ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 40
BSLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 6. oktobra 1966
Obsodba Mihajlova
Zaderski profesor univerze Mihajlo Mihajlov je že nekaj časa v središču zanimanja vsega sveta, kar se tiče „jugoslovanskega vprašanja“. Ta sin ru ekega emigranta iz prve svetovne vojne je namreč lani obiskal domovino svojih staršev in prinesel odtod vtise, ki so ustrezali resnici, ne pa sovjetski in tudi »e jugoslovanski komunistični politiki. Za tiste - svoje članke Poletje v Moskvi je bil v Jugoslaviji obsojen že lani, to-do obsodbo so mu pomilostili na „pogojno“, pa ne zaradi kakšne „milosti“, ampak — na pritisk pisateljev vsega sveta- O tem se ne ve mnogo, pa je važno za Slovence, kajti — lanski sestanek PEN-kluba, zveze svetovnih pisateljev, je bil na Bledu in mu je bil gostitelj slovenski PEN-klub. Zahodni evropski pisatelji so zagrozili, da ne pridejo na Bled, če bo Mihajlov zaradi -pisateljevanja obsojen. In niso obsodili tedaj Mihajlova na zapor.
Zdaj je prilika, da mimogrede omenimo še to, da bi prav ti zahodni evropski pisatelji verjetno protestirali, če bi vedeli, kdo je predsedoval temu svetovnemu kongresu. Nihče drug namreč, kakor pesnik partizanske udrihalice: „Raz-pnimo čez ves svet vešala, naš bog so rop, požig, umor!“ Tak pesnik sovraštva — BOR — je predsedoval kongresu pisateljske zveze, ki je bila ustanovljena prav zato, da dela za svetovni mir, da združuje vsak mesec okrog ene mize pisatelje najrazličnejših mnenj, ver in nazorov. Galsworthy ga je ustanovil iz istega pacifističnega anglodemókratske-ga duha, kakor ga predstavlja npr. Rotary club. Prepričan sem, da bi se uprli predsedovanju prav tako temu predstavniku sovraštva, če bi zanj vedeli, kakor so se obsodbi Mihajlova!
Toda sedaj, ko ni več nevarnosti za takšen bojkot, so ga obsodili zares. Na leto dni in ne pogojno. Toda letošnji Mihajlov problem ni več literaren, ampak sega že korak naprej: ne govori več o Rusiji, temveč o Jugoslaviji. Je že politična zahteva po svobodi, po uveljavljanju drugega glasu, ki je zdaj zatrt v jugoslovanskem režimu, pa dovoljen itako lepo v ustavi- 'V' svojih dveh pismih Titu je Mihajlov jasno obrazložil, da ni proti ustavi, če terja ustanovitev nove revije in morda celo gibanje, ki v mejah ustave dela za „demokratizacijo socializma“. Vsaj politično dvotirnost je zahteval, kot svoj čas Dji-las- To je tista „djilavščina“, zaradi katere sedi že več let Djilas sam, in zaradi katere bo šel v zapor zdaj Mihajlov. Obsojen je na zapor, ker je širil napačne novice iz Jugoslavije v inozemstvo, kar so mu verjetno dokazali, toda to je manjšega pomena spričo nastopa, kot ga je pckazal na sodišču, ko je odločno, jasno in kategorično povedal razlog svojega delovanja: ,.Ne morem razumeti, kako 6% manjšina naroda — kar predstavljajo jugoslovanski komunisti — more imeti vse pravice — so-cialn-' in politične — v državi, dočim so vsi drugi brez njih, da ne uživajo niti tistih pravic, kot jih imajo črnci v Združenih ampriskih državah.“
To je bil prvi razlog, da so sodniki pohiteli s procesom in ga takoj zaključili z obsodbo, ki so jo gotovo že preje dobro pripravili, in ga obsodili po paragrafih 46 in 61, pa mu dodali še klavzulo, da mu je „prepovedano udeleževati se kakršnih keli javnih nastopov ali publicirati svoja dela“ (La Pnensa).
Tako je z obsodbo Mihajlova obsojena svoboda besede in pisanja v Jugoslaviji, ki je na papirju, ne pa v resnici. Obsojen ja spet novi poizkus demokratizacije komunizma v neki socializem v zapadno-evropskem smislu; obsojena ponovno „djilavščina“. Dokazano je, da jugoslovanski komunizem ne dopušča kritike, ne dvotirnosti niti v „socializmu“ samem, ne politične opozicije. Ne demokratskih svoboščin „besede pisanja in shajanja“. Potrjuje, da je ves razvoj komunizma v to smer samo utvara zayaòn'h ,,sopotnikov“ in „koristnih budal“, ki verujejo v spremembo komunizma kot sistema. V tem
DIPLOMATSKE MIROVNE OFENZIVE
V VIETNAMU	.-~**m*>
Diplomatske ofenzive za mir v Vietnamu so dobile pretekli teden poseben poudarek. Ameriški predsednik Johnson je objavil, da bo okoli 18- oktobra odpotoval v Manilo na Filipinih na sestanek s sedmimi azijskimi predsedniki, na katerem nameravajo razpravljati o položaju v jugovzhodni Aziji in v Vietnamu samem. Konference se bodo udeležili predsedniki Avstralije, Filipinov, Južne Koreje, Nove Zelandije, Tujlandije in Južnega Vietnama. Vse te države imajo poleg Amerikancev, svoje vojaštvo v Juž- Vietnamu, in sicer: Filipini 2-200 mož, Južna Koreja
30.000,	Avstralija 4-500, Nova Zelandija 200, Tajlandija 100, Južni Vietnam
707.000.	Amerikanci so z nedavnim dovozom 2-500 svojih vojakov na vietnamsko bojišče za 500 presegli število južnovietnamskih vojakov na bojišču samem. Sedaj imajo Amerikanci zapletenih v boje s komunisti 317.500 vojakov, južni Vietnamci pa 317.000.
Papež Pavel VI., pa je poslal v Saigon svojo delegacijo, ki ima razgovore
tej izjavi opazovalci menijo, da ima papeževa delegacija tudi namen na kraju vojne same ugotoviti, kakšne so možnosti za mir, za katerega je Pavel VI. pozval katoliške vernike vsega sveta, naj molijo v mesecu oktobru. Ameriški predsednik Johnson je v odgovor ameriške vlade na papežev poziv s svoje strani proglasil dan 19. oktobra še ip osebe j kot ameriški dan molitve za mir.
V ameriškem kongresu so minuli teden znova razpravljali o koristnosti prenehanja letalskih napadov na Se-
I Z
TEDNA
Čilski kršč. demokratski predsednik dr. Frei je dobojeval boj za „čileniza-cijo“ bakra. V smislu nove zakonodaje bo ustanovljena nova družba El Temente, v kateri bo imela čilska vlada 51% delnic, ostalo pa Amerikanci. Nova družba bo podvojila dosedanjo proizvodnjo bakra.
Ameriški predsednik Johnson v reviji Amerika, ki jo razširjajo po Sovjetski zvezi, poziva sovjetsko vlado na boj proti siromaštvu in revščini v svetu- Zato naj bi čimprej prišlo do dogovora o prenehanju oboroževanja, da bi ogromna sredstva, ki gredo za nabavke orožja, lahko porabili za utrjevanje miru
verni Vietnam ter je idejo zagovarjal) ter lajšanje bede v svetu.
predvsem znani senator Fulbright- Mnogi so bili mnenja, da so ZDA to že enkrat napravile, pa Hanoi ni pokazal znaka pripravljenosti za razgovore o premirju. Zato bi tudi sedaj tak korak ne bil primeren odn. brez pomena.
Glasilo sovjetske vojske Rdeča zvezda pa je v nedeljski izdaji objavila, da sovjetsko vojaštvo uri severnoviet-namske komuniste za izstreljevanje
s tamkajšnjimi katoliškimi cerkvenimi ' protiletalskih raket- To je prvo javno dostojanstveniki „o zadevah Cerkve“ ! priznanje sovjetov, da so direktno za-kakor so izjavili vatikanski krogi. Kljub pleteni v vojno v Vietnamu.
De Gaulle grozi z razpustom parlamenta
Francoski predsednik Pompidou je minuli teden objavil, da bo De Gaulle takoj razpustil prihodnjo poslansko zbornico, če bo na volitvah zmagala opozicija, ki bi nasprotovala njegovi politiki.
Pompidou je nadalje izjavil, da je ponovna izvolitev De Gaulla lanskega 19. decembra dokazala, da večina Fram cozov soglaša z njegovo politiko. Zato bo De Gaulle pristal na vključitev v parlamentarno večino političnih skupin, ki bi bile pripravljene, čeprav trenutno stojijo ob strani, se pravi izven koalicije, sodelovati pri izvajanju De Gau-llove politike.
Pompidoujeve izjave so v glavnem naperjene, poročajo poznavalci francoskega političnega življenja, proti opo-ziciiski skupini tkim. „demokratske sredine“, ki jo vodi 46 letni katoliški politik Jean Lecanuet.
Lecanuet je pred kratkim trdil, da bo dobil dovolj sedežev, da bo lahko i
postal odločilna sila na prihodnjih poslanskih volitvah in tako prisilil De Gaulla, da bo moral kloniti tudi pred njegovimi političnimi zahtevami.
Lecanuet, ki se je na zadnjih predsedniških volitvah boril za zmago pod geslom „Francoski Kennedy“, zagovarja tesne zveze Francije z ZDA in nov zagon za evropsko skupnost.
Pompidou je tudi izjavil, da bo v slučaju, če bo dosedanja koalicija izgubila kontrolo v parlamentu, ponudil položaje v vladi članom „demokratske sredine“; vendar bo nadaljeval s tradicionalno De Gaullovo politiko, če pa bo opozicija nasprotovala temu načrtu, pa bo zbornica razpuščena in razpisane nove volitve.
Sedanjo De Gaullovo večino sestavlja 231 poslancev tkim. Zveze nove republike in 35 neodvisnih republikancev, ki jih vodi bivši finančni minister Valery Giscard D’Estaing.
Johnson in Erhard v skupni izjavi o razgovorih, ki sta jih imela prejšnji teden, zatrjujeta, da je za ohranitev miru v svetu nujno, da zahodnoevropska obrambna skupnost obdrži dosedanjo udarno in obrambno oboroženo silo. Za dčrsego trajnega miru je pa nujna združitev obeh Nemčij. Nemški kancler je pa s svoje stroni naglasil, da je mir, za katerega je treba žrtvovati svobodo, na pesek postavljena stavba-
Baldur von Schirach in Albert Speer, prvi vodja Hitlerjeve mladine, drugi pa vodja nemške oboroževalne industrije med vojno, sta 1. oktobra odsedela 20-letno zaporno kazen v berlinski jetniš-
V TEDEN
niči Spandau. V njej je ostal samo še Rudolf Hess, ki je bil pod Hitlerjem njegov namestnik.
V	Brightonu v Vel. Britaniji je kongres britanske laburistične stranke. Izvršni odbor stranke je za kongres pripravil osnutek resolucije, v kateri se zavzema, naj bi v Vietnamu Amerikanci prenehali z letalskimi napadi. Za rešitev vietnamskega problema naj bi se znova sestali predstavniki tistih držav, ki so že leta 1954 urejali vojne zaplete v tem delu. sveta.
Britanska laburistična vlada znova
preučuje okolnosti za vstop Vel. Britanije v Skupni evropski trg.
Walter Ulbricht, vzhodnonemški komunistični diktator, je zaključil svoj obisk ipri Titu. V skupni izjavi oba objavljata, da -sta se dogovorila, da bosta dosedanji poslaništvi povzdignila na stopnjo veleposlaništev, nato pa obsojata zahodnonemško „napadalnost“ ter „hujskarijo na maščevanje“ kakor tudi „ameriškega napadalca“ na Vietnam.
V	Džakarti je pred vojaškim sodiščem proces proti biv. indonezijskemu zunanjemu ministru Subandriju. Je v nevarnosti, da bo obsojen na smrt zaradi sodelovanja s komunisti pri lanskoletni vstaji in kraje javnega denarja.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zlorabljanje narodnostnih teženj
Komunistične nroslave na Kitajskem
Minulo soboto, 1. oktobra, so bile ^ najtrdnejši steber revolucije svetovne-na Kitajskem velike slovesnosti pra-j ga ljudstva“, je svoj slavospev komu-znovanja 17. obletnice komunistične' nizmu zaključila kitajska komunistična Kitajske. Uradna in edina kitajska ča-1 agencija Nova Kitajska, s opisna agencija Nova Kitajska, je v svojem programu objavila, da se „tako doma, na domačih tleh, kakor zunaj, po vsem svetu, revolucionarni zagon odlično razvija“ in napovedovala, da bodo ZDA izgubile vojno v Vietnamu.
Agencija je nadalje trdila, da „smo sedaj v novem razdobju svetovne revolucije. V vseh političnih silah se dogajajo procesi velikih prevratov in velikega reorganiziranja“. Za vsem tem da stoji Kitajska, katere „ljudstvo je
NOV PREDSEDNIK V BRAZILU V Brazilu je bil v ponedeljek, 3-oktobra, izvoljen za predsednika biv. vojni minister maršal Artur - da Costa e Silva. Star je 64 let. in je 23. brazilski predsednik. Biv. guverner države Guanabara Lacerda je pa v svoji obla-siiželjnosti šel tako daleč, da je v Sao Paulu pozival ljudi kar naravnost na revolucijo proti sedanji vladi Humberta Castella Branca.
Malvinsko otočje na jugu Argentina smatra za del svojega državnega področja. Ni ga Argentinca, ki ne bi želel, da bi se to otočje čimprej priključilo matični -državi in da bi ga zapustili Angleži, ki so si ga nasilno prilastili in ga ne imenujejo Malvins, ampak Falklandsko otočje. Argentina ne opusti nobené mednarodne priložnosti, da ne bi ponovila svoje upravičene zahteve po Malvinskih otokih. Pred leti je ta problem spravila tudi pred Združene narode in je po posredovanju te ustanove že prišlo do razgovorov med predstavniki argentinske ter britanske vlade o bodoči p s odi Malvinskih otokov. Tudi na sedanjem zasedanju glavne skupščine ZN je argentinski zun. min. dr. Nicanor Costa Mendez ponovil pravice Argentine do Malvi-nov.
Malvinsko vprašanje je prejšnji teren vsled nepričakovanega dogodka znova stopilo v ospredje. Skupina peronističnih nacionalistov pod vodstvom ge- Marije Kristine Verrier in Darda Manuel Caba, imenovana „Operación Condoli.“ — „Akcija Kondor“, je za svoj podvig izrabila čas, ko je edinburški -princ Filip, mož angleške kraljice na obisku v Argentini ter kot predsednik Mednarodne jahalne federa-
' ter poškodovali pohištvo, v Cordobi zažgali britansko zastavo ip- Pomočnik zun. min. dr. Mazzinghi se je moral zaradi teh izpadov opravičiti angl. veleposlaniku.
Zaradi teh dogodkov je predsednik republike grab Ongania ob 0.40 uri v četrtek izdal sporočilo na narod, v katerem je najostreje obsodil incident, ki gi je povzročila peronistična skupina s poletom na Malvine. V -njem med drugim zatrjuje, da je „priznanje naše suverenosti nad Malvinskimi otoki in njihova vrnitev tega področja, ki je naše, naloga, ki si jo je zastavila argentinska revolucija. Suverenost je dediščina, last naroda republike in za njeno varstvo je odgovorna vlada. S svojo silo jo branijo oborožene sile- Tisti pa, ki si samovoljno prilaščajo izvrševanje pravic, ki jih Argentina stalno in odločno vzdržuje pred mednarodnimi ustanovami in pri diplomatskih razgovorih, škodujejo ugledu države in njeni tradiciji. V izvrševanju obveznosti, ki ji pripadajo, je dolžnost vlade ohranjati red ter uveljavljati avtoriteto spričo težkega upora.“
Vsled tega kot predsednik republike obvešča narod, da so bili izdani u-krepi za varnost oseb, ki so proti svoji volji vmešane v omenjeni dogodek in
cije prisostvuje velikim mednarodnim da bodo odgovorni za to dejanje, kakor konjskim dirkam v Argentini ter igram j tisti, ki so jih k temu nagovarjali, popoln	j stavljeni pred sodišče, da -bo proti njim
Peronistična. skupina 17 moških in Postopalo z vso strogostjo zakona.
goslavijo in „sateliti“, kakor je npr-Poljska, ki je tudi obsodila letos na 4 leta Ketlinga Szemleya zaradi objavljanja člankov nasprotnih Ljudski Poljski v inozemstvu. Res, obsodba ni drastično kruta, toda to ne spremeni na stvari: sodišče v Zadru je samo izpolnilo svojo dolžnost, ko je sodilo po ukazu svojega diktatorja Tita, ki je letos 6. julija govoril na Brionih — že ob Mihailovem primeru — te-le besede: „Mi nočemo biti liberalni proti raznim negativnim oninvom in vplivom Zapada, odkoder prihajajo zapadne ideje... Hočemo. da so v strahu oni, ki so proti izgradoii socmV-ma.... nai se bole sovražniki te dežele, slednji, ki misli, da moramo iti mzai: nai bo v strahu vsak, ki hoče. škodovati naši socialistični izgradnji, naši Partiji, reši Zvezi komunistov. Tb je moj odgovor onim na
Ta Titov odgovor je potrdila sedaj ta obsodba. Odobrila je diktaturo 6% nad večino naroda; .potrdila, da je ustava s svojimi lepimi paragrafi samo videz; da je Jugoslavija resnično privatna lastnina komunistične Partije“, da je njen zakon samo zato, da ščiti manjšino... da je Jugoslavija — kljub vsemu zanikavanju — še vedno v okovih „stalinizma“, da še vedno vlada „kult personalizma“, kjer je nasvet enega samega človeka že tudi zakon. Podan je nov dokaz, da je Jugoslavija zvesta sopotnica tistih kluturnih oz. nekulturnih metod, ki so v Sovjetiji rodile proces Finjavskega in Daniela in ro vseh satelitskih državah toliko podobnih. Ali ho rodila ta obsodba, tudi toliko protestov kulturnih ljudi z vsega sveta, kot, so üh imenovani procesi ? Tega ne vemo. Toda — prv-ega izrekamo mi sami.	td.
omenjene gospe je v sredo 24. septem-I bra potovala z rednim potniškim letalom Argentinske letalske družbe iz Buenos Airesa proti Rio Gallegos- Med potniki je bil tudi guverner Ognjene zemlje kontraadmiral José Guzman. Pred Rio Gallegosom so se peronistični nacionalisti med poletom z orožjem polastili letala, prisilili pilota ter ostalo letalsko posadko, da so morali spremeniti smer poleta in usmeriti letalo moti Malvinskim otokom, kjer je pristalo na konjskem dirkališču. Tu je.
Med argentinskimi in angleškimi oblastmi je bilo nato dogovorjeno, da je prišla po argentinske potnike na letalu, ki je moralo pristati na Malvinskih otokih, ladja argentinske mornarice Bahia Buen Suceso. Na Ushuaio jih je pripeljala v ponedeljek 3. oktobra Civilne potnike so z letali takoj prepeljali v Rio Gallegos, kamor so bili namenjeni, peronistično skupino, pa pridržali na ladji, kamor jih je že prišel zasliševat sodnik.
Proti njim je Argentinska letalska nacionalistična skupina razvila argen-1 družba vložila prijavo, zaradi zlorabija-tinsko zastavo in preimenovala prista- nju orožja, protizakonitega odvzema niško mesto Stanley v mesto Puerto svobode civilnim potnikom, zločina pro-
Rivero.
Britanske oblasti na otoku so civilne potnike razmestile po privatnih stanovanjih, nacionalistična skupina je pa ostala zastražena v letalu tako dolgo, dokler se ri predala angleškim oblastem in jim izročila orožja.
pogledu ni prav nobene razlike med Ju-! Kupujte SVeČUe Škofovega ZUVOdà V AdroguejU
ti prevoznemu sredstvu, zaradi roparstva, s č-mer so se prekršili zoper določila kazenskega zakona.
Peronistom naklonjeno časopisje ee močno razpisuje o gornjem podvigu nacionalistične skupine, drugi so pa menjeni, peronistično skupino pa pri-Istočasno so peronistične skupine1 trebovali, da so javnost znova opozo-po raznih mestih delale izgrede proti rili nase, ko so jih drugi pomembnejši Angležem. V B'S. Airesu so n. pr. z1 dogodki v Argentini potisnili v ozadje, avtomobila oddali več strelov na bri- Gotovo je tudi to, da so bili takoj zra-tansko poslaništvo, v katerem je bil j ven komunisti, zlasti pri izgredih v Bu-prav tedaj edinburški princ Filip; v enos Airesu in po drugih mestih v no-Rosariju so vdrli na britanski konzulat j tranjosti države.
še o „Beograjskem protokolu“
V	„Svobodni Sloveniji“ smo poročali o podpisu Beograjskega protokola o razgovorih med beograjsko vlado in Vatikanom dne 25. junija 1966. Objavili smo tudi besedilo protokola in pojasnilo k njemu, ki je vzbudilo tako med slovensko, kakor tudi hrvatsko izseljensko javnostjo veliko pozornost- Tako protokol, kakor njegovo pojasnilo smo objavili tudi v Informativnem biltenu Sv. Slovenije v kasteljanščini. Po njem so ga povzeli nekateri listi, ipa tudi vse-učiliški profesorji za cerkveno pravo so ga s pridom uporabili pri svojih predavanjih o najnovejših načinih urejanja verskih zadev med Vatikanom in komunističnimi državami, med katerimi je tudi Jugoslavija.
Med hrvatskimi izseljenci v svetu je podpis „protokola o razgovorih“ med beograjsko vlado in Vatikanom za ureditev verskih zadev v Jugoslaviji v glavnem naletel na neodobravanje in obsodbo. Glasnik takih hrvatskih izseljencev je pisec članka „Presenečenje in pohujšanje“, ki je bil objavljen v „Hrvatskem glasu“, glasilu Hrvatske kmetske stranke v Kanadi, dne 27. avgusta t- 1. Pisec članka se skriva za anonimat „Catholicus“, uredništvo lista pa odgovornost za navedbe v članku prepušča samo piscu z navedbo, da ga objavlja kot „Poslano“.
Pisec omenjenega članka med drugim navaja: „Nedavno podpisani protokol o razgovorih, ki sta jih vodila vatikanski diplomat Casaroli in predstavnik velikosrbske komunistične diktature Morača, je izzval pravo presenečenje in veliko pohujšanje med hrvatskimi katoličani v domovini in zunaj- Nihče nima nič proti temu, da se Vatikan razgo-varja z Beogradom in da z njim sklepa verske sporazume. To je celo njegova dolžnost, da z vsemi moralno dovoljenimi sredstvi zavaruje koristi hrvatskih in slovenskih katolikov. Toda protokol Ćasaroli-Morača se ni omejil samo na versko področje. Drži se stališča, ki je v svojem bistvu politično in ki vključuje tudi podporo sedanjemu diktatorskemu režimu in zadušitvi vsake opozicije med hrvatsko in slovensko duhovščino.“
V	nadaljnjem navaja kom. liste, ki so doma ta protokol pozdravili — ne pove pa, da so bili nekateri komunisti
proti podpisu — nato pa pravi, da je razumljivo, da so se katoliški listi „na čelu z Glasom koncila vzdržali vsakega komentarja“, da „hrvatski in slovenski škofje molče, ker so postavljeni pred gotovo dejstvo“, dalje, da se „hrvatska duhovščina čuti potrto in pikakor ne razume, kako so prišla v protokol določila, ki so tako žaljiva in ki jih končno postavlja pod skupno vatikan-sko-komunistično kontrolo“.
Razpoloženje med Hrvati pisec članka prikazuje s pisanjem „Hrvatskega katoliškega glasnika“, ki ga slika takole: „Vsi smo brali poročilo, da je Vatikan podpisal neki sporazum z vlado v Beogradu. V našem hrvatskem narodu, v izseljenstvu in begunstvu, je nastalo pravo razočaranje. Kamor koli si se obrnil, te ljudje ne pozdravljajo z „dobro jutro“ niti ne s „Hvaljen Jezus“, ampak sklonijo glavo in pravijo „papež nas je pa resnično izdal“-
„Catholicus“ zatem pravi, da je učinek protokola tak, „da je mogoče s polno pravico govoriti o pohujšanju“ in da „namesto, da je olajšal delo duhovnikom med narodom, ga je zelo otežil-Narod enostavno ne more razumeti diplomatskega plesanja po vrvi, ki je prišlo posebno do izraza v listu „Osservatore Romano“. Pravi, da je protokol ..škodil ugledu samega papeža“ ter da je „dal nagobčnik na usta hrvatskim in slovenskim duhovnikom“ ter da je sestavljen „na zelo dvomljivih moralnih osnovah“.
Svoj napad na protokol in njegove sestavljalce pa zaključuje z ugotovitvijo: „Naj se italijanski monsignorji z msgr. Casarolijem na čelu malo zamislijo nad učinkom, ki ga je povzročilo njihovo dejanje. Naj se vprašajo, kako je mogoče, da še noben hrvatski in slovenski duhovnik ni mogel spraviti v sklad s svojo vestjo, da bi branil ta protokol. Naj se vprašajo, da so hrvatski komunisti in njihovi pomagači v njihovih protihrvatskih in protikatoliških zločinih polni hvale in navdušenja nad tem nedonošencem vatikanske diplomacije.“
Tako hrvatski „Catholicus“ v Kanadskem Hrvatskem glasu.
Ker se gornji hrvatski anonimni pisec sklicuje tudi na slovenske škofe, češ, da ob protokolu skupno s hrvatskimi
čiščenje v UDBI se nadaljuje
Po odstranitvi Rankoviča in Stefanoviča ter njegovih ljudi vsak dan odkrivajo noye zločine, ki jih je vsa leta nekaznovano izvrševala ta grozna komunistična policijska ustanova. ' Posebne preiskovalne kornisije delajo kar naprej in zaslišujejo visoke funkcionarje UDBE, ki morajo pojasniti svoje zveze s' prejšnjim vodstvom državne varnostne službe, kakor tudi vire, iz katerih so dobivali sredstva za svoje sedanje imetje, razkošne vile ter avtomobile.
V Ljubljani je posebna „komisija“ izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za reševanje aktualnih sistemskih in organizacijskih vprašanj v organih za notranje zadeve, v smislu, sklepov IV. plenuma CK ZKJ v zvezi z odkritji v UDBI , pripravila poročilo za izvršni svet, v katerem predlaga, naj se število delovnih mest v varnostni službi zmanjša za več kakor 60%. Osnovna varnost „družbe mora temeljiti na delovnih in drugih družbeno političnih organizacijah ter njihovih samoupravnih organih“. Komisija predlaga ustanovitev posebnega. organa, ki naj stalno sprgmlja in obravnava vprašanje službe državne varnosti in ki naj zagotovi „ustrezno družbeno kontrolo nad njim“. Dalje: „naj se takoj uresniči načelo popolnega prenosa vseh preiskovalnih opravil oc policijskih organov na sodišča“. Prav tako komisija predlaga, naj se služba izvrševanja kazni izloči iz pristojnosti organov za notranje zadeve ter prenese v pristojnost drugega ustreznejšega organa- Mejna služba, ki je bila doslej „v izključni pristojnosti zveznih organov, ki so te posle opravljali na mejnih prehodih neposredno s svojimi uslužbenci, naj se prenese na ustrezne republiške službe“. Kcmisija nadalje predlaga izvršnemu svetu, naj pripravi z ustreznimi organi „predlog za izmenjavo vodilnih kadrov službe notranjih zadev“. Prav tako, da je „iz delokroga državnih organov izločiti vse pristojnosti, ki zadevajo organizacijo gasilstva.“
Končno predlaga komisija izvršnemu svetu ustanovitev posebne komisije za
reševanje kadrovskih vprašanj v organih za notranje zadeve.
čiščenje v UDBI se pa ne omejujejo samo na državno področje, ampak se raztega tudi na inozemstvo, na vsa titovska diplomatska in trgovinska predstavništva. Saj je bilo sedaj ugotovljeno, da je na vsakih pet titovskih uradnih predstavnikov prihajal po en funkcionar UDBE in na vsakih 15 delavcev, ki so sedaj zaposleni v državah Zahodne Evrope, po en vohun. Tako spravljajo s to akcijo v zvezo tudi atentat, ki ga je 26-letni Hrvat franjo Goreta izvršil na 41-letnega Savo Milovanoviča v Stuttgartu. Atentat dne 30- avgusta je bil izvršen pod čudnimi okolnostmi. še poldrugo uro prej sta atentator Goreta in njegova žrtev Milovanovič sedela skupaj v enem od javnih lokalov v Stuttgartu. Milovanovič je bil po poklicu višji častnik. Star je bil komaj 41 let, pa je bil že v pokoju. Živel je v Zahodni Nemčiji kot visok funkcionar UDBE. Navidezno je bil diplomatski uradnik na generalnem titovskem konzulatu v Muenchenu, v letnih mesecih je pa bil na konzularni izpostavi v Stuttgartu.
Atentatorja smatrajo za Milovanovi-čevega sodelavca. Sodna preiskava bo ugotovila, v koliko so resnične trditve, da je Milovanoviča ustrelil po naročilu iz Jugoslavije v zvezi s čiščenjem v UDBI.
Zaradi tega dogodka so se odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo zelo poslabšali- O tem priča prepoved beograjskega zunanjega ministrstva prihoda skupine zahodnonemških poslancev, znanstvenikov ter gospodarstvenikov v Jugoslavijo.
Obe vladi sta si izmenjali protestni noti v ostrem tonu. Na odločno noto Titove vlade je z enako odločnim tenom odgovorila zahodnonemška vlada ter je zavrnila vse jugoslovanske očitke, kakor, da nemška vlada ne poskrbi za varnost jugoslovanskega diplomatskega osebja, zlasti pa še namigavanje, da hoče nemška vlada s takimi dejanji izvajati pritisk na jugoslovansko vlado.
Ko prebiram poročila o „prebujanju duha“ na oni strani zelezne zavese, o porajanju potrebe po duhovnosti v tamošnjem človeku, ki spontano doživlja praznoto materialističnega sistema, v katerem so ga vzgajali, pa ga z njim ne zadostili; ko študiram te probleme ob Studiranju dejstev, ki jih v svojem „pesniškem realizmu“ predstavlja Mauser v svojem tretjem delu Ljudi pod bičem: spet globoko čutim, kako stra&no grešimo, če se predajamo „mlačnosti“ ob lagodnem udobju, ki ga uživamo v svobodnem svetu! Če smo „ideološka emigracija“ ter integralni del svojega naroda, nas mora vse to v vseh globinah pretresati. Vprav ob zgledih osebnosti, ki jih predstavlja Mauser, pa ob branju „Družine“ in ob zasledovanju poročil iz domovine, se me loteva prepričanje, da bi morali noč in dan „trpeti“ in „moliti“ in „delati“ za rešitev „vsaj ene“ take duše, ki doma iz blodenj išče rešilne poti...'
(Iz pisma naročnika Svobodne Slovenije uredništvu lista)
Msgr. dr. Žabkar papežev zastopnik pri UNESCO
Pavel VI- je imenoval msgra. Jožeta Žabkarja za svojega stalnega opazovalca pri UNESCO v New Yorku.
Msgr. Jože Žabkar je sedaj 52 let star- Njegovi starši so pred vojno živeli na Jesenicah, kjer je bil njegov oče lekarnar. Nemci so jih med vojno pregnali ter so vsi živeli v Ljubljani, po vojni .pa najprej v Gorici, pozneje se je pa družina preselila v Rim. Tu
mu je umrl oče, mati s sinom Joštom pa je še vedno tam.
Msgr. Jože Žabkar je študiral v Ljubljani ter v Rimu. Po končanih bogoslovnih študijah je bil sprejet v vatikansko diplomatsko službo ter je bil med drugim tajnik apostolskega nuncija msgra. Sigismondija v Vzhodni Afriki. Zaradi bolezni se je vrnil v Rim, kjer je deloval v vatikanskem državnem tajništvu.
„molče“, smo pogledali, kaj piše o protokolu slovenski verski list „Družina“.
Podpis protokola med beograjsko vlado in Vatikanom je prinesla v št z dne 1- julija pod naslovomo „Razgovori med sv. sedežem in Jugoslavijo“ ter „Beograjski protokol“. Za uvod objavlja sprejem kardinalov pri papežu 24. junija t- 1., ki so mu prišli čestitat h godu ter govor, v katerem je povedal, da je „zelo rad dal svoje soglasje in smernice“ za razgovore z beograjsko vlado, „da bi našli še nepopolno, toda častno ureditev odnosov med kat. Cerkvijo in Jugoslavijo in da je zdaj pozitivno kopčano eno obdobje na začeti poti“.
V	štev- z dne 15. julija pod naslovom „Dobra volja — upanje v bodoči razvoj“ prinaša sodbo vatikanskega poluradnega glasila „Osservatore Romano“ o beograjskem protokolu.
V	štev. z dne 1- avgusta Družina navaja sodbo poljskega katoliškega lista „Tygodnik Powszechny“ odn. njegovega glavnega urednika Jerzy Turowi-eza, ki beograjski dogovor naziva „model, ki bi ga mogli uporabiti tudi za druge socialistične dežele in tudi za Poljsko, ki preživlja čas velikih napetosti med Cerkvijo in državo in da je še daleč do rešitve po jugoslovanskem vzorcu“.
V	štev. 16 Družine z dne 15. avgusta je pa objavljena naslednja izjava slovenskih škofov o „beograjskem protokolu“.
..Slovenski škofje smatramo za umestno, da javno izrazimo svoje zadovoljstvo in veselje nad sporazumom o protokolu, ki je bil dne 25. julija 1966 v Beogradu podpisan med Svetim sedežem in SFRJ.
Svetemu očetu smo se zahvalili s posebno brzojavko.
Trdno upamo, da je to začetek nadaljnjih razgovorov za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo v naši domovini. V ta namen prosimo Boga, da ta •prizadevanja blagoslavlja v korist Cerkvi in naši domovini ter delu za mir na svetu.
Ljubljana, Maribor in Koper, dne 1. avgusta 1966.
Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski, Maksimilijan Držečnik, škof mariborski, Janez Jenko, škof,
administrator Slovenskega Primorja“
KOROŠKA
Seminar profesorjev Slovenske gimnazije je bil v dneh od 8. do 10. septembra v klubski dvorani Koncertnega doma v Celovcu. Pobudo zanj je dal ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Joško Tischler. Udeležili so se ga profesorji Slovenske gimnazije in profesorji slovenščine na koroških srednjih šolah. Seminar je podprla tudi deželna vlada in prosvetno ministrstvo, ki ga je tudi financiralo-
Udeležilo se je seminarja 30 profesorjev. Ob začetku je vse udeležence pozdravil nadzornik dr. Valentin Inzko, ki je tudi omenil, da so bili za predavatelje povabljeni univerzitetni profesorji iz Gradca in Ljubljane. Seminar sam pa je odprl predsednik deželnega šolskega sveta Josef Guttenbrunner, ki je izrazil veselje, da je do seminarja prišlo, pozdravil predavatelje iz obeh univerz in dodal, da bo tudi v nadalje koroška deželna vlada vedno pripravljena podpreti te tečaje.
Prof Stanislav Hafner s slavističnega inštituta graške univerze je govoril o stanju in raziskavi slovenskega jezika, prof. dr. Josef Mati, vodja tega inštituta pa o stanju in raziskavi slovenske literature in narodopisja. Dr. Tine Logar iz Ljubljane je govoril o slovenskih narečjih v luči sodobnega raziskovanja, univ. prof. dr. Anton Slodnjak pa o sodobni slovenski literaturi. Dr. Valentin Inzko je imel predavanje o oblikovanju pouka in o vzgojnem delu na občeizo-braževalnih višjih šolah, dr. Stanislav Hafner pa je prikazal kulturnozgodovinsko in znanstveno delo avstrijske slavistike.
Narodni svet koroških Slovencev jo imel 17. septembra važno sejo, na kateri .so se bavili predvsem z bližnjim nastopom na volitvah v Dež-lno kmetijsko zbornico, ki bodo 6- novembra.
KUPUJTE SREČKE ŠKOFOVEGA ZAVODA V ADROGUEJU
Spet bodo
Različno se odzivamo prošnjam.
Slepcu ali pohabljencu na cesti podzavestno spustimo kovanec. Otroka, ki prosi, težko odslovimo, ne da bi mu ustregli; že zaradi tega, da se ga iznebimo- Puščica v cerkvi ne gre mimo nas, ne da bi spustili vanjo svoj dar; čeprav ise radi ob taki priliki iznebimo drobiža.
Te dni oktobra bodo trkali na vrata
in prosili za namene Vincencijeve konference. Nekateri bodo dali radi, drugi z vzdihom, tretji z opravičevanjem, četrti s ponosom, nihče pa, upajmo, ne bo odrekel.
Vincencijeva konferenca bo s hvaležnostjo sprejela darove te vsakoletne dobrodelne akcije in skušala z njimi kriti najbolj občutene potrebe rojakov v pomanjkanju, bolezni, starostni onemoglosti, nesreči.. . Skušala. Kajti med vrsticami zahvale in poročila o uporabi darov ni mogoče prezreti stavka: Radi bi bili dali ve,č, a večkrat ni bilo mogoče.
Te besede dajo misliti, stavljaj o vprašanja- Kje je meja dobrodelnosti? Koliko naj dam? Ali je to „dolžnost“? Kdo me more prisiliti?
BRALI SMO
V listih politične emigracije narodov iz Jugoslavije se venomer razpravlja o problemu, kakšna naj bo Jugoslavija, da bodo njeni narodi z njo zadovoljni in jo v resnici smatrali za svojo pravo domovino- So nekateri, ki zatrjujejo, da bi morala biti Jugoslavija za vse njene narode naravnost aksiom, kajti nikjer koristi vseh niso tako dobro zavarovane, kakor v njej. V tem pogledu je pa seveda treba marsikaj spremeniti in skupno življenje narodov te države postaviti na pravičnejše osnove. Zopet drugi obstoja Jugoslavije ne žele in so za povsem samostojne države posameznih narodov.
Kot uvodnik v anketo o gornjih vprašanjih v pariški emigrantski mesečni reviji „Savremenik“ je v zaglavju „Mišljenja in nazori“ Pavle D. Ostovič napisal pod gornjim naslovom članek:
„Ne ozirajoč se na družbeni red, smatram, da se naslednje reforme postavljajo same od sebe za učvrstitev temeljev Jugoslavije:
1- Beograd ne sme biti več glavno mesto federacije, ker je tudi glavno mesto Srbije. Preučiti je treba, kje bi bilo treba zgraditi novo skupno glavno mesto — verjetno najbolje v Bosni. Začeti ga je treba tudi graditi. Tako glavno mesto bo samo vezalo Hrvatsko in Srbijo, ker se bosta obe borili „proti njegovim centralističnim tendencam“.
<	2- Vojvodino je treba dvigniti na po-
ložaj dvojezične republike. Ona mora biti most med Jugoslavijo in Madžarsko uri ustanavljanju bodoče podonavske balkanske federacije.
3- Kcsmet rfiora dobiti položaj posebne republike, da se bo tako paraliziral vpliv sedanje Albanije.
4.	Treba je priznati bosansko narodnost, da jo bo priznal tisti, ki se bo hotel zanio opredeliti.
če bi se to izvedlo, potem bi bili Hrvatska in Srbija približno enaki, kakor tudi imata enako zaslugo za usta-"ovitsv Jugoslavije. Ori sta hrbtenica 'in glavna stebra Jugoslavije.
Smatramo, da bi ta program mogli
prosili...
Kdor je živel v številni družini, dobro ve, kaj je: brat se sladka s potico, jaz nimam kruha; brat prebira obleke, moja je obrabljena; bratu je dobro, me ne v nesreči ne vidi; on si postavlja palačo, jaz si ne morem postaviti strehe. ..
A to se med brati ne dogaja, ker so — bratje. Kjer se en bombonček — kot piše dekle iz številne družine v domačem verskem listu — razdeli tudi na osem delov.
Dogaja pa se v družbi, v velikem, a hladnem svetu, kjer stanovalci iste hiše ne poznajo sostrank, ne vedo, kaj se dogaja za steno nekaj metrov stran. Vsak je osredotočen vase, v svojo družino (ali celo to ne) in se za soseda ne briga, ker ga ne potrebuje, oziroma, dokler ga ne potrebuje.
Razvijajoče se blagostanje naših družin naj bi ne otopelo našega čuta za bližnjega; da bi — ker nam nič ne manjka — oslepeli za potrebo, bolečino bližnjega.
Oktobrska dobrodelna akcija nam daje priliko, da s posebnim darom izrazimo svoje socialno čutenje, kadar nas prosijo — prav tako kot kadar nas ne prosijo. Ker smo bratje.
sprejeti vsi tisti, ki jim je res do tega, da jugoslovanska država ostane, pa celo tisti, ki hočejo Veliko Hrvatsko in Veliko Srbijo, kajti največja Hrvatska in •največja Srbija sta edino in samo v mejah Jugoslavije. Ta program bi morali podpreti tudi tisti emigranti, ki so o tej stvari poučeni. Tako bodo tudi ti odigrali konstruktivno vlogo pri utrjevanju njihove domovine.
Ko bodo tako postavljeni čvrsti temelji skupni državi, šele potem lahko pridejo na vrsto druga vprašanja, ki so postranska vprašanja tako dolgo, dokler se to osnovno vprašanje ne reši.“
Gornji Ostovičev predlog je naletel na odobravanje in kritike. Slednjih je več zlasti na srbski strani.
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV VEL.
BUENOS AIRESA
Pred meseci smo poročali v našem listu o „Gallusovem“ sodelovanju na I-glasbenem festivalu Zveze zborov Vel. Buenos Airesa (Federación de Coros de Gran Buenos Aires).
Zveza je bila ustanovljena z namenom, da na področju Velikega Buenos Airesa poveže že obstoječe in delujoče zbore ter širi zanimanje za zborovsko delo z ustanavljanjem novih zborovskih edinic. Podobna Zveza se je ustanovila za področje prestolnice pa tudi v vseh provincah države. Vse Zveze so povezane v Konfederacijo, ki ima svoj začasni sedež v Santa Fé.
Pevski zbor „Gallus“ se je ob ustanovitvi Zveze odzval povabilu in se v njo včlanil in je zastopan v odboru.
Sedaj Zveza pripravlja novi, II. zborovski festival, ki bo v nedeljo, 9. oktobra, ob 10 dopoldne v dvorani Teatro Helios v Palomarju. Na tem festivalu bo sodelovalo 11 zborov, vsak z dvema samostojnima točkama. „Gallus“ se bo predstavil z dvema motetoma našega klasika Petelina-Gallusa: s peteroglas-nim Ascendit Dsus in z osmeroglasnim Haee dies. Za konec pa bodo vsi zbori zapeli skupaj štiri pesmi.
Solidni temelji Jugoslavije
«
Sae y ow^aaSgc
Spoštovati ustavo tudi glede jezika
To ni nekakšna nestrpnost, pretirani nacionalizem ali kaj podobnega. Raba slovenskega jezika v poslovanju državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij na območju SR Slovenije je element, ki poleg drugih izraža narodnostno suverenost. V ustavi SR Slovenije je jasno rečeno: poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo družbeno službo, se vodi v slovenskem jeziku. Na to u-stavno določilo je te dni opozorilo tudi ustavno sodišče SR Slovenije, nanj pa dalj časa opominjajo tudi številni občani. — To, da je carinska služba — žal, centralizirana, ne spreminja stvari. V ustavi je namreč jasno rečeno, da mora biti poslovanje vseh državnih organov na območju SR Slovenije v slovenščini — potemtakem tudi poslovanje carinske službe; izjema velja le za JLA. — Izgovor, češ, da v carinski službi ni Slovencev, povsem ne drži. Ne zato, ker morda to ne bi bilo res, temveč zato, ker enostavno ni mogoče razumeti, da se carinik v nekaj letih prebivanja v Sloveniji ne bi mogel naučiti slovenščine. Tudi v srbohrvaščini tiskanih o-brazcev, ki jih še zmeraj najdemo v nekaterih uradih, ni mogoče opravičiti s tehničnimi in drugimi razlogi. Včasih gre tudi za napačen, čeprav ne vselej zlonameren odnos do suverenosti naroda in republike. Včasih gre tudi za zmotno pojmovanje enakopravnosti jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti-
Res je: enakopravnost jezikov je treba spoštovati. To pa ne tako, da bo poslovanje uradov na območju SR Slovenije v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov. Enakopravnost se kaže v tem, da ima občan, kot je rečeno v slovenski ustavi, pravico, da se v postopku pred organi — ki praviloma poslujejo v slovenščini — poslužujejo svojega jezika in da je v svojem jeziku seznanjen z gradivom in drugim. Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju njegovih pravic. — F. Šetinc, Delo, 31. VIL
V Ljutomeru so na eni zadnjih sej tam. občinske skupščine razpravljali tudi o socialnem varstvu otrok. Ugotovili so, da so kolikor toliko vsi rejenčki dobro oskrbovani, ni pa mogoče tega trditi o pastirčkih in je na dnevnem redu izkoriščanje teh otrok. Zato je letos ob zaključku prvega polletja izdelalo le 60% otrok-paštirčkov.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Weix-ler, učit- v p., Karel Podgornik, carinski inšpektor v p., Miroslav Pirkmayer, v. finačni svetnik v p., Stojan Borislav. Milka Figurski, Jože šmaljcelj, pom.
glavn. direktorja podjetja Cosmos, dr. Simon Dolar, gimn. prof- v p-, Anica žužek, računovodkinja, Stanislav Ciber, Ivana Garafolj roj. Belič, Štefan Felicijan, vlakovodja drž. žel. v p., Franc Kapelj, rotostrojnik, Elizabeta Kambič roj. čakš, Alberta Gnidovec roj. Jakin, Franjo Šmid, mesar v p-, Polde Stropnik, žel. uradnik v p., Walter Fantini, avtomehanični mojster, Anton Zupančič in Cecilija Klednik roj- Mejač v Kamni- ! ku, Peter Dolenc, upok. na Jesenicah, Valentin Petrač v Kropi, Franc Urbančič, pos. v Brezovici, Slava Kondrič roj-i Jordan, upok. v Novem mestu, Metka1
S L 0 V I II C I V
BUENOS AIRES Predavanje dr. M. Komarja
Buenosaireška Katoliška univerza prireja skupaj z Inštitutom za višjo versko kulturo cikel predavanj „Cerkev in sodobni svet“, v zvezi z II. vatikanskim koncilom.
V četrtek, 13- oktobra, bo v okvirju, teh predavanj govoril univ. prof. dr. Mi- j lan Komar: „Smisel in vrednota kultu-! re“ (Sentido y el valor de la cultura)-j Predavanje bo v Auli Magni Inštituta i na Rodriguez Pena 1054 in naše bralce in njih prijatelje nanj opozarjamo. Vstop je prost. Predavanje se prične ob 21.15.
Osebne novice
Družinska sreča. Sinček, ki sta ga dobila Janez Mikelj in njegova žena ga. Tička roj- Hafner, je pri krstu v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii dobil ime Marko Andrej. Botra sta bila Jože Mikelj in gd,č- Krista Mikelj. Otroka je krstil g. Janko Mernik. Srečni družini naše čestitke.
Poroki. V cerkvi Marije Pomočnice sta se poročila para: Dne 17. septembra Niko Hočevar in gdč. Julia Lopez Ayala. Za priči sta bila ga. Zofka Juvančič in nevestin stric- Dne 1. oktobra pa Janko Žebre in gdč- Sanka Majhen- Za priči sta bila nevestin oče Aleksander Majhen in ženinova sestra ga. Frančiška Hrovat- Med poročno mašo je pel zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Sa-vellija. Oba para je poročil g- Janko Mernik. Mladoporočencem želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
t Anton Kovač. V sredo 28. sept. so se iztekli dnevi življenja požrtvovalnemu vzgojitelju slovenske mladine Antonu Kovaču- (Njegovo truplo čaka vstajenja na pokopališču v San Martinu. Naj počiva v miru, njegovi vdovi ge. Angeli in hčerki Marinki naše iskreno sožalje.
t Martin Kavčič. V soboto 1. oktobra 1966 je v 79. letu starosti umrl v Bs. Airesu g. Martin Kavčič- K zadnjemu počitku ga je spremilo lepo število znancev in prijateljev v nedeljo dne 2. oktobra na pokopališču Flores v Bs- As.
Rajnega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu-
Bizjak v Kozjem, Marija Šoba roj. O-merzel v Zdolah, Ivana Bedenk roj- Zavrl v Črnučah. Cvetko Medvešček, upok. v Kranju, M- Angela Porenta, učit. na biv- uršulinski šoli v Ljubljani v Mekinjah, Franc Ahlin v Mostah, Martin Humšek, upok. rudarski strojevodja v Trbovljah, Jože Kadič v Pesju, Matko Friderik, ravn. ind- kovinarske šole v Trbovljah, Edi Boškin v Idriji, Vinko Tavčar, dipl. pravnik v Boh. Bistrici, Vinko Srakar, župnijski upravitelj na Kapeli, dr. Vlado Šmid, odvetnik v Šoštanju, Franc, Galjot v Podgorju, Marija Merzel roj. Špekar v Trbovljah, Anton Žnideršič, rudar v Celju, Jernej Funkelj v Trbovljah in Slavka Zagode roj. Ban v Brežicah.
A S G E H T I N I
SAN JUSTO'
Anton Nose — 70-letnik
Vsakdo, ki je kakor koli vključen v delo organizirane slovenske demokratske izseljenske skupnosti, ga pozna- In ga ima rad, ker ve, da je ta tihi, skromni mož vedno pripravljen vse storiti za dobro, pošteno slovensko stvar. Ni v njem žal besede, ne obrekovanja, ne opravljanja- Z ljubeznijo govori o; vsem in ljubezen do drugega spremlja njegovo delo, zlasti pa še delo do družine, ki živi ločena od njega v domovini. In na zvestoba.
Odbor Našega doma v San Justu je za soboto, 1. oktobra, povabil v svoj dom predstavnike organiziranega slovenskega življenja in domov s področja Vel. Buenos Airesa na prijateljsko večerjo, s katero so se začele jubilejne slavnosti ob 10-letnici ustanovitve, obstoja in delovanja Našega doma.
Na večeru je bilo izraženih ve,č čestitk z najlepšimi željami za bodoče delo v Našem domu ter zlasti za dovršitev velike in lepe dvorane.
Poročilo o lepem prijateljskem večeru bomo prinesli v številki Sv. Slovenije z dne 13- t -m. skupno v poročilom o glavni jubilejni prireditvi dne 9. oktobra t- 1- v INašem domu.
Jubilejno športno tekmovanje Našega doma v San Justu. — V soboto, 8- oktobra, ob 19 v Slovenskem domu v San Martinu moška odbojka: Lands : Moron; Ramos Mejia : San Martin; Morón : Ramos Mejia; Lands : San Martin.
Dosedanji rezultati: Ženska odbojka: 1. mesto: Morón, 2. Ramos Mejia, 3. San Justo, 4. Lands, 5. San Martin.
Moška odbojka: 1. San Justo; ostala mesta še neodločena.
Namizni tenis: L Ramos Mejia, 2. Lanus, 3. San Justo, 4. Morón.
Keglanje: 1. San Justo, 2. Ramos Mejia, 3. Morón-
Nogomet: 1. Ramos Mejia, 2. Lands, 3- San Justo, 4- Morón, 5. San Martin.
Šah: Turnir še ni zaključen.
Vse prvake prosimo, da so s svojo reorezentanco navzoči uri izročanju pokalov na glavni prireditvi X- obletnice v nedeljo, dne 9. oktobra-
Jubilant je doma iz vasi Podtabor v Strugah, kjer se je rodil 21. septembra 1896. V ljudsko šolo je hodil v domačem kraju, nato pa dovršil nekaj razredov gimnazije v Novem mestu. Po vrnitvi na dom, je prevzel vodstvo krajevnega konzumnega društva. Aktivno je posegal tudi v krajevno javno življenje ter so ga občani Izvolili za občinskega odbornika. L. 1939 je od Konzumnega društva odkupil trgovski lokal ter je nato sam vodil v njem trgovino in gostilno.
V domačem kraju si je z Marijo Rusovo iz Čadeža v Strugah ustvaril srečno družinsko življenje, ki ga je Bog blagoslovil z dvanajsterimi otroci, od katerih jih živi deset. Dva sinova sta bila med II. svetovno vojno in komunistično revolucijo domobranca ter so ju Angleži leta 1945 vrnili iz Vetrinja. Komunisti so ju z ostalimi pobili. Leta 1945 je odšel z jubilantom v emigracijo samo njegov isin Maks, vsi ostali žive z materjo v domovini.
Begunska leta je g. Nose preživel v Italiji v Monigu, Serviglianu in Seniga-lliji, odkoder je leta 1948 prišel v Argentino. Dobil je takoj namestitev v ministrstvu za javna dela. Dodeljen je bil delovni skupini, ki je v tistih letih na Ezeizi gradila novo mesto, ki se sedaj imenuje Gral. Belgrano. Je še vedno v aktivni službi v ministrstvu za javna dela na Ezeizi.
SAN MARTIN
Sanmartinska tombola je bila v nedeljo, 2- oktobra, v novi dvorani v San Martinu. Kljub hudemu nalivu je bila dobro obiskana. Napovedovalec je bil tudi letos kot vsako leto g. Alojzij Re-zelj. Prvo tombolo -— moderno jedilnico — je zadela ga. Lojzka Dimnik. Po tomboli se je razvila živahna družabna prireditev ob sodelovanju orkestra Edehveis-Planika.
K življenjskemu jubileju g. Antonu Nosetu čestitajo vsi njegovi številni osebni znanci in prijatelji. Tudi mi pri Svobodni Sloveniji se ga veselimo in ■prosimo Boga, naj bi mu naklonil še dolgo življenje v zdravju in moči. Naj ga ohrani v prvi vrsti njegovi družini, ženi in otrokom, potem pa tudi vsem nam, da bi nam bil še naprej v oporo in pomoč pri delu za‘ slovensko skupnost in slovenski narod.
Pri žrebanju rife SFZ v San Martinu je bila izžrebana številka 019-
Bog naj ga živi še'mnogo, mnogo let!
Janez Jalen	14
Trop brez zvoncev
Povest
Žandarja sta vstala in prišla mimo Petrove mize. Pozdravili so se. „Si zdelan?“ je ogovoril lovca Krambergerjev tovariš. „Sem, kakor že dolgo ne,“ je priznal Peter. „Nocoj in še jutri ves dan kar mirno počivaj. Nič naj te ne skrbe nepoklicani lovci. Jih bomo že' mi držali na kratko.“ Peter se je naredil, kakor bi se zahvaljeval, v resnici je pa le težko prikril hudomušen smeh.
Žandarja sta komaj dobro zaprla vrata za seboj, ko je Peter že segel po oprtniku in puški. Plačal je in urno odšel. „Čakaj Kranberger. Zmedem ti prejo, kakor ti je še nikoli nihče ni.“ Bil je ves v ognju; hotel se je potegniti za poštenost domačega dekleta. Na utrujenost je kar pozabil.
Pri peku je kupil hlebec kruha- Preznojeno telo je ob sončnem zahodu okopal v koncu jezera v Ukancu- Čez dobri dve uri je v stanu ob črnem jezeru na vrhu Komarče le legel počivat in kljub trdnemu hladnemu ležišču koj zaspal: Bil je tako ugnan, da se mu še večerje ni ljubilo kuhati.
Tkalčeva Jerca je prišla iz stana in stopila na široko, ravno skalo. Sklonila se je, dvignila platnen predpasnik in si obrisala od pomivanja mlekarske posode mokre roke. Visoko zravnana si je popravila v zatilniku v dvoje težkih kit zvite temne lase. Sonce ji je posvetilo naravnost v zagoreli obraz- Pomežiknila je in si potegnila ruto globoko na oči, da bi je ne slepila jasna svetloba.
Živina se je pasla precej nizko za
krajem. Je bila paša vsak dan bolj pičla, ko je trava zavoljo hladnih noči kaj malo odganjala. Jerca je pričela šteti, koliko dni je še do jesenske kvatrne sobote, ko odženo na niže ležeči in domu dokaj bližji Vogar, na svežo pašo1 na obraslih Rovtih. Tam njen stan ne stoji tako samotno in se bo lahko vsiljivemu Kranbergerju, če bo kdaj ipripuščoboval, umaknila h kakšni tovarišici ali pa v sirarnico, da ne bo mogel žandar tiščati vanjo.
V globeli pred Jerco sta rila dva rejena prašiča pomladanca. Kar svetila sta se. Nobeni drugi planšarici niso prašiči tako dobro uspevali kakor njej. Pa je tudi pazila na red in snago kakor menda nobena druga ne.
Z bregov naokrog so se oglašali zvonci pasoče se živine; kravji nizko in počasi, kar nekako preudarno, telečji pa so -drobili vmes više in naglo, kakor je rada razposajena in lahkomiselna mladost.
Jerca je prizvanjanje posameznih tro-piöev komaj slišala- Preveč vsakdanje ji je postalo življenje v planini. In pa-vsa je bila zaverovana v stran proti Belim glavam in še naprej proti Tiča-rici in Kopici. Oči si je bila zaslonila z roko in preiskovala s pogledom skalovje in meli, jase in ruševje, pa nikjer ni mogla izslediti Hribarjevega Petra. „Kaj se je v zemljo vdrl?“ je spregovorila Jerca glasno. „Pa še rekel je, da se že o pravem času vrne .lužina je ku-
hana, ga pa od nikoder ni. Jedilo bo postano. Navsezadnje si1 bo pa mislil, da še gamsove juhe ne znam prav pripraviti- Čez rob ga nisem videla iti. Le kam se je vtaknil ?“
Jerca je pogledala po stezi na levo, kakor bi pričakovala lovca od Sedmerih jezer, in se obrnila še na desno, čepfav je dobro vedela, dà s Planine pri jezeru ali z Ozebnika ne more priti. Med ruševjem se je bilo nekaj zasvetlikalo. Preden je mogla dognati, kaj, je prišel okrog ovinka žandar Kranberger. Nič več se mu ni mogla skriti. Jo je bil že opazil. Čeprav je dobro vedela, da ne bo šel mimo, se je hitro umaknila v stan.
Zamikalo jo je, da bi zapahnila vrata. Prav gotovo bi se potajila, da je ni videl. In naj bi še tako klical in prosil, bi mu ne odprla. Dim iz ognjišča bi jo sicer izdajal, pa ogenj bi počasi ogorel in žandar bi se naveličal, šel bi jo iskat v dokaj oddaljeno sirarnico, in ko bi je tam ne našel, bi se gotovo spet vrnil. Medtem bi pa neopaženo odšla na Dedno polje. Stan bi pustila do kraja odprt, da bi mu čim očitneje pokazala, kako nič ne mara zanj. Domislila si je: „Kaj, če bi opet stopila pred stan in glasno, da bi se razleglo po vsej planini, poklicala Petra?“ Misel, ki ji je nrvi hip pokazala izhod iz zadrege, je hitro zavrgla: „Nič ns smem. če je l*eter predale’ zašel in bi ga ne bilo. bi se samo osmešila. In pa planšarji in planšarice bi mi začeli nagajati z lovcem. Saj mi utečnejo že tako." Da bi je Peter morebiti ne maral slišati, ali da bi celo ne botH ipriti, o tem ni niti najmanj dvo-"•”la. „Nič“, je zamahnila z roko. „Naj bo, kakor bo. Se že kako otepem dedca
priskutnega“. Pridejala je na ogenj. Nov val dima se je dvignil pod sleme ih se razkajal skozi dimnice, kakor hi hotel izzivati prihajajočega žandarja.
„Dober dan!“ je pozdravil na pragu Kranberger.
„Bog daj!“ Jerca je komaj s pol očesom pogledala prišleca. Prav po nepotrebnem je hitela mešati sirotke, ki jo je grela za prašiče. Žandar je prislonil! puško v kot, se odkril in pogladil čop kovinasto lesketajočih se peres na trdem klobuku. Pokrivalo je odložil na klop. Z robcem si je obrisal oznojeno čelo. Jerca nepovabljenega gosta kar nič ni hotela videti.
Kranberger se je počasi bližal Jerci: „Včeraj v tem času se mi še sanjalo ni, da bom danes kosil pri najlepši majerci, kar jih planini v bohinjskih gorah“.
Jerci je bilo dovolj: „Kateri drugi pojdite to pripovedovat. Kakšni taki troli, ki vam bo verjela- Jaz vam ne”.,
Žandar se je še bolj približal planšarici: „česa mi ne verjameš? Da si lepa, ali da bi rad jedel pri tebi malo presnega masla in popil skledico gorkega mleka? Saj ti rad plačam“.
„Kakršna sem, pa sem. Zase sem dobra- Ne ponujam se pa nikomur ne,“ je prisekala Jerca. Mirno je pristavila: „Masla imam dve grebi. Mleka tudi stoje na polici polne sklede. Obojega dobite, kolikor hočete. Samo denarja od vas ne vzamem“.
„Dobrih rok si. Le srca si videti bolj skopega- Pa mi boš vendar dala vsaj en poljub. Kajne?“ Kranberger je prijel Jerco za goli laket tik pod privihanim rokavom.
„Stran!“ ga je odrinila Jerca in se
Vsak teden ena
MA TE RI
France Balantič
ŽalostinJco to naj ti pojem, mati moja, vseh noči predica, ko brni kolovrat budnih časov.
Naj s to haljo tvoj spomin odenem, vidim te kot v mesečini brezo, revne ti srebri ljubezen kite.
Vidim te pred križem v kotu stati, grčave dlani poklanjaš Bogu kakor meni nekdaj kruha krajec.
Od neurij so oči umite, jasno: menda te oplazil nebes z robom je, ko so prešle nevihte.
Upanje v žil štreni tiplje žilo, žilo, ki ■— spoznal sem — k meni pelje,, kot nekdaj jo hraniš s svojim brašnom.
Prehudo je, mati, naj ogrnem tvoj spomin s te žalne pesmi plačem, oj, ne vabi m.e, nikar me, mati!
OBVESTILA
Sobota, 8. oktobra:
V	Slovenski hiši ob 16.30 nadaljevanje tečaja za srednješolce. Razgovor o fakulteti za arhitekturo in matematično fizikalne vede.
Ob 19 istotam sestanek SKAD-a s
predavanjem g. dr. M. Gogale „Znanost in vera“.
Nedelja, 9. oktobra:
Proslava desetletnega jubileja Našega doma v San Justa. Začetek dopoldanskih slavnosti ob pol 8, popold. ob 3. Sreda, 12. oktobra:
Nogometni turnir za naraščajnike na Pristavi v Castelarju ob 12.
Petek, 14. oktobra:
Sestanek Slov. kat. akad. starešinstva
ob 19.30 v Slovenski hiši z razgovorom c- širjenju slovenske kulture po svetu.
Bobota, 15. oktobra:
XII. kulturni večer SKA ob 19 pri
Bullrichu Sarandi 41. Predavanje dr. S-Barage: Vauhnikova Nevidna fronta.
Nedelja, 16. oktobra:
V	San Martinu peta pevsko glasbena nrireditev.
V	Berazateguiju obletnica blagoslovitve Slovenskega doma.
V	Slovenski vasi 14. mladinski dan
Sobota, 22. oktobra:
Slovenska hiša ob 20. Gheon: Tri modrosti starega Wanga.
Nedelja, 23. oktobra:
Slovenska hiša ob 17- Gheon: Tri modrosti starega Wanga.
Sobota, 29. oktobra:
Skupna proslava narodnega prazni,
ka odbornikov vseh organizacij, ustanov in domov, vzgojiteljev slov. mladin« in nredavateliev v naših organizacijah v Slovenski hiši.
Sobota, 5. novembra:
V	slovenskem domu v San Martina
ob 20 slovesna proslava dneva slovenske zastave in spomina osvoboditve izpod avstro-ogrske monarhije s slavnostno akademijo.
sama umaknila na drugo stran ognjišča.
Žandar ju je bilo nerodno- Tako odločno ga še nikoli ni nobeno dekle zavrnilo. Obstal je. Nekako iz zadrege je privzignil pokrovko na loncu: „Kaj pa kuhaš, ko tako dobro diši?“
„Saj vidite“, je bila Jerca kratka.
„Sveže mesj? ?“ Kranberger je povoha! v soparo.
„Tudi nam planšarjem se včasih prileže kaj drugega kakor večni žganci, kaša in mleko“.
„Seveda, seveda. Samo zdi se mi, da diši iz lonca po divjačini- Če se ne motim, pleše gams v juhi.“
„Kar mislite, da ne znam kuhati gamsa?“ Jerca je bila kar skoraj užaljena.
„Morebiti še predobro“. Kranberger je pomignil z nasvedranimi brki. „Le to bi rad vedel, kje si dobila gamsovo meso?“
„Ukradla ga nisem“. Jerca se je spomnila Petra in je nehote zardela.
„Ti ne, ti.“ Žandar se je pomaknil proti durim: „Tisti, ki ti je gamsa prinesel, ga je kar gotovo.“
„Ni res!“ Jerca je udarila s pestjo ob rob ognjišča-
„Ni,č ne rasti. Kajne, tvoj fant je bil?“ Kranberger je govoril, kakor bi se igrala mačka z mišjo.
„Nimam fanta!“ Nejevoljna se je planšarica obrnila in pokazala hrbet, čeprav ni imela na polici nič opraviti. Samo delala se je, kakor bi med vrsto skled iskala založeno žlico-
Žandar se je spet obotavljajoče približal Jerci: „če ti hočeš, nisem nič opazil.“
(Nadaljevanje prihodnjič)
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na peto
PEVSKO GLASBENO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, 16. oktobra, popoldne točno ob 16 v kolegiju Sagrado Corazón (nasproti doma, Cordoba 124, San Martin)
Na prireditvi sodelujejo: Slovenski pevski zbor v San Martinu, Mladinski pevski zbor in mladinski orkester, dekliški oktet, harmonikarska šola, pevci solisti, pianisti, violinisti. Nastopilo bo nad 100 oseb. Gotovo spada ta prireditev med najbolj prisrčne prireditve naše izseljenske družine v Velikem Buenos Airesu.
Vstopnice po 150, 100 in 50 .pesov bodo pred dvorano na razpolago eno uro pred prireditvijo.
S D D	S F %
SLOVENSKA VAS
14. MLADINSKI DAN
radi slabega vremena preložen na 16, okt.
Ob 14,30 Pozdrav krajevnega predsednika SFZ Pozdrav centralnega predsednika SFZ
Ob 15,— TELOVADNI NASTOPI:
Rajalni pohod, naraščajniki, naraščajnice, mladci mladenke, dekleta, fantje DOBRA POSTREŽBA IN VESELA DRUŽBA PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
NAS DOM SAN JUSTO
bo slovesno proslavljal svoj
10 LETNI JUBILEJ
v nedeljo 9. okrobra
Spored :
DOPOLDNE:
ob
ob
ob
T,—
7.30
9.30
zbiranje narodnih noš v Našem domu
sv- maša za žive in umrle člane Našega doma
Dviganje zastav U Govor predsednika Našega doma ® Pozdravi
e Rodoljubne pesmi poje domači pevski zbor (vodi g. Štefan Drenšek)
O Nastopi slovenske šolske mladine iz San Justa (vodi gdč- A. Klanökova) ob 12,— skupno kosilo
Ramón	Falcon 4158, Buenos Air« T. E. 69-9503 Argentina
O o z a	FRANQUEO PAGADO
w Z -SzS	Concesión N* 5775
o 5S c o O d u a o	Concesión N* 3224
<	TARIFA UEDUCIDA
Registro N«ci«n«l 5« 1. Pririlfai	
Intelectual No. 910.387 i	
POPOLDNE:
ob 15,— e
e
PO ŠPORTNEM SVETU
V Pragi in Pardiubicah na Češkem je bilo od 4. do 11. septembra svetovno prvenstvo v odbojki. Nastopilo je 22 reprezentanc. Novi svetovni prvak je postalo moštvo čSSR, prejšnji prvak Romunija pa je zasedla 2. mesto, sledi na tretjem SZ, 4. je Vzhodna Nemčija, 5. Japonska, 6- Poljska, 7 Bolgarija, 8-Jugoslavija, 9. Kitajska, 10. Madžarska, 11. ZDA, 12. Holandija, 13. Brazilija.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Ufsib 1290, p. 12, of. £, Capii»! T.E. 35-2271 Uradu« or« 17-—20
iNa telefonu tudi dopoldne (10—12)
Slavnostni govor g. Miloša Stareta Pevski-glasbeni, folklorni in kulturni nastopi, kjer sodelujejo: Rožmanov zavod iz Adrogueja in Slovenski domovi: Carapachay, Berazategui, Moron, Ramos Mejia, San Martin, Slovenska vas, San Justo ter Steg slovenskih skavtov.
0 „Mi in domovina“ veličasten izvirni prizor za 10. obletnico (izvaja Naš dom, San Justo)
® Razdelitev pokalov jubilejnega športnega tekmovanja Našega doma prvakom-
O PROSTA ZABAVA s sodelovanjem orkestra
„Plemika“ (Edelweis )
V slučaju slabega vremena se bo slavnost vršila v novi skoraj dokončani veliki dvorani
Hvaležno se bodo sprejemali le prostovoljni prispevki za dela zadnje etape nove dvorane
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Eroselj Redacción y Administración:
Naročnina Svobodne Slovenije za let. 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pell, ljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za poiijj»-nje z letalsko pošto, in 8 dolarjev H pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gräficos Vilko S- R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
SLOVENSKO
GLEDALIŠČE
BUENOS
AIRESU
Henri Gheon TRI MODROSTI STAREGA WANGA
Režija: Maks Borštnik
Scena: Frido Beznik
Sobota 22. oktobra 1966 ob 20 uri MISIJONSKA NEDELJA 23. oktobra 1966 ob 17 uri.
Dvorana Slovenske hiše - , Ramon Falcon 4158 Buenos Aires
OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA DOMA V BERAZATEGUI
Zakonski par
, ■
brez otrok dobi službo pri boljši : družini v Martinezu. Plača 25-000	■
m
mesečno ter hrana in udobno stanovanje. Mož bi opravljal dela na vrtu, žena pa v hiši in nekoliko pri ■kuhanju. Interesenti naj se javijo na tolefan 658-4026 (od 13—15). |
jEvropaket
25 de Mayo 340, of. 300 T. E. 31-1605
h
j pošilja v domovino pakete z blagom, : živili in tudi denar
V	*
•	■
■	■
Uradne ure od 10 do 13 in od 15 do 17.
JAVNI NOTAR
Frnneiseo Baiti ùueante
Eac ri baao Pùhlie»
Pta. boja, ©fie. 2
CaiisaUo 1642	Boom* Afa«*
T.E. 35-6827
v nedeljo, dne 16. oktobra 1966
PESTER PROGRAM IN PRIJETNA ZABAVA
Lepo vabljeni!
f
Dne 1. oktobra nas je za vèdno zapustil v Buenos Airesu v 79. letu starosti z Bogom spravljen mož, oče in stari oče, gospod
Martin Kavčič
Za pokoj njegove duše smo imeli v nedeljo pogrebno sv. mašo v Slovenski kapeli, nato smo ga spremili na pokopališče Flores- V osmini njegove smrti bo sv. maša zadušnica pri oltarju Marije Pomagaj v Don Bosco v soboto, 8. oktobra* od pol 7 zjutraj-
žalujoči:
soproga Marija v domovini, hčere: Majda, Martina in Milka, sin: Jože,
zeti: Jože, France, David, snaha: Jožica,
vnuki: Joško, Terezka, Barbka,
Matjažek, Tomažek in Marija, sestri: Ančka in Marjeta ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Logatec, Idrija, Sv. Trije Kralji.
Vsemogočni je dne 28- septembra po težki bolezni poklical k ;	sebi, dobro pripravljenega za tp veliko srečanje, našega predra-
gega moža in očeta, gospoda
Antona Kovača
Pokopali smo ga dne 29. septembra na pokopališču v San
Martinu.
Zahvaljujemo se številnim rojakom — še posebej g. župniku Gregoriju Maliju —, ki so ga v bolezni obiskovali? zdravnikom za ves njihov trud, du bi mu vrnili zdravje; gospej Lini Matičičevi za njeno dragoceno pomoč, ki jo je nudila rajnemu v času bolezni.
Ob njegovi smrti se je še prav posebno pokazalo dobro srce naših prijateljev. Vsem tem, ki so nam kakor koli priskočili na pomoč in nas tolažili, iskrena hvala. Zahvaljujemo se Slovenskemu domu v San Martinu, da nam je odstopil svoje prostore, kjer je rajni ležal do pogreba. Zahvaljujemo se številnim kropivcem in darovalcem cvetja. Posebej se zahvaljujemo vodstvu in osebju tvrdke Robert Bosch Argentina S. R. L. za izredno pozornost, ki so nam jo izkazovali v bolezni in smrti, in Bog naj poplača ogromni trud g. Francisca Solerja.
Msgr. Oreharju se prisrčno zahvaljujemo za vodstvo pogreba, pogrebno sv. mašo in v srce segajoči govor ob tej priložnosti, in g. župniku Maliju za sodelovanje pri pogrebnih obredih. Iskrena hvala govornikom ob odprtem grobu gg- Rudolfu Smersuju, Lovru Janu in Luki Ostercu. Prav vsem iskreni Bog plačaj!
' Žalujoči:
Angela, žena, in Marinka, hčerka v imenu vsega sorodstva v Argentini in domovini
Villa Ballester, 29. septembra 1966.
NAŠI
MLADINI
Urejuje: MARTIN MIZERIT Leto III.	Štev. 20
„BRNEČ BRON“
S Pavlo je križ. Vsaj njena mama pravi tako.
„Sitna je in prepirljiva. Nič rada ne uboga. Pomivanje in kar jo takega dela ji nič ne aišimi je razlagala, ko sem bd na obisku. , fidino moli še nekam rada,“ je na koncu pohvalila Pavlo.
Stvar mi m bila všeč, pa sem sklenil, da bom, vzel punčko v roke. Res sva se Cobda v nedeljo po sv. maši.
„Si kaj pridno molila?“ sem jo vprašal.
„Sem. Dva rožna venca sem zmolila,“ je povedala.
„Hm, malo hitro si ju morala ‘zdrdrati’. Skoraj preveč hitro. Veš, če molitev ni dobra, nam nič ne koristi,“ sem jo poučil. „Kako pa doma: si kaj pridna?“
Nezaupno me je pogledala pa kratko odgovorila: „Sem.“
„Imaš rada mamo?“
„Veste da! Saj je mama.“
„Kako pa jo imaš rada?“
„Kako? Kako? No — rada jo imam, pa je.“
„Ti bcm pa jaz povedal, kako jo imej rada. Ti menda tega ne veš. Pač tako, da jo rada ubogaš, ji pomagaš pri delu, ji ne odgovarjaš in podobno.
Veš, nič ne pomaga, če se mami obešaš okrog vratu in ji „trobiš“, da jo imaš rada — čez nekaj hipov pa jo žališ s svojo neubogljivostjo. Ge tako delaš, si kakor zvon — „brneč bron“, pravi sveto pismo. Zvoni in brni, a to je samo glas, drugega nič. Ljubezen izkazuj mami z dejanji, ne z besedami.“
Pavla ni bila moje „pridige“ prav nič vesela, to sem videl. Pa me je vprašala: „Ste bili pri nas doma?“
„Bil,“ sem ji priznal.
„In mama me je zatožila, kakšna sem, kaj ne?“ i „Marna, te je tudi pohvalila, da še nekam rada moliš. Pa je tudi z
%«
■ »a
molitvijo tako: če moliš zbrano in premišljeno, ti to koristi; drugače pa bolj malo. Je spet samo brneč bron — besede in nič več.
Vem: kadar boš prav molila, te bo tudi mama vesela. Z dobro molitvijo si boš namreč izprosila božjo pomoč, da boš tudi dober otrok.“
Malce zamišljena je bila Pavla, ko sva se razšla. Morda, morda moje besede le niso bile zaman...
Fran Milčins'ki
Premalo zemlje Im iBrevee
Živel je bogat kmet. Toliko je imel sveta, da ga v pol dne ni obhodil, pa mu ga še ni bilo zadosti. Imel je soseda; ta je bil siromak. Drugega ni bilo njegovega kot lesena hiša in boren zeljnih, ob čigar meji so stale tri visoke, krive češplje. Ta zeljnik je bodel bogatemu kmetu v oči.
odpravil proti domu, pa ga zajame na ravnem polju temna noč in zgrešil je pot. Hodil je in hodil, davno bi že moral biti doma. Hotelo is e mu je že dremati, pa ni vedel, kod ga nosijo trudne noge. Pride do sivega zidu, razveseli se ga. „Tu so ljudje,“ si misli, „naprej ne morem, poprosim jih za prenočišče.“ — Tava ob zidu, najde vrata, vstopi, stori nekaj korakov, pa se spotakne in pade.
— zla — sestavi besede, ki pomenijo: 1. obuvalo; 2. od Boga ustvarjeno bitje, ki ima um in prosto voljo, telesa pa ne; 3. mlečni izdelek; 4. iglasto drevo (tudi žensko krstno ime); 5- prva žena; 6. draga kovina; 7. časovna doba; 8. Mojzesov brat; 9. pravimo tistemu, ki si prisvaja tujo lastnino; 10. najvažnejši del cerkve.
Začetne črke dobljenih besed dajo znan pregovor.
Ali veš, kaj je to?
Zidal ni nani ga zidar, tesal ni nam ga tesar, vendar je čez reko most, trden kakor kamen — kost!
RešStcv ugank v prihodnji številki.
„Prodaj mi svoj zeljnik,“ je rekel sosedu, „imeti ga moram, da bo ves svet moj od vode do hriba!“
Sosed ga je zavrnil: „Ne morem ti prodati zeljnika- Kako naj živim brez njega, ki mi daje vsakdanjo hrano?“ „če mi ga ne daš zlepa, ga boš dal zgrda,“ jq zagrozil kmet.
In kmet si izmisli in gre k gosposki in toži soseda, da mu dela škodo, ker češplje v zeljniku mečejo svojo dolgo senco na njrgovo, kmetovo deteljo. Tako ga je tožil, potem pa je vesel svojih naklepov odšel z grajskim pisarjem v krčmo.
šele pozno zvečer se je dobre volje
„Kaj, vraga, je to?“ pravi in tiplje okrog sebe. Otiplje grob, otiplje križ: zašel je na pokopališče. Obide ga groza. Ta čas prične v zvoniku biti kladivo, kmet šteje, našteje polnoči. In kaj je to? — Po zadnjem udarcu se prične iznad grobov dvigati, širiti in naraščati skrivnosten šepet, zamolkel smeh in polglasen prepir.
(Konec prihodnjič.)
PISAN DROBIŽ
Zlogovnica
!
Iz zlogov: a — an — če — e — gel — jel — ka — le — ol — ron — sir — tar — tat — to — to — va — velj
i
NAŠI PREGOVORI — SONCE j
Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko.
Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti.
Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce.
Rešene uganke iz 19. številke:
Tri uganke: Vol — volk. — Voda. — Žaga. — Dopolnjevalnica: Bogat, gad, most, rak, morje, ljubiti, uboj, iti, inri, adiio, vstati, e — Boga moramo ljubiti nad vse.