SLOVENIJALES
S pohištvom
v deželo kengurujev
Velike možnosti za prodor na avstralsko tržišče, potreben je le organiziran pristop
Velika oddaljenost in slabe prometne zveze sta glavni ovin za boljžesodelovanje z Avstraii-jo. To |e fiuiiti predvBem v go-spodarstvu, ki se do pred krat-kim skoraj ni zammalo za moi-no oddaijeno tržtSCe Stanje se je izboljSalo, ko so naši protzva-jalcl začeli Iskatl nove izvozne možnosti in ko sosevsaj nekoli-ko izboijsale prometne zveze
Vseeno pa \z Avstralije uvaia-mo več kot tja izvažamo. Za tr-govmsko menjavo je značilen vellk dellclt nafie trgovlnske bl-iance. tz Avstralije uvazamo ve-liko volne tn kož, medtem ko \e delei ostalaga blaga manjSi. Na§ izvoz na avstralsko tržisče pa |e le stmboličen m po vrstah blaga zelo raznotik Kot ilustra-cijo naj navedemo samo poda-tek. da smo w prvih osmih mesa-cih lanskega leta uvozili s tega podrofija za 71.8 mih|onov, izvozili pa le za 3,9 miljjona ameriSkih dolarjev blaga. Naj-več smo izvoziil električnih apa-ralov m transportnih naprav, najvefiji izvozniki pa 90 bili Go-renje, Iskra, Pfimat, Rada Kon-čar In Litostroj.
Nevzpočbutina razlika v trgo-vinski bilanci, velikakupnamoč avstralskega kupca, po drugl strani pa nepoznavanje triišča )e privedlo nekaj gospodarskih organizacij, ki se zanlmajo za sodelovanje z Avslralljo, do od-ločitve.daskleneiosamouprav-ni sporazum o skupnem nasto-pu na oddaljenem tržišču
K prizadevanjem jugoslovan-skega gospodarstva za izbolj-šan|Q nesorazmefja v irgovinski biianci je pnstopila tudi lesno-predelovalna mdustnja. Preko Slovenijalesa, ki je podpisal omenjeni samoupravni spora-
zum. je začeta izvažaSi p/edv-sem končne izdelke.
Slovenijales je do lela 1975 le malo izvažal v Avstrelijo. Tedaj pa so se odločili, da kljub teža-vam. ki so naslajale pri prevozu blaga m kljub maloštsvilnim !z-kužnjam, nared/jo odloien ko-rak ter prodrejo na to trjišfie. Drugačno obravnavanje av-strabkega trga je kmalu prine-slo pnp rezultate. Izvoz se je poveCal z 48 lOOameriSkih do-larjev v letu 1974 na 446 900 dolarjev leta 1976 in §e vedno raste.    V    Avslralijo    izvaiaio
predvsem pohiStvo. od stano-vanjske in pisarnižke opreme, do kuhinj in vrinega pohiStva Ceprav je Slovenijales v sora-zmerno kralkem času dosegel lepe uspehe. niso popolnoma zadovoljnt. Prepnčani so, da bi lahko izvozill 6© precej veL, te bi spremenili organizacijo pro-daje. Zato so poslali v Avstralijo začasnega delegata. ki bo pri-pravil vse potrebno zausianovi-tev mefianega podjetja, v kate-rem bo ime! Slovenijales večin-ski paket delnic in bo lahko vo-dii poslovno politiko. Seveda bo
delegat tudi podrobneje proučil avstralsko tfiiSče za pohištvo in se seznanil z organizacijo uvoz-nika, preko katerega je Sloveni-jales do sedaj izvažal
Tako se je Slovenijales odlo čil za stalno prisotnost v Avstra-lijt, saj stihijska prodaja detajll-stom ni način za osvajanje no-vega tfzišča. Prepričani so, da bo spremenjen način prodaje -v Avstraliji bodo v proizvodnih poslopjih pohifitvo tudi sestav-ijali - odločilno prispeval k ure-sničitvi njihovih ne ravno maj-hnih nafirtov. Po predvidevanjih naj bi ze letos izvozili za milijon
amenških dolarjev. leia 1962 pa naj bi avstralsktm kupcem pro-dali za 3,6 milijona dolarjev na-Slh izdelkov.
Načrte bodo najverjetneje uresničili, saj sospravim poslu-hom za tuje kupce ter z redmm in kvalitetnim delom prodrli zo skoraj v vse dele sveta. Poznajo jih po Evropi, v Severni Ameriki, AfriKi, na Bližnjem vzhodu in celo v dezeli vzhajajočega son-ca - na Japonskem To jim daje upanje, da se bodo uveljavili tudi v Avstraliji.
D. R.