UredßiStvo in upr /® v Gornji R?dgoai, Spodnji Griz št. 9. . itličje. — Telefan št. 7. Plača ia toži se v Gornji Radgoni. Izhaja vsak četrtek zjutraj. Neodvisno g Is obmejnih Slowene©« Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za psi leta 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Din. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besed» 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek, 8. štev. Ganila due 21. februarja 1924. VI. lete. fesi poÉ v šoti. Ko so izvedli v Beogradu zelo obvežno redukcijo se je mnogo govorilo in pisalo o odstranitvi katehetov. Naš list, ki je registriral tozadevni protest poslanca dr. Hohnjeca je tudi povedal odločno besedo proti tej nakani, ki ni drugo, kakor izbruh brezverske duše. Referent dotičnega ministerstva je najbrž kak kratkoviden napolinteligent in sam prosvetni minister nima pravih pojmov o važnosti tega vprašanja. Za enkrat niso bili z redukcijo prizadeti kateheti, 'v kolikor pa imamo pozitivne podatke, se dela na to, da se potem, ko izginejo (sc. izumrjejo) dosedanji kateheti poveri vernauk rednemu učitelju. Da spodbijemo skrajno bedasti očitek o brezverstvu, katero baje propagiramo (dokazali nam niso!) zavzamemo tudi v imenu našega programa svoje nespremenljivo stališče. Sedanji, še bolj pa bodoči učni načrt, ki se izdeluje določa gorostasnost odprave duhovnika iz šole; verouk bi poučeval le redni učitelj — lajik. Tp stremljenje ni le popolnoma zgrešeno, temveč tendenciozno sovražno naperjeno proti Cerkvi in verstvu, ki je biser in uteha posameznika, družine in države. Edino duhovnik je poklican, učiti velike in male ljudi verske resnice in kako ta posel vrši, takšna bo njegova odgovornost. Vero mora učiti Cerkev in za to institucijo ni nadomestila nikjer. Vsak poskus, ki ima oč en „kulturnobojni“ znavčaj bi izzval vihar razburjenja. Četudi neodvisni in preganjani od nekaterih cerkvenih gospodov sc pridružujemo najodločnejšemu protestu poštenega slovenskega naroda. Kakor smo se odločno zavzeli zato, da se Cerkev ne sme mešati v čisto posvetne in politične zadeve, ravnotako zahtevamo od države, da se ne meša v zgolj cerkvene posle, kar je tudi osnovni veronauk v šoli. To je naš vedno toliko naglašani temeljni verski princip, ki nima s politiko kot tako nobenega posla. Z ozirom na vse to svarimo gospoda prosvetnega ministra, da naj v interesu miru v državi ne dela tako neumnih poskusov, ki bodo v danem slučaju izzvali proteste od strani vernega ljud- I stva. To nekulturno stremljenje, j ki dokumentira vso plitvost go j-tovih ljudi bi povzročilo Sloveniji ogromno moralno škodo. Vsak poskus v opisani smeri bi bil posredno in neposredno naperjen proti interesom države, ker jasno dokumentira (dokazuje), kako plitvo mislijo tam doli v centrali vsega zla : V Belemgradu. Oči vidno nimajo ti ljudje niti naj-biedejšega pojma (kaj šele smisla!) o razmerah v državi in v posameznih provincah (pokrajinah), kjer živi globokoveren narod, ki si nikdar ne bo pustil vzeti najdražje, kar ima : Religijo, t. j. vero. Vsakemu resnično inteligentnemu človeku je več kot jasno, da je vsakemu narodu ve- GRAZ, 19. febr. Iz Luxorja brzojavljajo, da je bila mumija egiptovskega faraona (kralja) Tu-tankhamena po enoletnem napor- ra granitni temelj kulture in na- j predka in zato je dolžnost izo- j braženstva, da strogo ločujoč j vero od politike gleda na to, da ; se ne zatira in da se njen vpliv ! v cerkvi in šoli ne omejuje. To je torej naše pravično stališče. Ni pa izključeno, da bodo enostransko mišic ljudje, katerih ušesa so nav ma le na gotove glasove — j opet našli dlako v jajcu in z be astim očitkom „brezverec“ planili po piscu teh vrst, oziroma (kakor so to že storili) zabevskali: Kaj ga to briga! Vsak državljani ima pravico govoriti in ne samo prikimati slepo na vse, kar pride „od zgoraj“. M. Str, — nem delu najdena. Mumija je vsa v razkošnem zlatu in počiva v pozlačeni krsti. (Tutankhamen je umrl pred 3200 leti.) liters! „Straži“ in onim, katerih se tits. Od nekdaj t. j. cd prvega početka sém Vam je bila „M. Str.“ trn v želodcu. Napadli ste mojo malenkost, jaz sem mirno in smehljaje sprejel vrženo rokavico in koj v prvih fazah tega dvoboja niste mogli parirati (odbiti) mojih mahljajev in ste se zadovoljili s par brutalnimi sunki in zahrbtnimi udarci, tako da sem prisiljen menjati orožje: Odložiti vitežko sabljo in zavihteti pasji bič S Na prve napade sem odgovoril stvarno. Vi ste listu napovedali bojkot, jaz pa odgovarjam: Čitajte in naročajte povsod mariborske „Stražo“ in „Gospodarja“ — in primerjajte z „Mursko Stražo“ in njenimi odgovori in potem sodite z možgani! Toliko za uvod. Zelo značilno je, da ste prezrli od vseh 10 točk mojega odgovora od 7. t, m. 8 in le na 2 točki zelo klaverno odgovorili. Vodstvo Cirilove tiskarne, ki odnekdaj ni baš prijazno gledalo niti tiskarne, „Panonije“ še manj pa lista, me napada v 19. št. (13. febr.) in deli po svoje in razkošno „nesramne, ostudne laži“ na vse strani. Človek lahko razdeluje le to, kar ima v izobilju. Pribijem po vpogledu v v račune sledeče: Lista niste tiskali dvakrat, ampak res parkrat, pač pa trikrat pretil; s tožbo za znesek, ki ni pomenil, kakor sami prayite niti eno petino vrednosti krone od i. 1920. Za uslugo, da je list brezplačno in brez moralne in denarne podpore ustvaril močno „trabant-g ifdo“ za usodni čas voiltev bi lahko širokogrudno črtali malenkost po isti metodi, kakor letno črtate „Stražin“ in „Gospodarjev“ defied ! Če sem se bolj plastično izrazil, mi pač ne smete zamerit«, ker je norčavi predpustni čas in je poet-redakter strašno zaljubljeni V isti številki me mrcvarijo častiti kolegi z ne baš čisto krščanskimi izrazi, po katerih je soditi — da je avtor kak dezerter iz Feldhofa ! Priobčeni „odmev“ citira razne slovenske liste, ki so po nazorih visokomoral-nih ljudi predpriprava za pekel! Kajti iiikdo drugi razufi oni, ki čitaj o le marib. „Stražo“ in „Gospodarja“ — ne pride v kraljestvo božje. Vsi ostali stotisoči in naročniki drugih kakor citiranih listov — bodo prokleti in vrženi v večno temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi... Muhasti poet-redakter je shranil izvirna pisma in ko bi imel denarja bi naročil faksimila vseh iz predzadnje, zadnje in današnje številke lista. Mesto podpisov pošljite raje cel šematizem je manj posla in jeze. Vsakemu nevernemu Tomažu pa so vsa citirana pisma (v izogib event, inkvizicije seveda brez imena, ki je uredniška tajnost) na vpogled. Ta dejstva vas razburjajo, v meni pa vzbujajo norčavo predpustno veselost. Prav imate, da spadam v blaznico; samo pozabili ste dostaviti „za domp-terja“ (krotilca) bolnikov vaše baže. V 20. številki (od 15. t. m.) mi vtikate za klobuk mnenje g. N. Kon- Kata Irpi padec i 11 I s krone. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 19. febr. Iz Budimpešte brzojavljajo o nenadnem padcu madž. krone, kar je povzročilo velikansko skakanje cen. Mifištadia rsike pegodbe. — Izv. por. M. Str. — BEOGRAD, 20. febr. Včeraj se je nadaljevala in končala debata o ratifikaciji reške pogodbe. Pri glasovanju je padlo za ratifikacijo 123 in proti 24; Jugo- Italijani v Afriki. — Izv. por. M. Str. — GRAZ, 20. febr. Iz Rima poročajo : Laške kolonijalne čete so zasedle oazo (livado) Ghadames, ki leži 500 km. južno od Tripo- Mi dobimo Header? — Izv. por. M. Str. — BEOGRAD, 20. febr. Vsled neznosnih razmer, vzlasti vsled velike brezposelnosti so merodajni skaderski meščani, med njimi Stavka dunajskih — Izv. p DUNAJ, 20. febr. V stavko je stopilo 25.000 dunajskih banč- vplivni politiki poslali vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da naj Jugoslavija zasede Škadar. bančnih uradnikov. nih naslav’jencev. Stavka traja že 3. dan. Izv. por. M. Str. — Draginja narašča. Trgovine so zaprte. V pouličnih demonstracijah je policija ranila več oseb. Državna uprava je brez moči. slovanski klub, Muslimani in velik del demokratov se niso udeležili glasovanja. Proti je glasovalo 14 demokratov in 10 zem-ljoradnikov. lisa in je važno trgovsko križišče karavanske ceste od Srednjega morja skozi Saharo. Faraon Tutankhamenova mumija. -— Izv. pOi* Murèka Straža 21. februarja 1924 Stran 2 — Šte*. 8 š Hram le, da ste na infamen način ti' orabili pismo, ki vam je bilo pori, io le v informacijo, niste pa priobčili lojalno podatke o tiskarni „Pani ritji“. Kakšno mnenje ima dotičnik 0 meni, vem sam ravnotako kakor v( >te iz vseh citiranih pisem odličnih S; S prvakov. Dokazali ste, da ni lahko odgo-rjati meni, s tem, da ste mi ostali L ižni odgovora. Kdor molči, pritrjuje. F .tnospoznanje je prvi korak k po- 1 hšanju. Na vse drugo odgovorjajo ' je iz javnosti! (Confer „Odjek iz , .istva“ zadnjič, danes „V odgovor“ in dopise ! R. B, 1 idar M.: ¥ odgovor. ! Maribor, dne 2. febr. 1924. Vem, da urednik „Murske Straže“ g. R. Bendé, glede napadov, ki jih nanj in na list priobčuje mariborska „Straža“, ne potrebuje advokatov, ki bi ga zagovarjali, toda človeka, ki je prečita! nedolžne članke v „Murski Straži“ morajo ti neosnovani in nesramni napadi privesti do tega, da svoj gnev proti takemu listu izrazi javno. S ponosom izjavljam na tem mestu, da sem pristaš SLS, ki edina zastopa stališče, po kateiem pride v naši dr* i naprej do notranje konsolidacij; a s tonom, ki ga v polemiki zastopa mariborska „Straža“, se ne more strinjati noben pošten Slovenec. Da smo si na jasnem ! Glavno načelo, ki si ga je postavila „Murska Straža“ v letošnjem letu je: ... pokazati z objektivno kritiko, kaj je prva in kaj ni prav.“ To je začel časopsi že tudi izvajati. Resnica pa, ki jo zastopa list, da politika ne spada v cerkev, pač pa se naj duhovnik izven cerkve peča s politiko, je zadela pri mariborski „Straži“ v živo, kajti star pregovor pravi: „L-e se mački na rep stopi, zacvili“. Priobčila je v svoji 12 štev. ostuden napad na urednika R. Bendéta, se norčuje iz njega in njegove pesniške zbirke: „Pohojena greda“ in napoveduje zanašajoč se na svoje „zaupnike in pristaše“, listu bojkot. Škandalozno je že to, da pesniško zbirko „Pohojena greda“, kakršne še ggg. okoli „Straže“ dozdaj niso izdali, vlačijo po političnem časopisu, kakor kako volilno brošuro. Ako jim na zbirki k' j ne ugaja, naj povejo objektivno kritiko, magari jo potem priobčijo v svojem listu. Očitek glede uredništva „Samouprave“ in gornjeradgonske posojilnice bo pojasnil g. urednik gotovo sam. (Se je zgodilo. — Uredn.) V svoji 13. štev. pa je priobčila mariborska „Straža“ sledeče: „Vse cerkvi in veri nasprotji-.; stranke blatijo, psujejo in obrekuj; jo duhovščino. Ako pa kak duhov«, zapusti svoj duhovski stan, ali zabrede na kriva pota ter zataii svoje sobrate in stopi v kako proticerkvenu stranko, potem ga nasprotniki cerkve v svojih časopisih hvalijo in povzdk «sejo kot vzgied-nega, idealnega du! a ter povsodi „paradirajo“ s tako nesrečno žrtvijo itd.“ 1. ... ter stopi v kako proticerkve-no stranko ... Ali jc SLS smatra mogoče kot cerkveno s 1 o ? Ali ima cerkev s politiko vv. . upnega? Cerkev je eno — politiko je drugo. SLS razumevam jaz in najbrž večina, kot« stranko, katera hoče t ; temelju katolicizma, istega iv /j iti tudi v javnem političnem življenj Ali je zato že cerkvena stranka? 2. Ali je duhcu ki je za „M. Stražo“ iz prepričo napisal članek in se stem spusti? v boj za „resnico in pravico“, s tem „zatajil svoje sobrate“, ali je s tenu že zapustil duhovski stan, zabrecl v kriva pota in stopil v proticerkveno stranko“, ako se poteguje za res , katero oznanjati je njegov gr ' amen. Ali naj duhovnik oznr nja Sicer pa gg. „Straže“ naj najprej sebe primeyùo z „pokvarjenimi klobaso « ' j zmolijo naj- prej nad sabo „kotu''vor“, poten: šele naj sodijo druge. r . viator cerkve“ (tako namreč Sira Ovije g. urednika Bendata) in. hii duhovnik“, si bosta ta napad v;s dobro zapomnila in ga še če javila komu drugemu. Tudi „Slovenec“ je v svoji 25. štev. .obregni.! ob M ko Stražo“, češ, da je zašla - ; -ne radikalno slogaške vode“. A 1- ' poštenemu političnemu listu in rv !•'enemu glasilu SLS. muneočih: d r ar, ker vemo, da je bila notico c iz Maribora v Ljubljane. Naj zadostuje! 5 ' ;:cn, da je v Slov. goricah še več vddh „vzglednih duhovnikov“ in „ref ’ jev cerkve“ in ti naj presodi] \ * ' j pravica. Nekaj jih je že sp/;1. ’ ’ ti bodo odprli oči tudi d ‘ j kljub temu bomo vsi lahko . ' ' : Slov. ljudske stranke. RAZ aoMu Radić j šal štrene ol je prehladi;. Kralj Al ek in dobil tatvine so MH at E S TI ¥E?U da bo zme-- Papež se opasno. — • udi prehladil Miljardne cjski carinami. Dosedaj so zaprli 20 uradnikov. — Brezposelnost je narasla na Hrvaškem do ogromnih številk. — V Nemčiji znaša število brezposelnih nad 5 miijonov. — Slovenija dobi : novo praktično gozdarsko šolo. — Kovani nikilnasti denar bo 1 Din in 50 p dobimo v kratkem. Za enkrat bodo skovali 10 miijonov. — Rusijo bo baje priznala tudi naša država. Skrajni čas bi bil. — V Črnigori dobijo novo železnico in sicer za progo Podgorica—Plevnica. — Program opozicijonalnega bloka je izdelal dr. Korošec. Na njegovi podlagi se vršijo pogajanja. — Tudi papež dobi oddajno radijo-postajo. Tako bo počasi cel svet moderniziran. — Nove mašne knjige v glagolici se izdelujejo; ker pa bi delale staroslovenske črke preveč preglavic, se izdelajo knjige v latinici. Redakcija je poverjena prof. vseučilišča v Pragi dr. Veisu. Knjige se bodo tiskale v Rimu. — Trgovinska p »godba z Italijo je sklenjena. Se\ . a zopet v našo korist — Princ Pavle se preseli v Zagreb, ker je vzel primerno palačo v najem. Ponovni snežni zameti, o katerih smo poročali od drugod so tudi v naši državi napravili ogromno škodo. — Mariborska porota se prične 3. marca. — Tutankamon (egiptovski faraon) se je našel. V kameniti krsti so mu postlali s čisHm zlatom. Zanimivo je, da je dosedaj umrlo 5 raziskovalcev nepojasnjene, nagle smrti. — Berači v Parizu imajo svoj časopis, ki dnevno poroča o vseh gostijah in veselicah. Take se je tudi ta zaničevani stan začel modernizirati. — Potresi ob Jadranskem morju so se prošle dni zopet ponovili. Škode ni posebne. — Ali sem že poravnal naročnino in pridobil vsej enega naročnika? zmmmosm Tudi Avstrija prizna sovjetsko Rusijo. Vrše se pogajanje z dunajskim zastopnikom sovjetske republike Levickijern radi formalnosti glede priznanja sovjetske Rusije od strani Avstrije. Najstarejši človek v Jugoslaviji umrl. V Djakovici je umrl Jusuf Mača, najstarejši človek v Jugoslaviji. Dosegel je starost preko 120 let. Pokojni Jusuf nikdar ni pil alkohola, celo kadil ni. Oženjen je bil trikrat in je sedaj njegov najmlajši sin 17 let star. Nenavadna justifikacija. „Berliner Tagblatt“ omenja, da je bil» 9. t. m. v Paesson Citlyu izvršena čudna smrtna obsodba. Obsojenec je,bil zadušen s plinom, katerega se je pepreje poizkusilo na mački. Smrt je nastopila hitro in brez velikih muk. DOPISI «•e« Izjava. V sle d infamnih napadov mariborskih listov SLS in radi krivic, ki so plačilo za moje dolgoletno delo na prosvetnem in političnem polju izstopam iz Slov. ljudske stranke in izjavljam, da ne pristopim k nobeni, sedaj obstoječi politični stranki. Delovati pa hočem vnaprej i slovstveno i politično v duhu vseh, ki služijo ne-potvorjeni resnici, iščejo pravice in ljubijo svoj narod. Roman Bendé, novinar. Dodatno k 2. članku malo pojasaila glede „mnenja“, katero si naj vtaknem za klobuk še to: Tam stoji med dru-; gim . . . „napadi, ki imajo svoj izvor v osebnem «poru urednika Bendéta z gospodom župnikom Kocbekom“. Lokalni spor je sprožil lavino mojega potrpljenja in ker sem po triletnem zvestem kulukovanju marsikaj videl, slišal, razumel in doživel — je padlo zrelo jabolk© z drevesa spoznanja: Povedal sem ostali javnosti v svarilo, kaj se mi zdi prav in kaj ne. Iz na-naroda je odjeknilo: Tudi drugod je tako. — Zakaj pa je gospod župnik na vehementno pismeno argumentacije velikega grešnika Bendéta, avtorja „Pohojene grede“ itd. odstopil od Gospod, zadruge, Posojilnice in Bralnega društva? (Da se izognem drugim nič manj pikantnim vprašanjem!) Če me bodo izzivali tako nesramno, bom stvari in dokaze nehvaležnosti ravno od strani g. župnika Kocbeka osvežil pred ^vnostjo, dasi sem hotel vso svinjarij — pozabiti! — Tozadevno je bil članek „Malo debate iz komentarja“ verni portret razmer, ki so pogubne za javno moralo, za ugled Cerkve in čast slovenskega imena. Za vsako namerno laž in anonimno obrekovanje pod plaščem tuje poslanske imunitete pa bom našel primerno sredstvo, nikdar pa se-ne bom posluževal vaše metode in farizejske morale. Z odprtim vezirjem se bijmo 1 R. B. Gornja Radgona. (Domača kronika.) Slovo. G. Franjo Skuhala, orožn. postajevodja nas ie zapustil in odšel v M. Soboto, kjer zavzame mesto namestnika komandirja voda. G. Skuhala je bil 10 let v G. Radgoni in zaradi svoje ljudomilosti in pravičnosti zelo priljubljen. Vsi mu želimo na novem višjem mestu obilo uspehov ter ga bomo ohranili v lepem spominu. — Gostilničarji so imeli 18. * v kavarni g. Čirič lepo obiskano o zborovanje proti novim taksam. Na shodu je govoril urednik Bendé in drugi. Obširna resolucija se objavi prihodnjič. — San- Kolečka Ivanovič: v Študentje. (Novela.) (Nad3"’vanje.) — Ovp5c , piuKleto, zdaj pa ne daš — .m, kralja ti dam. — Zdaj sem vendarle enkrat dobil, jv, s.- ideset, je petdeset, ne ena krona majuka, sicer je pa vse eno. Holari fantje, en liter ga plačam. — He ti tako pa ne gre, ti si goljuf.»1 vajset si že enkrat prej dal in jaz s. imel eno dvajsetko, no in već pr ; h ni. Daj denar nazaj, jaz ne placar.. C ’;uf, denar nazaj, sicer te ujijem — H hočeta denar nazaj? Vraga vama ? ! Jaz sem denar dobil in ga ne nazaj. v, daj denar nazaj 1 / — h ivanJ ~ »e še gledali, potem so se p »rij eli. Ivan ga je prijel za las*, drugi se mu je pa zakadil med noge v > ,i hipu so se zavalili po t. , , mlatili z rokami in grizli. L a, kateremu sta hotela vzeti -es razlučen klatil na vse , ...ai, se zvijal in besnel; ona dva sta isto/.., :;- A /i aa vse grlo in ga obdelavam t..,. •: mSnih tleh, da seje kar kadilo. C /podinja je pridrla v sobo in vpil.., m na pomoč vse svetnike, molila in klela. Toda klopi., a,* tleh seje vrtel in plesal in g// , , dokler ni prinesel Sava škafa v trem bratcem razhladil razpaljes;’', žganov. — Moj zveličar, kakšna bo zdaj soba! Takdt študentov še pa nisem imela. — Že dobro io ' a, le pojdite! — Svinji sta; z* , svinji! Čakajta, zato ne grem ds k zborovanju, tako delata vidva slogo med nami, da... — Pa ne p/, / ; brez tebe že izhajamo, ne boj sc. — A, kaj fantje? Dobro če se malo raztee , vesta jaz sem zadovoljen, da sem se za slovo še enkrat tepel, samo mo - sem. Malo je vendarle hladno, se lahko prehladim, če hodim zunaj m okrog. — Nisi nič dobil no glavi ? — Mene tako rebra b’ , zaradi obleke je zadnja stvar; si pač oblečem ono staro. — Ti lahko, * bene dn — Pa /orna ošin il Grem jaz mesto tebe, čA *’• ' . ^reš, tedaj grem jaz, drugače ne. - Pojdi! Toda vrag, če greš ti, grem tudi jaz, ravno zato, ker hočeš ti iti. - Ej bratci, pijmo za spravo! Mirovni pogoj je: vseh petdeset danes zapucati! -- Dobro, to je pravi Živeli! Ura na stolpu je bila enajst; počasi, zamolklo, z ogromnim tonom je brndo iz lin zvonika in se raz!egalo daleč na okrog; zunaj je vel lahen veter in prinašal zvoke v to smer. Radi tega so se slišali tako lepo in razločno, kot malokedaj. Na nebu je sijala luna in okoli nje je bil lep, svetel mavrični obroč ... Študentje so se od; • vljali od doma in šli posamič: dnp a drugim po šir ki, z drevoredom okt šeni ulici proti —neu mesta; njih ‘'ornki sp glasne odmevali od hiš. ez nekaj časa so zavili na des ; ulico, ki je ’ ' nekaj ožja in ne vse ti*“' vana. ? je hodil Sava. Ko on z * je ir poklii - o si? - Sava. - , wžezni, ti? Kaj e prišel čakat? ’ene je strah, 'bines st mi je pn&r J Kovač. — To se razume, da ne včeraj. — Tam na oglu sem ga videl; — imel je v-v-e-e-e. Znaš, jaz drgetam. Imel je belo obleko, na glavi pa mu je bilo nekaj črnega in odtam je v črnem curku curljala kri. Doslej nisern verjel na prikazni, toda danes verjamem. Listje je šumelo in on je šel počasi in se držal za glavo ... Ah, zakaj sem ga ubil! Toda to še ni vse, on je'celo govori1, tako pritajeno, slovesno in tiho je rekel: „Bžezni, vrv je že pripravljena ... In še nekaj je dejal: „Tudi Koreš bo visel“. Nekaj časa nisem vedel, kaj to pomeni Koreš, še le potem sem se spomnil, da si se ti pod Ogersko pisal Janoš Koreš in da si še le sedaj kot Srbin postal Sava Uzmovič... — Da, sedaj. In četudi je v istini to dejal, spremeni dejstva, da bom tudi >d ... Toraj tudi jaz... O pro — — zak«5 A qa vstrelil? — Ta' ' Ali sliši!, kako vsa dno ia ■a vsakim • esoiu je senca in tam, tara stoji v — On. T' ;va, Otokar! Tudi jas ga čutim, . ga nisem ... — SILA/. • ko šumi listje, tako čudno šun Visel bom! kanje podn vi na prometnih točkah naj županstvo /.sbrani. Preveč zdrsana tla so nevarn za pešce. — Bralno •društvo Gornja Radgona razpisuje sijajno mesto „Kulissenschieberja“, ki bi se rentiral. Vezan bo na posebno pogodbo s . ijajno plačo na trileton odpoved. Ker e dramatski odsek sklenil vprizoritev ža oigre v 7 dejanjih „Ma-ru!ek o elovanje harfe. Nar. žel no diuštvo Drava, ki ima med »ojimi aniki tudi har-finis? " ’ . ..aueio si nalogo, da Kj Kulturni potrebi orU-‘ e. Te dni je svojo na’ ' ’ izvršilo. Dognalo je pri nt. „...^orski rodbini izborno harfo angleškega vira znamke Eradh“ °*' ...o z imetnikom v stik v svrho naKupa. Ker so se za omenjeno harfo -»elo zanimali tudi interesenti iz Zagrf , ni društvu preostalo drugega, kakor čim preje sanniti kupno pogodbo, da tako re. arto za Maribor. opodba je sklon jo- Harfa je kupljena za - QUO Din. <• ' K učno iz POLITIC I PREGLED Odločilni dnevi. V pondeljek se je vršil sestanek šefov opozicijonalnih skupin v Beogradu, na katerem se je razmoii do o programu skupnega sodefov ■nia opozicije, posebno o vprašanju V. samouprav. Po vsem soditi, buco ia pogajanja ta teden zaključena N izravnane diference v naziranjih. V soboto se vrši seja vodstva :' ki se je udeleže tudi člani Jur k j. in Muslimanskega kluba. Naraščanje dinarja - : » dica špekulacij. Dinar je narastel na 7uO, - x minister Stojadinovič je izjavi!, c je nenadno naraščanje dinarja K d >c raznih tujih valut posledica . d-narodne špekulacije. Dejal je, c bo vlada storila potrebne korake. Konkordat. Vlada kraljevine SHS bo K ; ia z Vatikanom posebno pogodb ; kordat), po kateri bo ure- . je med katoliško cerkvijo in d B v kraljevini SHS. v poljubni visokosti, ki bi j-* možnosti in točno odplačeval.., klonjenost, katero je javnost «.B : pokazala nasproti našemu .:>■ nas navdaja z upanjem, da številni dobrotniki smatrali ; harfe kot važen kulturni čin, ter po svojih močeh priskočili na p Razposlali smo te dni v java zadevne okrožnice z priložena..! ložnicami, ter prosimo da bi p., niki smatrali to okrožnico LB nujno in se v obilnem štev.’., o-V slučaju, da kedo ni p..j. nice, naj blagovoli eventuel: . spevke poslati direktna p,., nar. žel. glasb, dru: Mariboru. samo v informacijo (.. tevo, da se naj ne obje. naročilom, da se naj obj I čujejo v Mariboru bdmei Ì in da se v sveti jezi - Radenci. Pridite rado, ki se priredi dr 1924 ob 19. (7.) uri stavracije Viijec v Rad ganska godba. Vstcr 5 Din, za družin** 10 vabljenim. Za dobra I- 1 kakor tudi. garaža zk v- Slatina Radenci. Dih skega bralnega društva prošlo nedeljo v gostilni po Na-,:uaj ' *•** odo kun ioč. to- po- •-elo . -tvitUiCa., *1 visoke svote v got 4 no slabo gr noče nadlegovati j daril, ampak se :e d* društvu č. prošnjo za c ~ Društvo, ki se-revnih narodnih razpolago tako .ni. Upoštevajoč »o stanje, tudi sti z nabiranjem očilo obrniti se i-' {'•'mosti s •a posojila Du v I ih OltO ■ ;J -J) ,.pak zvùc. •. .. zäh- j ° • N,, ill Nani •r\ie * «s 1 z N tmm i Iz v \uđ i a r;< A V* • V7 i ’ • VI- ■■»... o . ci- osebo le ■; -o, • j ; Zli 3 Ì C ' ' * ri ‘ - j-fl :o!e. ••'■f ■: i L •' r i C o ' djji O' t K sika J ", ki ozir: na ene r p 7 hi ère '©pO ' i- la ter je vsak igralec(-k: ) ■ njo vlogo v okviru zmožnosti. Tonček, Janez in drugi so se celo odlik li. — Pevski zbor g. Perila je p -al lepo izvežbanost. Mladina, drv ■ se v društvih! Iz društev pridejo -vzor-možje in žene. Pismo iz Prlekije. (OrigL J ’ vom-ljivcem na razpolago.) IV- Pendel Danes plačal naročnino kot novi naročnik za celo leto. Quell j z sem pristaš SLS. Celih 20 let ; c delal za to stranko. Imam ie to napako, da povem kot mož v obraz I r mi ne sodi. In to vsakomur in povsod. V stranki tiči mnogo gnjilobe ki jo Kaj hoče g. Pucelj? Iz Zagreba pišejo: 16. t. m. se je pripeljal v Zagreb poslanec Pucelj in obiskal glavnega tajnika HRSS dr. Krnjeviča, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Kuluk. Poslanec Sušnik je interveniral pri ministru za zgradbe radi kuluka. Minister mu je izjavil, da izdeluje nov pravilnik za leto 1924, ki glede kuluka ne vsebuje nobenih novih naredb. Po novem pravilniku bodo popolnoma odpadli izpiski za kuluk in je zato vsa naglica oblasti v Sloveniji popolnoma brez podlage. Vesti o atentatu na Radića so včeraj prinesli „Slovenec“ in ne kateri zagrebški listi. Po informacijah iz Zagreba in z Dunaja so dotične vesti izmišljene. Prva je to vest priobčila frankovska „Hrvatska Misao“. Tudi radičevski poslanci v Zagrebu izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o baje nameravanem atentatu na njih voditelja. treba odstraniti. Brez poštene kritike pa to ne gre. — Stranka, ki pridiguje avtonomijo, pa je skozinskoz centralistična ter izvaja povsod absolutizem in terorizem, se ne more držati na površju. Rakrana na telesu SLS se mora odstraniti; ljudstvo naj govori, ne pa par ljudi, katere naj vse slepo posluša? — Ako ne, pa te vržejo na cesto in poteptajo ! — Je to plačilo za delo iz krščanske ljubezni do bližnjega? — Priloženo prosim priobči dokaz je priložen, ime je izpuščeno ( vse in še več do pičice resnično. Pri-I dobim Ti najmanj 20 novih naročnikov. Po imenu kleriki me še niso ubili, še I živim in še nekaj časa ako Bog da. I Sprejmi od nas vseh prisrčne pozdrave ; od udanih Ti pristašev. (Slede podpis j s pristavkom „v imenu mnogih, ki so j žejni resnice“). Značilno. Nekdo, ki se je čutil ! prizadetega je čitajoč izvirne dopise, katerih rokopis izjemno in to v izogib lajanja, ki ne bo izostalo, čuvamo, poslal karto na naš naslov s sledečim lakoničnom besedilom: „Ne glejte nas, ampak poslušajte nas!“ To je čisti konfiteor dvojne morale one gospode, ki hoče pri nas vedriti in oblačiti. Veržej. Z brezprimerno surovostjo se je odlikoval Martin Žabota nad starim, božjastnim človekom, ki služi tam za hlapca. Nečloveško ravnanje, podprto s številnimi pričami je vredno vse obsodbe. Zato pozivamo pristojno oblast, da se pobriga za žalostno ravnanje s siromakom! Veržej. O dogodku, ki je vzbudil celo kritiko smo že poročali. Sedaj imamo pa to poročilo: Pri nas je navada, da se pred in ob polnočnici ne spoveduje. Lansko leto pa je hotelo biti nekaj žensk spovedanih in obhajanih, Temu nedostatku je hotel pomoči čevljar A. F. Šel je v spovednico in spovedal neko žensko. Ko je ženska hotela prejeti sv. obhajilo, so se duhovniki začudili, kako to, ko ni ženske nihče spovedal. Poizvedovanje je dognalo, da je omenjeni čevljar opravil mesto spovednika. Sodnija ga je za njegovo „človekoljubno“ dejanje obsodila na tri tedne pokore No gg popravkarji, ki ste bili tako užaljeni, ko je M. Str. por ala avtentično, da je A. F. storil grč > in sodnijsko kažnjivo dejanje. Kdo ima prav? O“’" site se! Ljutomer. (1 kulis zakonsk« zvestobe ali kdo ?) Poro*- nam: V Ljuto neru oženjeni mesar J. S. se je zaljubil v natakarico A. L. Temu je sledilo še ka; druzega. Ker je pa njegova žena bržkone zvedela o tej skriti ljubezni, jo je A. L. popihala iz Ljutomera v Maribor. S. se je zanimal za njeno novo bivališče, še bolj pa njegova žena, kajti ta je po detektivih izsledila, da se skrito zaljubljena shajata pri „Črnem orlu“ v Mariboru in tožila je z dokazi v rokah A. L., katero je sodišče tudi fes v prvi in drugi instanci obsodilo na dva tedna zapora poostrenega z dvema postoma, dvema temnicama in z dvema trdima ležiščama. Kaj pa moški avanturist, ki je najbrž „nedolžen“ — kakor jih imamo pri na* več takih in sličnih seveda v raznih oblekah?! Sv. Križ na Murskem po!ju. Kaj uspešno deluje na prosvetnem polju naše domače Bralno društvo z vsemi svojimi odseki. Tukaj velja resnično pregovor „V slogi je moč“; in tega se tudi zavedajo naši fantje in dekleta. Delajo skupno, da, kar tekmujejo v raznih panogah društvenega življenja. Posebno v prireditvah so dokaj izvežbani. Skoro bi se lahko reklo, da imajo sezono mesečnih prireditev. Samo žal, da še ljudstvo premalo uvažuje pomen teh prireditev, opazilo se je to zadnjič dne 27. jan. ob prireditvi Dekliške zveze, ko sta se igrali dve res vzgojni igri. Ali ni boljše, da imaš cel popoldan lep duševni užitek in razvedrilo, kakor da zapraviš po gostilnah in plesih mnogo težko pridobijenih dinarjev, mogoče v par uricah in še si mogoče nazadnje tepen, da te tedne po tem boli glava. Tistih par .inarjev za vstopnico ti bo več korisnio duševno; a manjkali ti mnogo ne bodo. Upajmo, da bo vdrugič boljše. Kakor se sliši pripravlja Braino društvo za predpust veseloigro „V službi odvetnika“, kjer bomo imeli priliko opazovati nastope raznih odvetnikov in doktorjev in se polegtega tudi prav pošteno smejati. Igra obeta biti prav živahna toraj, da se bomo videli tedaj v večjem številu v Slomšekovi dvorani, kakor zadnjič. Bog živi! Sv. Križ pri Ljutomeru. (Zahvala.) Tudi letos se tem potom zahvaljuje šolsko vodstvo v imenu revne šolske mladine tukajšnje šestrazredne šole našemu župniku in dekanijskemu upravitelju č. g. Jos. Weixl za 100 Din, Križevskernu Lovskemu odseku za 500 Din in domači Posojilnici za 150 Din. S temi lepimi zneski so blagi dobrotniki omogočili, da se ubogim učencem oskrbujejo skoz celo šolsko leto potrebna učila. — Srče °or> plačaj!“ — Šolsko vodstvo. Iz Apačke kotline. (Surovež.) Posestnik Kristijan Bonaforte v Ko-njišču, je dne 8 dec. 1.1. tekom nekega prepira z Leop. Žnidaričem naj-poprej vrgel svojega nasprotnika na tla. Nato pa mu je odvzel lopato in ga ž njo dvakrat tako udaril po desni roki, da mu je zlomil nadlehtnico. Bonaforte, ki svoje dejanje prizna, je bil obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 2 meseca ječe. Murska Sobota. (Ljubico si je odpeljal.) 22-letni Leopold Magdič v Bakovcih, ja imel ljubavno razmerje z 18 let staro Terezijo Titan v Bakovcih. Ko je mati slednje za to zvedela, je svoji hčerki prepovedala, da še kdaj govori z Magdičem. To je dekle povedalo svojemu ljubčeku, nakar ji je ta začel prigovarjati, da bi skupno odšla od doma in si poiskala kako službo. Deklica Sc je konečno udala prigovarjanju svojega ljubčeka ter sta sklenila, da tajno odideta dne 17. septembra zvečer ' la sta preko ne;e ' Radgono. "\ sta skupno renočila v neki gost ..... Nasled«,-T« «C si poiskala i' vrogr' ’ A že drugi A**»r firan, do . »e puoegio HRAN" NICA IN POSn"CICCA v RADIN 'IH jbFBstuje vloge po najvišji wftiBi ir :n a. z uaje razno« izplačuje posojila in ez odpovedi rain* «ek. ar hčerko odpeljala njena mati. Magdič je bil pred okrožnim sodiščem obsojen za svojo ljubezen radi hudodelstva po § 96 k. z. na 3 mesece težke ječe. Bolečine? V obrazu? V udih? Puskusite pravi Fellerjev Elzafluidl Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drg-nenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 specijalnih Steklenic 214 Din s 10% doplatka pošlje: lekarnar EVGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg štev. 326, Hrvatsko. GOSPODARSTVO • ••• Cvetka iz novega taksnega zakona. Gospodar ima na svojem posestvu intabulirano terjatev neke posojilnice v znesku 220 K ali 55 Din, katero je plačal in katero želi v ze-meljiški knjigi zbrisati. Koliko znašajo po novem taksnem zakonu državne pristojbine, če si hoče preskrbetp pobotnico in terjatev zbrisati? Kolek k pobotnici 1.20 K ali par, kolek k le-gaFzaciji podpisov 40 K ali 10 Din, kolek k certifikaciji podpisov zastopnikov posojilnice 80 K ali 20 Din, taksa za zbris 200 K ali 50 Din. Sku-kaj 321 '20 K ali 80‘30 Din. Tedaj za 101-20 K 25 30 Din več nego znaša tirjatev. K temu je prišteti še pristojbine za pobotnico in za zbris, katere bo stranka plačala notarju ali odvetniku. Ali ni to gorostasno? Avtonomne doklade k direktnim davkom v Sloveniji. V 11. številki „Uradnega lista“, ki je izšel 12. t. m. objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko v avtonomnih dokladah na direktne davke za leti 1922 in 1923. Iz tabel I. in II. je razvidna obremenitev davkov po posameznih vrstah doklad, pregled III. pa izkazuje celokupno višino vseh doklad. Davčni uradi izkazujejo v opozoritvenih opo-minjevalnih položnicah itd. državni davek in avtonomne doklade, kumulativno. Davkoplačevalci so radi tega., često mnenja, da so zneski, ki se od njih tirjajo, samo državni davki. Iz omenjene objave bodo mogli posneti, da temu ni tako, marveč da izdaten del celokupne obremenitve odpade na avtonomne doklade. Vrednost tujega denarja. Zagrebška borza od 20. febr. 1924. 1 dolar 75 Dirt 50 para 100 avstrijskih kron -- „ 10 „ 1 čehosl. krona 2 „ 21 „ 1 engl. funt 325 „ 25 „ 1 itali, lira 3 , 26 , 48 miljard nem. mark 1 „ — „ 100 madž. kron — „ 09 „ 1 franc, frank 3 , 40 , 1 cekin 20 kron 310 „ — „ 1 Švicar, frank 3 „ 25 „ Cena žita. Čakovec, 20. februarja 1924. Pšenica I-a vrste od k 1300 do 1440 po q Jenica Il-a vrste « » noo „ 900 „ „ Zito rž „ „ 890 „ 920 „ „ Kuruza „ „ 980 „ 1000 „ „ Ječmen „ „ 1250 „ 1280 „ „ Zob „ „ 1000 „ 1050 „ „ Fižol pisani „ „ 1800 „ 1850 „ „ » črešnjevi „ „ 2400 „ 2500 „ „ „ beli „ „ 2000 „ 2100 „ „ PROSVETA • ••O Ivan Vuk: Pravljice iz zapa-d a. Pisatelj, znan že davno pod ime-novom „Starogorški“ je napisal lično knjigo pod gornjim naslovom. Izdala jo je Proletarska knjižnica za ceno 10 din izvod. Jezik je prijeten, slog uglajen, oprema ceni primerna, — ti-sek izredno jasen. Posamezne pravljice bi se dale kaj lepo paralelizirati s sedanjim brezpravnim stanjem. Knjigo toplo priporočamo, ker je prijetno čtivo. Daljšo oceno prinesemo, ko bo več prostora. Iz starorimske lirike. Zbral in prevedel dr. Fran Bradač. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena 12f Din. Sam dr. Bradač piše v uvodu, da hoče s prevodom vzbuditi zanimanje za antično literaturo in pripomoči k zgradbi slovenskih prevodov antičnih umotvorov. Pod črto so pri-dejane opombe, da iz njih vsak izobraženec lahko razume d«,- h.o pesem. V uvodu podaja prevajalec kratko biografijo pesnikov. Zbirka obsega Catulla, Tibula in Propercija. Znano je, da je že dijaštvo v srednji šoli kaj rado čitalo klasike, dasi smo jih imeli le v tujem jeziku, zato je tembolj pozdravljati, da se s prevodi, ki so prav dobri, odpre pot do njih tudi širi intelegenci. Priporočamo! ZABAVNI KOT Iz mesta. (V posredovalnici za ženitev) reče poltiho gospod, ki išče primerne neveste: „Za božjo sveto voljo vendar, gospod posredovalec, saj vendar mi niste namenili one strašne škatlje, ki sedi tam v čakalnici ? !“ Posredovalec: „Ah, pomirite re gospod 1 To je samo njena mlajša sestra !“ * * * Krajša pot. Mlad zakonski par gre na daljši izprehod. V gozdu sreča potnika, domnevno domačina. Mož vpraša tujca : „Povejte prosim, kako daleč je še do Hudega grabna?“ „Do Hudega grabna? Tako nekako dve dobri uri“ — odgovori tujec. „Glej, stara, zopet tvoje kaprice s tem blatnim Hudim grabnom ; predno se vrneva, bo temna noč 1“ — pokara mož ženo. „Ah, gospoda so poročena,“ — odvrne tujec — „potem nimate dalje kakor slabe tričetrt ure!“ UREDNIKOVA POŠTA Sv. Jurij ob Ščavnici. Se bo upoštevalo. Pismeni odgovor sledi veritatis et iustitiae causa. Bog živi ! — Ljutomer. Priobčimo. Uredniška tajnost je sveta dolžnost, ki ne ugasne niti pred sodiščem. — Ormož. Je pogrelo. Poslano pride. Hvala za nove naročnike. Bog te živi. — Maribor. Hvala. Saj v-ste, da nobena dobra stvar ni brez nasprotnikov. Pisma nisem utegnil pisati, ker imam silno veliko dela. Dobite pozneje. — Drugi. Saj mi je nekdo pisal: „Ne glejte nas, impak poslušajte nas“. Tako je rekel oni, ki je zažgal hišo in napisal knjigo o zločinih. Razni. Vse ljudsko potrjevanje je dokaz, da zmaguje trezna misel. Vsa pisma pridejo po možnosti; vsa se shranijo skrbno, seveda brez navedbe pisca, ki bi vtegnii priti na natezalnico. — Vse porabno pride! Le krepko in vstrajno naprej! Izdaja: Konzorcij „Murske Straže“. Glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gorn. Radgon « Do 20 besed © ® 5 Din, vsaka ® • nada!|nabe- 9 m sedaui)paia « 9 več. o e » MALIOGLAŠi • Enostolpna © Petitvrsta • • ali njen pro- e • štor 1 Din 9 • 50 p. • • » äFS i «ss » a »»lisa (Langer Stutzflügel Marke Heringslacke) dobro-ohranjen se proda. Vprašati pri upravi lista „Murska Straža“. Bofeis pomočnike jssts stanovanju in perilu Fran Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. — Ponudbe direktno na naslov. Brnita „loko!“ s Bsraji Radeosi odda v najem s 1. marcem 1924 najboljšemu ponudniku v svoji hiši na Sp. Grisù št. 14 skladišča, ki so pripravna za trgovino z jajci in perutnino. Pismene ponudbe, v katerih je navesti višino najemnine sprejema društvo đo 29. februarja 1924. <<• a 4 orale gozda, 21/2 m orala njive % orala travnika, zidana hiša in gospodarsko poslopje v Galušaku št. 41. Več pove Julijana Križan pos. v Slaptincih št. 4 p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Stavbeni prostor z lepim vrtom na najlepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10. vseh vrst: zabavne, poučne, leposlovne, molitvenike, vse pisarniške in šolske potrebščine ima v zalogi po najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgona. Gospodinje, pozor! Prispelo je izborno semenje domače tvrdke pod geslom „kakšna setev, takšna žetev“. Bogato izbiro po nizkih cenah nudi trgovec Janko Cizej, Gornja Radgona. 2©© 1C na dan in še več lahko zasluži vsak količkaj inteligenten človek brez razlike spola. Pojasnila proti znamki za odgovor daje — uredništvo. Ini si s »seda kar ti povem ako rabiš vulnera blag® za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo rujavo ali samo platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj. ŠIPE KIT STEKI.« PORCELAN K1HEN3NE ima v vsaki velikosti in množini v zalogi JANKO CIZEJ Irgovina z melanim blagom oomm RADGONA e 9 Naročajte Mursko Stražo üiovenslfö boi®, podmiti Ljutomer Delniška glavnica Din 7,506.000 Rezerve Din 1,500.000 Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. eg- g o n Vas PrePriča> da kupite najboljše in Elfi najcenejše blago za neveste, birmance, Velikonoč (Viizen) za možke m ženske platno, tiskovino, volno i. t. d. edinole pri: SnepoMi ulili!, podružnica s Veržeju IVAN KOVAČIČ I Hopošha cesta štev. 10 MARIBOR PREJ V RADGONI nasproti Cirilove tisk. I 1 I I I I I Poskusite in prepričajte se! | bellica sa log a stekla porcelana, šipe sa okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. iüüiiiUU Vse po najnisji ceni. ¥©iria in solidna p©str©I^a i®»»®?