdravniku ali pa samemu okrajnemu glavarstvu takoj naznaniti, če kdo zboli ali umre za kolero ali za koleri podobno boleznijo. 10. Ljudi, ki so oboleli za kolero ali pa za koleri podobno boleznijo, je treba ločiti od drugih; najbolje je poslati jih v bolnico. 11. Na človeka, ki pride iz kraja, po koleri okuženega, pazi zdravstvena policija pet dni, ne da bi mu branila hoditi iz kraja v kraj ali da bi ga drugače nadlegovala. Če je pa nevarnost, da bi zatrosil kolero, večja, kot n. pr. pri bacilonoših, potem ga pa sme oblast ločiti od drugih ljudi, da ga laže opazuje in da prepreči širjenje bolezni. 12. Odpadke, izmečke in vodo bolnikovo je treba dobro razkužiti že pri bolnikovi postelji; vse predmete, ktere je bolnik morebiti onesnažil, kot posteljnino, obleko, posodo za jed in pijačo, pa razkuži sproti ali pa koncem bolezni. 13. Na javne naprave in javna opravila, ki morejo vplivati na zdravje, moramo v teh časih posebno paziti, zlasti na preskrbovanje z vodo, na odstranjevanje smeti in odpadkov, prav tako na kupčijo z živili, na skupna prenočišča in na podobne stvari. Kjer se to godi, tam se azijska kolera ne more vgnezditi, ker jo je mogoče zatreti, čeprav bi posamič nastopila. Apneni dušik novo umetno gnojilo za jesensko gnojenje travnikov. Če naš kmet toži, da ne izhaja, če se vedno bolj pogreza v dolgove in beži v mesto ali k obrti, ali če se celo izseljuje v Ameriko, je veliko vzrokov, ki pa niso odločilni; poglavitni in merodajni vzrok je, da naš kmet manj pridela kakor izda, in v tem tiči vsa naša beda. Kako in kdaj naj kmetovalci svoje izdatke, zlasti nepotrebne, omeje, o tem poučevati je malokdaj naša naloga, to je največkrat njih zasebna zadeva. Naša naloga je kmetovalce poučevati, kako več in bolje pridelovati. Mi našo zemljo še davno dovolj ne izkoristimo, zato je pa množina naših pridelkov v primeri z množino pridelkov v deželah, ki so v kmetijstvu daleč pred nami, naravnost sramotno nizka. Nikar ne govoriti o rodovitnosti zemlje; rodovitnost je vsota rastlinskih hranilnih snovi v zemlji in od kmetovalca je odvisno, da jih z umnim gnojenjem privede dovolj v zemljo. Rodovitnost je naprodaj in se torej kupuje. Od narave najbolj rodovitna zemlja v Evropi je pokrajina „Črne prsti" v Rusiji, a ker so tamošnji kmetje nazadnjaški, ne pridelajo na ha niti toliko kakor mi. Nemčija je pred 50 leti morala kmetijske pridelke uvažati, ker jih sama ni dovolj pridelala. Danes pa ima Nemčija trikrat toliko prebivalcev, ima doma najboljši trg za svoje kmetijske pridelke in je v stanu že kmetijske pridelke izvažati. Odkod to? Vse to je učinil velikanski tehniški napredek v kmetijstvu, ki so ga zasnovali resnični veščaki, ne pa kmetijski šušmarji, ki so naše največje coklje, ki le kmeta begajo in vsako leto najdejo kak "nov mazaški recept za rešitev kmetijstva. V Nemčiji pride na km,5 več živine kakor v Avstriji, tamkaj znajo hlevski gnoj in gnojnico bolj porabiti kakor pri nas, a navzlic temu porabijo na leto še posebej nad 50.000 vagonov dušičnatih umetnih gnojil. Nemci kupujejo rodovitnost, mi pa čakamo na dobre letine, ki nam jih naj Bog nakloni, ne da bi delali ob potu svojega obraza. Avstrija pridela na leto 51 milijonov hI mleka, a ne dosti večja Nemčija pa skoraj petkrat toliko, to je 250 milijonov hI. Največja naša hiba je pomanjkanje dušičnatih hranilnih snovi v zemlji in pri krmi v hlevu. Neglede na istotako važne druge hranilne snovi moramo poskrbetivnašemkmetijstvuza dovolj dušika. Predvsem moramo s hlevskim gnojem umno ravnati in noben liter gnojnice ne smemo pustiti izgubiti. Kjer pa diugače ne gre in komur je sploh mogoče, ta naj pa dušik dokupuje v obliki umetnih gnojil. Dušik je najdražja hranilna snov, navzlic temu, da ga je v našem zraku 4/6, torej na milijardo kg, a žal je dušik v čilskem solitru in v amonijevem sulfatu vendarle zelo drag. Dušik je takorekoč naš kruh in je najimenitnejša kmetijska potrebščina, zato učenjaki že davno iščejo pot kako izkoristiti velikanske množine dušika, ki so zastonj v zraku na razpolaganje. Tozadevna dela učenjakov imajo že delni uspeh, kajti s pomočjo elektrike so že izumili iz zraka vzeti dušik in ga spojenega z apnom pretvoriti v umetno gnojilo, ki je izdatno cenejši kakor druga dušičnata umetna gnojila in dočim n. pr. kg dušika v čilskem solitru stane 2 K, stane v apnenem dušiku le 1 K 40 h. Torej velik napredek! Apneni dušik se more tamkaj s pri lom izdelovati, kjer so na razpolaganje velike vodne sile, ki ceno proizvajajo elektriko. V Avstriji so take razmere v Dalmaciji, in tam že delajo apneni dušik za gnojilne^ namene ter smo v našem listu že popisali te naprave." O apnenem dušiku, ki se mora seveda na drug način rabiti, kakor čilski soliter ali amonijev sulfat, smo že pisali. Apneni dušik ima pri nas zato veliko važnost, ker se sme žev jeseni rabiti, je tedaj velike važnosti za gnojenje travnikov v jeseni, kjer še nimajo dovolj gnojnice ali kjer se gnojnica zaradi različnih ovir na travnike sploh ne da razvažati. Odsedaj naprej ima naša družba apneni dušik v zalogi in tistim, ki iz kteregakoli vzroka niso v stanu z gnojnico gnojiti, priporočamo za jesensko gnojenje travnikov, rovt, pašnikov itd. rabiti na oral 300—400 kg superfosfata, 100 kg kalijeve soli in 75—100 kg apnenega dušika. Vsa ta gnojila se trosijo pozno v jeseni obenem in dajo zemlji vse potrebne rastlinske hranilne snovi: dušik, fosforovo kislino, kali in apno ter je posebno gnojenje z dušikom spomladi potem nepotrebno. Ker letos ni dcbiti Tomasove žlindre in se moramo posluževati superfosfata, zato kmetovalce prav posebno opozarjamo, da se apneni dušik nikdar ne sme mešati ali istočasno raztresati s superfosfatom, drugače se tvorijo nove neraztopljive spojine, ki ne učinkujejo. Apneni dušik se pač sme mešati s Tomasovo žlindro, kostno moko in s kalijevo soljo in če se rabi superfosfat, je tega ali pa apneni dušik posebej raztresati, in sicer vsaj teden dni prej ali pozneje. Kdor nas bo ubogal, mu ne bo žal! Vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na C. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašaleevo Ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor tako] želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, ae ne odgovarja v »Kmetovalou<, ampak le pismene, 6e Je pismu priložena 1 K y znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 152. V svojem sadovnjaku imam veliko nizkih češpljevih in češnjevih dreves, ki prav bujno rasto. Ta drevesa bi rad kolikor mogoče nizka obdržal, kar mislim doseči z močnim obrezovanjem. Sosedje pa trdijo, da češpljeva in češnjeva drevesa ne rode, če jih obrezujemo. Kako naj češpljevo in češnjevo drevje obrezujem, da ostane pritlikavo? (F. K. v Ž.) Odgovor : Koščičasto sadje rodi le na enoletnem lesu ; zato daje nakratko obrezovano drevo le malo sadja in sili v les. Če imate češpljevo in češnjevo drevje cepljeno na navadnih divjakih, potem ne morete obdržati drevja rodovitnega in nizkega, če hočete, da bo rodovitno, ga sinete obrezovati le toliko, da obdrži krona lepo obliko in da odstranite vse nepotrebne veje. češnja samo tedaj ne rase bujno in ne dela velike krone, če vzamete za podlago turško češnjo, imenovano tudi manalep. Za podlago pritličn mu češnjevemu drevju rabijo trnnljo, češpljevemu pa mirabolano. Vprašanje 153. Kako naj krmim teleta, da bodo zdrava in dobro rejena? Teletu pokladam rezanico ovsene slame, pomešano z lucerno; posebej pa mu dajem še sena, a tele je vendarle močno shujšalo. (I. K. v E.) Odgovor: Vi te poročate, koliko je tele staro, iz Vašega dopisa pa se da sklepati, da je bilo prezgodaj in naglo odstavljeno in da sedaj ne dobiva primerne krme. Tele se ne sme pred 6. tednom odstaviti; že med tem časom se mora vaditi na drugo krmo, potem pa le polagoma odstav-ljati. Pri sami slami, lucerni in senu pa mlado tele sploh ne more izhajati, ker ta krmila nimajo v sebi dovolj neobhodno potrebnih beljakovin in zato morate teletu na vBak način pokladati tudi kako močno krmilo, ki ima v sebi veliko množino beljakovin in rudninskih snovi, zlasti fosforovokislega apna. Prav posebno dobro močno krmilo za mlada odstavljena teleta so lanene tropine. Vprašanje 154. Kdaj je pravi čas za gnojenje S kostno moko, jeseni ali pomladi? (M. M. v N.) Odgovor: Kostna moka je fosfatno gnojilo, ki se v zemlji zelo počasi pretvarja v tako obliko, da ga morejo rastline uživati, če hočete torej, da bo že spomladi delovalo, jo morate razsipati kolikor mogoče zgodaj jeseni. Tudi pozneje raztrošeni kostna moka ni zavržena ; do veljave pride seveda pozneje. Ker pa z gospodarskega stališča ni pametno gnojiti za poznejši učinek, zato je kostno moko tako zgodaj razsipati, da koristi že spomladi, torej le tisti rastlini, kteri se hoče gnojiti. Vprašanje 155. Moja krava ima izredno veliko vime in bi jo torej suvanje teleta pri sesanju zelo bolelo, zato hočem tele napajati. Kolikokrat na dan naj tele na- pajam in po koliko litrov mleka naj dobi? (F. G v B.) Odgovor: če ima krava veliko pa zdravo vime, je nič ne boli, če jo tele suje. Sesanje in istočasno suvanje je za vime, to je za mlečno žlezo, celo koristno, ker suvanje mlečno žlezo spodbada, da krepkeje deluje in napravlja večje množine mastnejšega mleka, če umno ravnate, to je, če kravo pravilno in dobro molzete in tele pravilno napajate, se bo pa tele gotovo boljše ravnalo, če ga napajate. Treba pa je točnosti, natančnosti in temeljite snage. Tele napajajte iz napajalnika, ki mora biti vedno temeljito osnažen; mleko mora biti nepokvarjeno, sladko mleko, toplo tako kot sveže namolženo. Novorojeno tele prve dni ne prenese naenkrat več kakor 1 liter mleka ; to prebavi nekako v dveh urah ; zato napajajte tele v tem času po petkrat na dan, to je vsaki dve uri. P.zneje, ko postaja želodec večji, tele naenkrat prenese več mleka; zato ga morete takrat napajati po štirikrat in slednjič tudi le po trikrat na dan. Dokler dobiva tele samo mleko, kar je zanj najboljše, mu dajte na dan toliko l mleka, kolikor kg znaša '/7 žive teže teleta. Vprašanje 156. Kako naj ravnam z odtisnjenimi vinskimi tropinami, da ostanejo nepokvarjene in da morem pozimi kuhati iz njih žganje? (B,. B. v S.) Odgovor: Sveže odtisnjene vinske tropine hranite tako, da se alkohol, ki je v njih in ki se še tvori pozneje iz nepokipenega sladkorja, ne izpreminja v ocetno kislino, t. j. da tropine ne scikajo in da alkohol tudi ne izpuhteva. To dosežete, če natlačite tropine natrdo v primerno posodo n. pr. v kad, in sicer tako, da ostane v kadi na vrhu še za pe i S pooblaščenjem c. kr. kmetijskega ministrstva se naznanja vinogradnikom, da se bodo oddajali tudi spomladi 1. 1915. iz državnih zalog amerikanski ključi (reznice) in korenjaki ^bilfe, sajenke), in sicer: a) manjšim posestnikom po tarifni ceni, to je 6 K za 1000 ključev in 18 K za 1000 korenjakov; b) večjim, premožnejšim posestnikom, ako bo preostajalo kaj trt, in torej ne bodo vsledtega prikrajšani manjši posestniki, po pridelovalni ceni, to je 16 K za 1000 ključev in 40 K za 1000 korenjakov. Oddajale se bodo tudi cepljene trte (cepljenke), in sicer: a) manjšim posestnikom po tarifni ceni 16 K za 100 cepljenkin b) večjim premožnejšim posestnikom pod okoliščinami, navedenimi za oddajo ključev in korenjakov, po pridelovalni ceni 20 K za 100 cepljenk. Vsak naročnik mora pre' zeti naročene cepljenke, če jih ni mogoče oddati kakemu poznejšemu naročniku. V to svrho mora naročnik pri naročbi dati 2 K are za vsakih 100 cepljenk ; s to aro jamči za prevzetje cepljenk. Razen navedenih cen morajo prejemniki trt plačati še 10 h zavojnih stroškov za vsakih 100 ključev ali korenjakov in 20 h * za vsakih 100 cepljenk, ako odkazanih jim trt ne prevzemo neza-vitib na oddajnem prostoru. Transportne stroške (voznino) morajo v vseh slučajih plačati prejemniki. Brezplačno se oddajo ključi ali sajenke le izjemoma, in sicer v posebnega ozira vrednih slučajih samo manjšim posestnikom ali društvom. Cepljene trte se ne oddajajo brezplačno. Prosilci za ključe, korenjake ali cepljenke se morajo zgla-siti pri občinskem uradu najkesneje do 10. decembra 1914. ter obenem navesti, koliko in kakšnih trt potrebujejo. Pozneje dospele prošnje se bodo vpoštevale le, če ostane kaj zaloge. Ključi, sajenke in cepljenke se odda zato, da vinogradniki ž njimi zasade svoje lastne vinograde, zlasti matičnjake, in jih torej naprej razmnožujejo. Zaraditega je vsaka kupčija ali vsako drugo ravnanje iz dobičkarije s temi trtami najostreje prepovedano. Kdor bi prestopil to prepoved, ta izgubi za vedno pravico, dobivati trte iz državnih trtnic ali pa brezobrestna posojila za nasaditev od trtne uši uničenih vinogradov. Trte se morajo strankam odkazovati le po razmerju množine, ki je na razpolago. Nadalje se naznanja, da vinogradniki lehko dobijo tudi manjše množine trt križank (hibrid ali mešank) brezplačno, da jih za poskušnjo zasade v zemlji, v kteri riparija slabo uspeva. Večje množine teh trt je treba plačati. Zglasila za hibride je treba vložiti naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku Bohuslavu Skalickem v Novem mestu najpozneje do 20. decembra 1914. Pri tem je treba natančno navesti zahtevano vrsto (sorto) ali pa, če to ni mogoče, vsaj kakšen je svet, kakšna zemlja in lega dotičnega vinograda, ter vposlati nekoliko zemlje za preskušnjo. Naposled se vinogradniki opozarjajo na to, da bode brezplačno oddajanje trt odkazoval c. kr. vinarski nadzornik Skalicky in da se smejo trte odkazati samo takrat, kadar prosilec dokaže svojo potrebo s tem, da predloži spričevalo župnega in občinskega urada in da je ta potreba tudi izkazana po lastnih zaznavah c. kr. vinarskega nadzornika. Tudi ima omenjeni uradnik pravico, prošnje za oddajo trt, bodisi brezplačno ali po tarifni ceni, zavrniti takrat, kadar prihajajo te prošnje od vinogradnikov, ki so že večkrat prejeli trte iz državnih trtnic, pa še niso poskrbeli za zarejo nuternih trt, zlasti ako je zaloga v razmerju z naročili premajhna. C. kp. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1914. Razglas o skušnji za kovače iz podkovstva, ki niso obiskovali podkovske šole. Vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 2. novembra 1914, štev. 30.048., se bo vršila skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole 30. decembra t. 1. ob devetih dopoldne v podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanski cesti. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri c. kr. vladnem svetniku Ivanu Mundi (veterinarski oddelek deželne vlade) v Ljubljani do |5- decembra |9I4 prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože: 1. učno spričevalo iz kovaštva in 2. potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. (Odredba ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avg. 1873.) C. kr. kmetijska družba kranjska. Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šestmesečni šolski tečaj na podkovski Soli c. kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 4. januarja 1915, če ne pride kaj vmes, kar bi pričetek tega tečaja onemogočilo. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1.) krstni list; 2.) domovinski list; 3.) šolsko spričevalo; « 4.) učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5.) nravstveno spričevalo; 6.) potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. decembra t. I. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje, more po postavi iž 1 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej so bile za revne učence podkovske šole na razpolago državne in deželne podpore v znesku po 100 K, ker sta pa c. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor ustavila zaenkrat vse podpore, se tozadevno ne more nikomur ničesar obljubiti in naj torej vsak prosilec računa z dejstvom, da se bo moral ob svojih stroških prehranjevati. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričet kom v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkov-stvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj b skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobregp ko vača ter živinskega in mesovnega oglednika. Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. C. kr. veterinarski nadzornik Alojzij Paulin, od c. kr. dež. vlade imenovan začasni ravnatelj podkovske šole. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Smartnem pri Litiji dne 29. decembra 1.1. ob treh popoldne v „Društvenem domu". SPORED: 1. Poročilo načelništva. 2. Volitev enega odbornika. 3. Razgovor zaradi orodja in drevja. 4. Proračun za 1. 1915. 5. Slučajnosti. Opomnja. Ce bi občni zbor ob treh ne bil sklepčen, se vrši ob polštirih drug občni zbor brez ozira na šlevilo navzočih članov. Načelništvo. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Otovcu pri Črnomlju dne 22. novembra t. 1. popoldne ob treh v gostilni pri podpis *ncu. SPORED: 1. Pregled računov za tekoče leto. 2. Razgovor zaradi naročanja umetnih gnojil. 3. Razgovor zaradi motorja in mlatilnice. 4. Pobiranje udnine za leto 1915. 5. Slučajnosti. Opomnja: Če bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število udov, se bo pol ure pozneje zborovalo ob vsakem številu udov ter bo zbor sklepčen. Kmetijska podružnica v Otovcu, dne 5. novembra 1914. Jakob Vrščaj, načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Dobrovi dna 29. novembra t. 1. po prvi maši v šoli. SPORED: 1. Volitev novega predsednika. 2. Volitev odbora. 3. Pregled računov, 4. Pobiranje udnine za 1 1915, Kmetijska podružnica na Dobrovi, dne 6. novembra 1914. Val. Košir, načelnik.