11. številka MARIBOR, dne O. marca 1923. 57. letnik. V UST LJUDSTVU VfesMsf&em, mttmšL. Vsak viničar, delavec in gospodar plača pri enem kilogramu soli okroglo 10 kron davka, pri vsaki škutljici ššbic 1 krono davka. To so napravili radikali, deinokrafje in samostojni (Stojadinovič, Kukovec, Drofenik). Sedaj vržejo tem izmozganiin revežem kakor mutastim ribam na vodico par kronic kot podporo, pa mislijo, da bodo pametne ljudi s tem preslepili. Pustite volilna podkupovanja in ne odirajte pri soli, petroleju, sladkorju, vžigalicah, carini, obleki, kjer vam vsak revež plača tisoče na leto, vi pa ga hočete sedaj s par kronicami oslepariti in napraviti za Judeža. Srbskega radikala ne bomo * volili! Družba ljudi v Sloveniji, ki liže pete radikalnim Srbom in Pašičevim agitatorjem iz Beograda hoče, da i)i lovenski volilci 18. marca izvolili radikalnega Srba Stojadinoviča za poslanca slovenskega Štajerja. Srbi-janski hlapci, ki so dobili od Pašiča Judeževe tisočake, bi nas torej radi še bolj vkovali v centralistično suženjstvo. Viničarji, obrtniki, železničarji in drugi volilci, ali veste kaj je srbska radikalna stranka? Srbska narodno radikalna stranka hoče našo Slovenijo in Hrvatsko spremeniti v Veliko Srbijo. Ona je zagrizena sovražnica avtonomne Slovenije. Srbska radikalna stranka hoče, da se slovenska ali lalinslca pisava v šolah odpravi in namesto nje uvede srbska cirilica. Srbska radikalna stranka hoče izpodriniti slovenski jezik iz šol in uradov. Namesto naše materinščine pa bi naj prišla srbščina. Srbska radikalna stranka prestavlja po svojih ministrstvih slovenske in hrvatske uradnike v Črno goro, Makedonijo in Srbijo, a v naše kraje pošilja radikalne Srbe in Ruse. Srbska radikalna stranica je zagovornica sedanjega militarizma, ki tira slovenske fante v nesrečno, od nalarije okuženo Makedonijo. Srbska radikalua stranka je v Reogradu vsa leta tako gospodarila, da je naša valuta (vrednost denarja) padla tako nizko. Vsled tega je ona tudi kriva neznosne draginje v naši državi. Srbska radikalna stranka hoče sedaj po svojih plačanih slovenskih hlapcih vsiliti viničarjem, obrtnikom, kmetom, trgovcem, uradnikom in železničarjem mladega in neizkušenega Srba radikalca dr. Stojadinoviča za poslanca na Slovenskem. Kdor bo v Sloveniji volil radikalnega srbskega kan didata, kdor bo vrgel krogljico v Skrinjico radikalne stranke, bo pljuval v lastno skledo. Vsak tak postane izdajalec slovenske samostojnosti! Vsled tega kličemo volilcem: Srbskega radikalca ne bomo volili! Naša volilna Skrinjica je druga! To je Skrinjica edino prave in poštene stranke: naše Slovenske ljudske stranke! Vsi do zadnjega na volišče! Nedelja 18. marca bo za nas Slovence dan ljudskega glasovanja ali takozvani plebiscit. Gre za to, ali ostanemo še nadalje hlapci srbijanskega centralizma, ali pa se Slovenci gospodarsko ločimo od Beograda in si zasnujemo samoupravno zakonodajno Slovenijo. Kdor je za to, da še nadalje hlapčujemo Beogradu, ta naj izda slovenski rod s tem da glasuje za radikal-ce, demokrate, samostojneže, socialiste, ali kako drugo nasprotno stranko. Kdor pa hoče samostojnost in svobodo Slovenije, kdor hoče, da se vrže ob tla pogubonosni centralizem, $a pa glasuje za našo Slovensko ljudsko stranko, katere voditelj je dr. Korošec. Kroglico spusti v drugo Skrinjico, to je Skrinjica motnega slovenskega ljudstva. Pri letošnjih volitvah se vrši med srbijanskim centralizmom in slovensko avtonomijo boj na življenje in smrt. Ali, ali! Vsled tega pa prosimo in vabimo vse slovenske volilce: v nedeljo, 18. marca, vsi do zadnjega na volišče! Sedaj ali nikoli! Zmago bomo dosegli, ako noben naš volilec ne bo ostal doma. Zaupniki! Možje, fantje, žene in dekleta! Samo le kratkih 10 dni nas še loči od 18. marca. Uporabite vse «ile, napravite vse korake, da noben naš volilec ne bo ostal doma. še enkrat: Razdelite si agitacijo po vseh občinah tako, da bo vsak agitator imel določeno število volilcev, katere mora spraviti 18. marca na volišče. Letos se ne gre za to, da dobimo samo večino na voliščih, ampak da vsi naši volilci oddajo svoje glasovalne kroglice! Po vseh občinah naj doni klic: Vsi na volišče! Maše volilna Skrinjica je druga! KANDIDATI naše Slovenske Ljudske stranke X VOLILNEM OKROŽJU M A RI B O R — C E L J E PREKMURJE — MEŽIŠKA DOLINA. Zbori zaupnikov Slovenske ljudske stranke iz posameznih okrajev in glavni zbor iz cele Slovenije v Ljubljani je izbral kot kandidate za volitev narodnih poslancev dne 18. marca 1923 naslednje može: Nosilec liste ali voditelj kandidatne liste je: Dr. Anton Korošec narodni poslanec v Mariboru. Okrajni kandidati so: 1. Za volilni okraj Murska Sobota: Šiftar Geza, posestnik v Martjancih pri Murski Soboti. — Namestnik: Nemčič Matija, trgovec v Križevcih. 2. Za volilni okraj Dolnja Lendava: Klekl Jožef, narodni poslanec v Črenšovcib. — Namestnik: dr. Kari Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. 3. Za volilni okraj Brežice: Škoberne Jožef, narodni poslanec in župan v Dovšlcem pri Rajhenburgu. — Namestnik: Cerjak Jožef, trgovec in posestnik v Artičah. 4. Za volilni okraj Celje: Krajnc Davorin, narodni poslanec v Veliki Pirešici. — Namestnik: Uranjek Jakob, rudar v Megojnici pri Grižah. 5. Za volilna okraja Konjice m Ljutomer: 7>r. Jožef Hohnjec, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik Goiogranc Franc, župan v Konjicah. G. Za volilna okraja Laško in Prevalje: Kugovnik Jurij, posestnik in kovač v Prevaljah. — Namestnik: Hrastnik Mihael, posestnik v Brstniku pri Laškem. 7. Za volilni okraj Maribor desni breg: Falež Štefan, posestnik v Orehovi vasi pri Slivnici. — Namestnik: Hinko Gril, posestnik v Slov. Bistrici. 8. Za volilni okraj Maribor mesto in levi breg: Franjo ŽeboL narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: Hinko Fanedl, posestnik v Partinju. 0. Za volilna okraja Mozirje in Siovenjgradec: Pušen-jak Vladimir, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: Steblovnik Martin, župan in posestnik v Šmartnu na Paki. 10. Za volilna okraja Ormož in Ptuj: Vesenjak Ivan, profesor v Mariboru. — Namestnik: Bedjanič Andrej, župan in posestnik v Obrežu pri Središču. 11. Za volilni okraj Šmarje: Vrečko Jakob, posestnik na Ponikvi ob južni železnici. — Namestnik: Poči-vaišek Josip, posestnikov sin v Imencm. 'olitični ogled ® DRŽAVA SHS. Ogromne svote se izdajajo za radikalsko volilno agitacijo. Radikalni vladi se niti ne sanja o tem, da ona, kot vladajoča stranka ni neomejen gospodar in lastnik državnega denarja, ampak samo upravnik, lei bo moral prej ali slej polagati račune. Glavni odbor 1 ašičeve radikalne stranke je izključil vse Protičeve pristaše in tudi one, ki nočejo Pašiča proslavljati. Radi tega je bilo med radikali že več hudih pretepov. Več Pašičevih kandidatov je v velikih skrbeh za mandat. Med temi je tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki kandidira v Vojvodini, kjer so radikali po večini na Protičevi strani in kjer so tudi nasprotne stranke precej močne. ŠVodja demokratov levičarjer Ljuba Davidovič je imel govor, ki odklanja centralistično politiko proti a olji Hrvatov in Slovencev in se izreka za sporazum in za spremembo ustave. Italijanska vlada je hotela odlagati izpraznitev 3 cone v Dalmaciji in Sušaka, Mussolini je zahteval, naj bi se poprej uredil promet z Reko, naša vlada se je pa postavila po robu ter izjavila, da ne pošlje niti enega vagona na Reko, dokler se izpraznitev ne izvrši in tako so Italijani v soboto le morali zapustiti Sužak. Na tisoče ljudstva se je zbralo iz celega Primorja ter navdušeno pozdravljalo prihod naših čet in naše uprave. Ministrski svet se je moral v zadnjih dneh mnogo baviti z izgredi in tudi pravimi upori v južni Srbiji. i Blizu štipa proti bolgarski meji so se cele vasi ob so-* j udeležbi komitašev spustile v boj z vojaško posadko» ; Določile so se preiskovalne komisije, samo to se vlada [ ne spomni, da bi odpravila nedostatke v upravi, ki vse to povzročajo in pa da bi zatrla nasilje, ki se je zlasti sedaj v volilni borbi razpaslo. Kako naj bo mir v Makedoniji, ko se celo v stari Srbiji pretepajo demokrati in radikalci v imenu državotvornosti. ITALIJA. Predsednik italijanske vlade fašist Mussolini je naglašal potrebo najtesnejših zvez s Francijo, češ, da je to potrebno za Italijo, ki pa hoče voditi samostojno zu-i nanjo politiko. Snuje se posebna francosko-italijanska zveza in v te svrhe se pripravlja obisk italijanskega kralja v Parizu, predsednika francoske republike pa v j Rimu. — Fašistovska vlada je proglasila 24. maj za na-t rodni praznik v spomin na vojno napoved Avstriji : leta 1915. GRŠKA. Grška vlada, ki je našo vlado kot svojo zaveznico spravila že v marsikatero nepriliko med svetom, ne kaže niti toliko dobre volje, da bi nam izpolnila to, kar je že med sosedi in ne celo še med zavezniki običajno in potrebno. Jugoslovane, ki živijo na njenem območju, silno zatira in v Solunu nam pri prometu dela zapreke, kjer le more. FRANCIJA PROTI NEMČIJI. V Recklinghausenu so francoske oblasti zaplenil« 80 milijonov mark. Denar je bil namenjen za stavkujo-če železničarje. Občini Bochum so naložiji globo v zne- ku 35 milijonov mark in ta denar so vzeli iz občinske blagajne. V Darmstadtu je francoska infanterija zasedla de« iavnico za lokomotive. Delavci so delo zapustili. Infanterija je zasedla tudi blagovni kolodvor, kjer je bil pro-< met takoj ustavljen. župana mesteca Buer so Francozi zaprli, ker ni ho tel povedati naslovov nemških uradnikov. V Recklings-] ausenu so Francozi odpeljali s seboj 4 železničarje, ki so imeli pri sebi 60 milijonov mark za izplačilo plaS železniških uslužbencev. Francoski vojni minister je s svojim govorom ti zbornici pokazal, da imajo Francozi še vedno strah pred Nemci. Pripravili so 23 divizij in vojaško službo so podaljšali na 18 mesecev. -- TIT»n~niiiii iii iiiimriM^Mi—riM—m—— Naša zborovanja, SMODI SLS V PREKMURJU. V Prekmurju se vrši srdit volilni boj. Vse stranke, ki so v štajerskih okrajih izgubile tla, so se s fanatizmom obupanja vrgle na Prekmurje. Denar igra veliko ulogo. Mize so polne vina. Korteši preradodarni v obljubah. Toda ljudstvo je trezno in se vprašuje: Zakaj nam niso ti samostojni, demokratje in radikali nič dali, ko so še bili na vladi? In obrača se s tem večjim zaupanjem k Slov. ljudski stranki, ki ne podkupuje, ne plačuje vina, ne nuja guljaša, ker je stranka ubožnega ljudstva. Prekmurci tudi popolnoma uvidevajo, da noben njihovih krajevnih kandidatov, ki kandidirajo na samostojnem, demokratskem ali radikalnem programu, ne bo izvoljen, nego, da so le stegno, po katerem se pov-sj;e na mandat ali samostojni Drofenik, ali od Štaje»-cev odklonjeni dr. Kukovec ali pa mogoče tudi Srb dr. Stojadinovič. Kako ljudstvo misli, pokazalo se je v nedeljo, dne 4. marca na dveh shodih, katerih prvi je bil predpoldan obdržan v Murski Soboti za sobotiški okraj in popoldan v Beltincih za lendavski okraj. V Murski Soboti sta govorila dr. Korošec in kandidat Geza štiftar, » Beltincih pa dr. Korošec in kandidat Klekl. Radi neugodnega vremena so se morali shodi vršiti v zaprtih prostorih, ki so bili nabito polni. Poslušalci so viharno pritrjevali izvajanjem govornikov ter obljubili še zadnjih 14 dni z vsemi silami agitirati za Ljudsko stranko. Shodi so se vršili veličastno in v najlepšem redu. Drugim strankam očividno ginejo tla pod nogami in njim vsled tega upada tudi pogum. V nedeljo na večer je bil napovedan tudi srbski nosilec radikalne stran ke dr. Stojadinovič. Toda ni upal napovedati shoda, ampak samo banket za 50 povabljenih oseb. Toda to se mora dr. Stojadinoviču šteti v dobro, da banketa ni ))riredil na občinske stroške, kakor dr. Zupanič na Kranjskem, ampak na račun svoje stranke. Razpoloženje naših pristašev v Prekmurju in to-kraj Mure je zmagovito. Volilni shodi v volilnem okraju Maribor levi breg. Kandidat Žebot priredi volilne shode: V četrtek, dne 8. marca zvečer ob 6. uri v Kamnici v gostilni «Pri Kinetslci posojilnici», (pred shodom ob 5. uri seja zaupnikov iz vseh občin). V pondeljek, 12. marca zvečer j ob 6. uri v Krčevini v gostilni «pri lovskem domu« nadl &i«P 8. rn-'^r ^KI^us - - — fr^ icemi ribniki. V torek, dne 13. marca ob 6. uri zvečer v Lajtersbergu v hiši župana gospoda Požauko. Za Tezno, Pobrežjc in Razvanje se vrši voiilni shod Slovenske ljudske stranke v sredo, dne 7. marca ob po 7. uri zvečer na Tezni v dvorani g. Kličeka na Tržaški esti. Na shodu govorita kandidata Žebot in Falež. Zborovanja dr. Hohnjeca: četrtek, dne 8. marca popoldne v Veržeju. Nedelja, 11. marca, po rani sv. maši v Gor. Radgoni, med tednom krajevni shodi v okolici. Shodi v okraju Marenberg. Dne 7. mara na Kaplji, 3. marca na Remšniku. 9. marca pri Sv. Antonu na Pohorju. Govori poslanec Pušenjak. Veliki okrajni shod se vrši v pondeljek, dne 12. marca ob 9. uri dopoldne pri Sv. Križu pri Belih vodah. Govorita kandidata Pušenjak in Steblovnik. V nedeljo, 11. marca dva velika shoda v okraju Gornjigrad in sicer po rani maši v Rečici ob Savinji pri Čuježu, ob 2. uri popoldne pri Sv. Frančišku v gostilni pri Martinovcu. Govorita oba kandidata Pušenjak in Steblovnik. Udeležba iz vseh župnij obeta biti velika. Volilni shodi v celjskem okrožju: 11. marca: Rečica ob Savinji in Sv. Frančišek (Pušenjak), Dramlje (Davorin Krajnc), Stranice (Uranjek), Loka pri Zida-aem mostu in Zidani most (dr. Ogrizek in M. Deželak), Sv. Rupert in Sv. Lenart nad Laškim ter Gračnica (Ku-govnik in Hrastnik), Žetale in Mestinje (Vrečko in dr. Rakun), Brežice (Škoberne), Št. Vid pri Grobelnem (H. j Novak), Rogatec (Kuder), Zabukovje (J. Deželak), Ponikva ob južni žel. (tajnik Krajnc); dne 12. marca: Sv. Križ pri Belih vodah (Pušenjak), Sv. Miklavž nad Laš- ! kim (Kugovnik in Hrastnik); dne 13. marca: Sv. Rok ! ob Sotli (Vrečko); dne 14. marca: Slivnica pri Celju ! (Vrečko); dne 16. marca: Sv. J os t na Kozjaku (Davorin Krajnc). Trije dobro uspeli volilni shodi kandidata Žebota i so se vršili v nedeljo, dne 4. marca v Št. Jakobu (po ] rani maši), v Jarenini (po pozni maši) in v Cirknici ! pri Št. Ilju (popoldne). Brez vsega olepševanja moramo priznati, da so vsi trije shodi bili sijajen izraz zmagoslavnega razpoloženja za Slovensko ljudsko stranko v Slovenskih goricah. V št. Jakobu je shodu predsedoval g. Knuplež. Prostori gospoda Peklarja so bili nabito polni. Govorili so: kandidat Žebot ter gg. Supanič, Erhartič in Goleč. — V Jarenini se je vršil shod pri gospodu Cvilaku pod predsedstvom gospoda Supaniča. Govorili so: Žebot, Goleč, Gungl, Supanič. — Nepričakovano sijajen je bil shod v Cirknici v veliki dvorani Haringove (nekdaj Repnikove) gostilne. Ljudstva je bilo kljub silnemu nalivu od L'izu in daleč toliko, da jih dvorana ni mogla vse obseči. In navdušenje, ki je vladalo! Naj kaj tekega doseže Kukovec, Mermolja ali kak radikal, če more! Shodu, katerega se je udeležilo ljudstvo iz štirih župnij, je predsedoval g. hipan Svati iz Št. Ilja. Govorili so Žebot, Goleč, Vrač- j ko in Thaler. Samo en glas gre od ust do ust: Vsi gremo na volišče in vsi bomo vrgli volilne krogljice v skrinjico Slovenske ljudske stranke, ki je druga (št. 2). Po vseh občinah je agitacija za našo stranko izvršena in razdeljena od moža do moža. Vse ljudstvo Je za samostojnost Slovenije! Zborovanja poslanca dr. Hohnjeca v ljutomerski hipniji pretekli teden so izvrstno uspela. Volilci so se povabilu na shod povsod odzvali v velikem številu. V nekaterih krajih, kakor v Stročji vasi in na Cvenu je j bil obisk izredno velik. Shodi so se vršili v tem redu: iorek, ob 10. uri predpoldne v Radomerju, popoldne j ob dveh v Podgradju, ob petih v Stročji vasi. Sreda, ob iesetih na Stari cesti, popoldne ob dveh na Zgornjem Sameuščaku, ob petih v Cezanjevcih. Četrtek ob 10. uri j v Babincih, popoldne ob dveh na Zgornjem Krapju, ob j ..etih na Cvenu. Ljudje odobravajo vsi brez razlike : program naše stranke in delovanje njenih poslancev. . Nasprotne stranke so izgubile še tisto malo število pri- ; stašev, ki so jih imele. 18. marca bo skrinjica Ljudske stranke in Kmetske zveze polna, vse druge pa prazne. Dobrna pri Celju. V nedeljo, dne 25. februarja je bil shod. Čeprav popoldan, je bil vendar lepo obiskan. Ljudje se zavedajo: zdaj je še prilika, morda nikoli več, la Slovenci postanemo svobodni, zato smo proglasili .jeslo, s katerim hočemo izvršiti svojo volilno pravico: <Če nočeš bit: srbski sluga, glej dobro, kje je skrinjica druga.!« Upamo, da na Dobrni ne bo nič srbskih slug! Gotovlje. Dne 27. februarja shod dobro uspel. Žalski liberalci so prišli z namenom, razbiti shod ter si na pomoč poklicali socialdemokrate iz Celja. Toda zmotili so se; Gol ovije niso več liberalna postojanka Žalca. Pazljivo so poslušali gospoda Krajnca, med tem ko kričavega Kukeca niso marali in sociju iz Celja, ki je pogreval le prestano juho, po glasovanju ni bilo dovolje ko več govoriti. Tudi delavci so prišli k spoznanju, da jih socijalni kolovodje ne morejo osrečiti. Shcd je bil irecej buren, a zmaga je bila pri Slovenski ljudski stranki. 18. marca se držimo besed: Kdor noče biti Srbov sluga, da krogljico v skrinjico številka druga. — Ob koncu so stoje zapeli Lepa naša domovina. Žalskim liberalcem pa svetujemo, naj drugokrat ostanejo doma; o njih modrosti, ki jo zajemajo iz «Jutra« in ¡Kmetijskega lista veljajo besede: Razsvitljeno dvajseto stoletje je — osel slamo in osat je. — Dob je pri Planini. Dne 26. m. m. se je vršil v Dobju veličasten shod SLS, ki je bil radi mnogobrojne udeležbe ljudstva iz domače in sosednih župnij skoro bolj podoben taboru kakor shodu. Ko se je videlo, da so obširni gostilniški prostori Tijanove gostilne premajhni, moral se je shod vršiti pod milim nebom! Burno pozdravljena sta govorila kandidata SLS Jakob Vrečko In Mihael Hrastnik o programu SLS in o težnjah kmet-skega stanu. Končno jc prav v poljudnih, a temeljitih besadah en domačin razjasnjevai pojm avtamanij» in primerno zavrnil vse očitke, ki jih raznovrstni nasprotniki s hudobnim namenom trosijo med našim kinet-skirn ljudstvom o dr-. Korošcu in o KZ. Prav spretno je vodil zborovanje naš kmet Ivan Skale. Iz protikmetske politike. Volilna borba vsepovsod, tako tudi pri nas ob severni meji, samo nekaj naših Apačanov je brez orientacije. Ti gospodje so bili v samostojnem taboru pod komando slavnega Jurkoviča iz Gornje Radgone. Filip pa se je presedlal in postal radikal, Karol Fürst pristaš novoustanovljene nemške stranke, župnik dr. Potzin-ger pa kot star politik in bivši poslanec ne ve, kam bi veslal, da bi gotovo v Apačah ostal tudi po sklepu kon-kordata. Nemška stranka pridno pobira podpise in po 5 dinarjev od osebe za njihovo stvar, pač pa se nam ne zdi pravično, da od Slovencev zahtevajo podpise in svoto 5 dinarjev. S tem se nezavedno slovensko ljudstvo nepošteno izkorišča, dela nepotrebno sovraštvo do zavednih naših ljudi in zmeda ob meji. Pravilno bi bilo, da bi gospodje, kateri pobirajo podpise in denar, govorili le resinco in vsako nedosegljivo obljubo za sebe obdržali. Vsi Slovenci z izjemo dveh ali treh podrep-nikov samostojne in nemške stranke bodo volili SLS, tako tudi precejšnje število treznih Nemcev. Naša lo-kaln apolitika je bila vedno in ostane za pošten sporazum med našim in nemškim rodom, le nekateri nasprotniki, oziroma voditelji brezvestnih strančic so ue-iali in delajo razprtije in sovraštvo iz sebičnih namenov na škodo obeh narodov .osobito gospodarske ureditve. Sicer so mali na številu naši nasprotniki in njih vodja dr. Pötzing«-, delajo le nepotreben nemir in razprtije, torej še vam Slovencem in treznomislečim sodržavljanom Nemcem kličemo enkrat: pamet, rabite jo! Ne nasprotujte po nepotrebnem v vašo škodo, pomirite se in bodite pošteni, ker le s poštenim, odkritosrčnim delom bomo prišli na boljšo pot in si pridobili ugodnejšo bodočnost vsestransko. Verjujte mi te besede, delajmo skupno in složno za javni dobrobit, ne pobijajte dobre volje! Polomija samostojnih v Selnici ob Dravi. V nedeljo so imeli pri nas samostojni s svojim Drofenikom in g. kandidatom Recerjem shod, ki se je končal z njihovo popolno polomijo. Dolgovezne govore, v katerih je posebno Drofenik napadal seveda samo našo stranko in dr. Korošca, so naši en čas mirno poslušali. Kajti naši pristaši in teh je bila na shodu ogromna večina, so dostojni ljudje. Na razne stvarne medklice g. Urbasa, predsednika Županske zveze, o izvozu živine, g. čaplo 0 invalidskem zakonu in drugih naših odličnih somišljenikov, fantov in mož, seveda Drofenik ni znal prav nobene pametne ziniti. Boga naj zahvali, da so naši zagnali silni šunder, drugače bi mu še bolj izprašali njegovo samostojno kosmato vest. Zbodlo pa ga je vprašanje g. Vidoviča Pepe, ali so njihovi pristaši drugod boljši kristjani, kakor pri nas, ker pri nas še do umrlih nimajo toliko pijetete, da bi se na pokopališču odkrili, ko se moli za dušni pokoj pokojnega, kakor je to pokazal nedavno zloglasni Zvonko. Upamo, da je po shodu Drofenik navil ušesa temu dičnemu Sokolu, ki mora s svojim nekulturnim obnašanjem spraviti ob ves kredit celo Samostojno. V splošnem šundru se je zaklučil shod in zborovalci so se razšli z navdušenimi živi j o-klici na dr. Korošca in SLS. S kakšnimi čustvi in upi se je fural Drofenik s svojim medvedom, pardon: mesarjem kandidatom prek črez Dravo, ne vemo. To pa vemo in to stoji: še več takšnih shodov napravite in tudi samostojna trdnjava na Boču se bo zrušila popolnoma. Zapustili vas bodo še tisti pičli pristaši, ki še kaj na vas dajo. Saj marsikateri tudi ne spada k vara in se le samo čudimo, kako še more držati s to žlahto! Račke uhajajo koklji v vodo. Od Sv. Jurija na Pesnici prihaja zanimivo poročilo o shodu samostojnega «kmeta« v resnici mariborskega krčmarja Lipovšeka. Čeprav so se na shodu naši številni pristaši popolnoma tiho zadržali, da dajo govorniku večji pogum, je vkljub svojemu govorjenje zoper klerikalizem čutil, da nobene | ga pametnega človeka ni prepričal, zato pa sklep nje-: govega govora ni bil: «Volite le Samostojno!« — marveč ! ako ne glasujete za Samostojno, pa oddajte krogljice : demokratom, samo črnim klerikalcem ne, drugače vas I ti s kostmi in kožo vred pohrustajo! Temu pozivu se je : iz celega srca pridružil dolgovezni govornik nadučitelj j Robnik, ki je shodu predsedoval — čeprav se on sevie-; da v politiko sploh ne vmešava. Tako se zopet prika-! zuje značajnost in načelnost stranke in nje priganja-j čev. Da, da, račke uhajajo, toda kaj, če ne ostanejo v i demokratski luži, ampak zlete svobodno kvišku v sveži zrak, kjer so velike množice slovenskega ljudstva, ki se pod vodstvom Slov. ljudske stranke borijo za avtonomijo Slovenije. Takemu slabostojnemu kandidatu pač ne bo zaupala Savinjska dolina svojih glasov. (Dopis iz Savinjske doline.) Uj, to je smeha po celi dolini! Namreč nad ; pustno kandidaturo nekega tovariša Pikla, katerega je i pa listič, ki zasluži ime «Jetična moč«, že izklical za j «parlamentarnega zastopnika v bodočem jugoslovanskem parlamentu«, kjer bo «zaščitnik in branitelj gor-njesavinjskega kmetovalca.« — Pregledali smo kandidatno listo slabostojnežev in iz Žalca nismo našli no-: benega kandidata, pač pa Franca Pikla kmetovalca v 1 Gotovljah pri Žalcu. To je za počiti! V Golovljah živ I krst ne pozna nobenega kmetovalca, ki bi slišal na ime | Franc Piki. Poznamo duševno revše v Žalcu, kateremu j nihče ne pravi drugače nego «moj sin Frone«, ker ima i ta naslov od svojega očeta. Najbrž bo to ena in ista ose-i bica, četudi je telesno precej obilna. In ta naj predstav-; lja kandidata v Savinjski dolini! Savmjčani! Saj nista padii na glavo! Dajte si dopovedati, kdo je ta «moj sirt Fronc.« «Jetična moč« pravi, da je «kmetovalec«, da je «hmeljar-strokovnjak« itd. Javno pozivlajmo tisti volilni odbor, ki sestoji iz par pivskih bratov Piklovih, naj nam navede nekaj prič, ki bi si upale s pošteno slovensko besedo potrditi, da so videle Pikla kedaj kje kmetovati. če po našem mnenju «moj sin Fronc« razločuje brano od pluga, je veliko. Sicer pa ve žalska oko lica, da Piki ni druga kot slab hmeljski mešetar in gostilničar v Virantovem hotelu. Kandidatna lista in vsi, ki so jo podpisali, farbajo, če trdijo, da je Franc Piki kmetovalec. Da samostojneži ne bodo begali volilcev, povemo njegovo zgodovino. Ni izšel iz kmetskega ljudstva, kakor laže poročilo, ki ga krije Josip Drofenik s svojim podpisom, ampak Piki je žalski tržan. Začel se-je učiti krojaškega rokodelstva, a ostalo je pri začetku učenja, do pomočnika ni prišel nikdar. Vstopil je pri žalskem Sokolu in ker so ga v Žalcu dobro rabili kot kričača in pevca, dali so mu službo pri žalski posojilnici, kjer si je denarno toliko opomogel, da mu je znani Virant dal eno svojih hčer in je končno od hmelj-skega juda prevzel bivši Virantov hotel, gostilno na najslabšem glasu; stavbo, ki je bila tolikrat prokleta, kakor nobena hiša v Savinjski dolini. Ime Virant pomeni nesrečo za velik del Savinjske doline. V prostem času je bi! glavni sotrudnik slavne Kukec-Cvikl-Pikl-bande, ki je leta 1907 razgrajala, popivala in razbijala po Savinjski dolini, leta 1911 pa samo pod imenom Ku-kec-Pikl-banda nadaljevala to za lastne žepe in želodce koristno obrt. Hmelj pozna pa Piki samo v toliko, kolikor ga je videl na svojih pivskih izletih in razbijal-nih pohodih po Savinjski dolini, ali pa, če jc za slabo ceno zmešetaril hmelj od kakšnega hmeljarja. In takšnemu človeku naj Savinjska dolina zaupa zastopstvo v narodni skupščini! Savinjčani, če hočete, da vas zastopa krojaški vajenec na razpoloženju, volite Pikla, če pa hočete, da vas zastopa resničen kmet, ki od mladih nog dela na kmetskem posestsvu in pozna delo in skrbi kmetskega ljudstva, volite kmeta Davorina Krajnca iz Velike Pirešice! Odločitev ne more biti težavna! Živela Kmetska zveza, dol s hmeljskimi mešetarji, ki so največji škodljivci kmetov-hmeljarjev, ker živijo od žuljev hmeljarjev, širokoustijo se pa, da delujejo za hmeljarja in njegovo korist! izdajalec hmeljarjev je, kdor bo volil gostilničarja Pikla. Hmeljarji, naša Skrinjica je druga! Nekaj iz demokratske politike v laškem okraju. — Velike plakate kakor da bi hoteli s plakati delati mostove, so začeli širili sedaj okrog gospodje demokrati in delajo za svoje kandidate z vso vnemo. Tako na primer gostilničar Kozole iz Breznega pri Rimskih Toplicah kot kakšen fantek nabija in razširja Roševe plakate, tudi gostilničar Ossendorf v Rhnskih Toplicah se ukvarja s tem nehvaležnim delom. Shoda ti ljudje itak ne upajo sklicati, ker se boje ljudske sodbe. Ali mislite, da ljudstvo ne ve, da je vaša stranka tista, ki je največ kriva današnjih žalostnih razmer, da o vseh naših, tudi najmanjših zadevah odločujejo srbski šovinisti v Beogradu. Ali mislite, da ne vemo, da se je s pomočjo vaše stranke sklenilo znano žigosanje denarja leta 1919, z 20 odstot. odtegljajem, obljubilo se je takrat da se bo teh 20 odstot. kmalu vrnilo, pa od tega časa je že dolgo, vendar tega denarja še nismo prejeli. Istotako se je s pomočjo vaše stranke sklenila znana zamenjava štiri krone za en dinar, kar je povzročilo štirikratno pomno-žitev draginje. Tudi tega nismo pozabili. Vemo nadalje, da so se v zadnjih dveh letih, ko ste bili v vladi, dvakrat napravile nepotrebne mobilizacije. Sedaj pišete po svojih plakatih, da hočete delati zakone za dobrobit delavstva, kaj ne z raznimi obznanami in z zapori hočete delavcem pomagati. Ko so lansko leto meseca avgusta rudarji Trboveljske premogovne družbe stopili v štrajk za dosego tega, kar je za obstanek delavčevega življenje nujno potrebno, ko so razven vaše, vse slovenske stranke izrekle za upravičene zahteve delavstva, ko je zastopnik naše stranke na rudarskem shodu meseca avgusta v Laškem podal izjavo, da stranka odobrava boj delavstva za svoj kruh in izjavil, da bodo kmetje tudi dejansko podpirali delavce v težkem boju, ste vi gospodje demokrati v glasilu «Jutru« branili koristi kapitalistov in družbe, nastopali proti koristim delavstva. Gremo dalje, ali ni bil ravno demokrat dr. Žerjav tisti, ki je hotel in deloma tudi odpravil osemurni delavnik. Da pa pozna Kukovec-Roševa stranka kmete, je pa resnica, saj sta gospoda oba advokata, poznata pa ne samo kmeta, ampak še bolj kmetske žepe. Dne 18. marca bomo volili SLS. Kukovec-Roševa Napredna kmetsko-obrtna zveza pa bo šla po Savinji. Dr. Kukovec — Malgajev patron. Od Sv. Štefana pri Žusmu nam poročajo: Pri nas smo tako imenitni, da imamo celo kandidata Malgaja na kandidatni listi demokratske stranke, ki je stranka bogatašev, centra-listov in protiverskih ljudi. Malgaj je na kandidatni listi dr. Kukovca, ki je v Beogradu na pritožbe našib poslancev 21. januarja 1922 Srbom pravil, da je on tudi Slovenec in da za Slovence nič ne zahteva. Da je Slovenija prenasičena svobode in da med Slovenci vlada zadovoljnost. Tako je govoril dr. Kukovec, Malgajev patron! To si bomo mi Štefančani za 18. marca dobro zapomnili. Republikanski shod se je vršil pri Sv. Barbari v Halozah. Za republiko se je navduševal in tudi druge nagovarjal krčmar Žuran Ivan iz Stojnc, ki je tukajšnji rojak. Mož je bil najprej nemškutar, potem samo-stoinež. Sedaj, ko je Samostojna propadla, pa je postal agitator za Radiča. Poslušali so ga samo tisti, ki so jedli slučajno tam in par radovednežev. G. Žuran menda misli, da ga bo Radič napravil za krčmarskega ministra v Stojeih. Zaman se trudiš, še okrajni glavar ne postMiei. Demokratskega kandidata namestnik Debe« ¡¡ak tudi v svoji glavi tuhta, kaj bi obljubil pred volitvami, da bi boij vleklo. Neki hudomušen Medribničan ;e rekel, da bo Janko zidal fabriko za ometihe v Beo-;aki, in' da bo vsaki dobil en ometih zastonj, kdor bo volil' demokraie, samostojne in republikance. Tudi bode» železnico delali čez Mcdribnik za izvažanje ometi-hov. Pa vse vam bo zastonj vaš trud, ker ne bo noben pošten človek volil takih strank, za katere agitiraio 'ajii taki, ki še na solnce ne smejo, ker imajo preveč masla na glavi. Vsak Barbarčan bo volil Slov. ljudsko stran ko I G. Petovar se poslužuje celo žensk kot agitatonc. Iz Ivanjkovec poročajo: Vsi pičli pristaši demokratskega kandidata Petovarja so na nogah. Pri nas pa je tedaj že dokaj dni presneto slabo vreme in eden od Pe-ovarjevih agitatorjev si je že tako razkadil podplate, ,ja ne more več obut na agitacijo. Ker je torej eden od Petuvarjevih agitatorjev že bos, je g. kandidat najel iud." eno žensko, ki hodi zanj na agitacijo. G. Lovro Pe-'ovar je postal sedaj pred volitvami tako darežljiv, da -še hoče ženskam z denarjem nasipati žepe. No, po volitvah bo stisnil g. Lovro sedaj darežljivo roko v pest in bo robantil nad polomijo, ki jo bo doživel v prav popolnem obsegu. Imalid in «obrtnik« Jurkovič i/. Gornje Radgone je postal srbski hlapec. Prišel je do radikalnega korita. Balia se, koliko mu je srbski radikalec Stojadino-•vič prinesel denarja. Mi pa pravimo, da je to čisto navadna goljufija. Jurkovič trese okoli denar, katerega je xrbski centralizem iziisnil iz žepov ubogih Slovencev -kot davek, carino, trošarino, takse ali kazni. Čudimo le odkrite se raje> imate lahko sitnosti «Llega' le da-ite si reči Pame,no besedo!« Tedaj pa se lahfe -1 Jarc Ie odkril> kaJli gottno si je mislil, da bi 0 imelo to neolikano in netaktno njegovo početje zle posledice zanj. V kakšno luč postavi to učitelja Jar-ca pred ljudmi, ki so to videli, si lahko misli vsakdo. Ni čuda, da ga ljudstvo ne mara. Jarc je pač dober pri-ganjač Dobnikov, za katerega hodi v ogenj po kostanj, lega pa ne pomisli, da se bo pri tem enkrat pošteno o-pekel, če se že morua ni, kajti število Dobnikovili volilcev je silno pičlo, ker pri zadnjih volitvah je Dobnik veliko obljuboval, a spolnil ni ničesar. Jarc je seveda prisiljen tako piesati, kakor Dobnik žvižga, kajti ako Jarc tega ne stori, kar Dobnik mu veli, pa nič mokce ae dobi. Toda mi volilci, g. Dobnik, ti dne 18. marca pokažemo, da nismo od tebe odvisni kot Jarc in da se ¡e damo več voditi za nos od samostojnih laži-prero-kov. Zapomni si, da bomo metali kroglice v «drugo« skrinjico! Mermolja v kozjem rogu ali kako so Mermoijo iz-praševali kmetski možje in fantje. Pri Sv. Križu na Murskem polju je nedavno zboroval znani samostojni junak Mermolja. Nekaj časa so volilci poslušali njegovo slamorezstvo, a nato so ga prekinili z vprašanji. — Eden ga je potipal s tem-le «pitanjem«: «Ti, Mermolja, povej nam te ali, kako znaš ti saditi črešnje?« In Ivan se je razsrdil ter začel besneti. Ko se je malce pomiril, so ga zopet vprašali: «Kaj ne, ti si tisti Mermolja, ki se posebno razumeš na kršenje štorov. Povej nam, povej, kake uspehe imaš pri tem poslu!« In zopet je zbor volilcev buknil v smeh, a Mermolja se je penil od jeze. Prav posebno pa ga je Mermolja polomil, ko ga kmetski fant vpraša: «Ali ti je znano, kdo je davek na koleseljne gor spravil in podpisal?« To vprašanje je Mermolju zaprlo sapo. Hotel je braniti Puclja, a nič ni izdalo, še redki Mermoljevi pristaši so klicali: «E, ta pa je že za nič za poslanca, ko ga celo naši kmetski dečki uže-nejo v kozji rog!« Mermolja se je žalostno udal in — utihnil. Časopis srbske radikalne stranke je začel izhajati, imenuje se «Naša vas.« Ta list vsiljujejo sedaj na deželi v naše hiše. Opozarjamo vse, ki bodo dobili «Našo vas«, da jo takoj vrnejo, ker ima ta časopis hudoben •lamen, nas Slovence pomagati posrbiti. Kako bodo volili pri Sv. Andražu v Slov. gor.? — Zanimanje za volitve rasle pri nas od dne do dne. — Vsakdo ve, da bodo te volitve odločilnega pomena za slovenskega kmeta in delavca. Bode zmagala SLS, te--daj bode konec srbskega pritiska na slovenskega poljedelca, tedaj ne bodo več nas Slovence komandirali drugi, gospodarili si bodemo sami in sicer dobro gospodarili. Večina andražveskih mož in mladeničev se je že odločila, dne 18. marca vreči krogljico v drugo škrin jico in tako glasovati za krščansko kmetsko stranko. ' Možje in mladeniči, zdramite iz samostojnega spanja še ostale može in mladeniče, da bode 18. marca naša kmetsko-slovensko-krščanska zmaga tem lepša. Vsi stopimo pred zastavo slovensko, ki nosi znamenje križa. Ne zmenimo se za nasprotnike, pogumno v boj za kmetsko-slovensko-krščahsko zmago in s tem v boljšo bodočnost poljedelskega stanu. Fotografija našega nasprotnika na ZavrČu. Za-vrški izključeni šolnik Troha je podoben netopirju, ki je pol miši in pol ptiča. Pred leti se je v potu svojega obraza potil za slabostojno, a letos nosi demokratsko bandero. Po gostilnah že obeša plakate za Kukovca. On prezgodaj pomlad oznanuje, ko ni dolgo, da so še po zraku žerjavi kričali. Naj ima svoje veselje, saj drugače je pri nas ničla. No, edino poštni pomočnik mu še levitira kot kakšen adjutant ter ukazuje svojim pis-monošem, da morajo «Kmetijski list« dostavljati, čeravno se stranke z vsemi močmi branijo. Pa kaj ti pomaga: S kom občuješ, povem ti, kdo si. Častilci sv. Jožefa so vabljeni, kakor vsako leto tudi letos k Sv. Jožefu pri Mariboru. Zjutraj ob 6. uri bode pridiga in peta sv. maša, ob osmih in ob devetih tiha sv. maša, ob desetih bo slovesno sv. opravilo, pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob treh bo pridiga in slovesne litanije. Zjutraj ob šestih, ob desetih po sv. onra-vilu in popoldne ob treh bo darovanje za cerkvene potrebe pri Sv. Jožefu. Poskrbljeno bo tudi za spovednike, da bodo romarji lahko opravili svojo pobožnost. Smrtna kosa. (Dopis od Sv. Frančiška Ksaverja v Savinjski dolini.) Dne 22. m. m. smo položili k večnemu počitku truplo blage žene Katarine Naglic iz Juvanja. Letos bi praznovala zlato poroko, kjer pa je Bog videl, da je kupa trpljenja polna, je v svoji previdnosti drugače odločil. V št. Jakobu v Slov. gor. je v noči od 3. na 4. marca umrl po dolgotrajni bolezni veleposestnik in vpoko-jeni učitelj g. Oroslav Arnuš. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v torek, dne G. marca. Rajni Arnuš je bil spoštovan mož, vrl učitelj starega kova, ki je deloval v. narodom. Priprostemu vrlemu starčku svetila nebeška luč! Poroka. Poročil se je 15. januarja Jožef Slana k Bolehnečic, župnija Sv. Jurij ob ščavnici, z Antonijo Saršen, hčerko veleposestnika v Podgradju, župnija Ljutomer. Poročil ju je ženinov brat, kaplan Franc Slana. Na gostiji se je pobiralo in nabralo precejšnje svote za razne dobrodelne namene. Daj Bog, da bi bila srečna! Novi zvonovi. V hočki župniji je podružnica Sv. Miklavž, za katero sta se naročila dva nova zvona. Sestal se je nabiralni odbor, ki je v treh dneh zbral denar za nabavo novih zvonov. Nabiralni odbor se sedaj vsem darovalcem prav toplo zahvaljuje za denarne prispevke } in kliče vsem darovalcem: Bog plačaj 1 Dne 11. marca 1923 se ustanovi v Vojniku Dekliška zveza. Na to ustanovo so prijazno vabljena vsa voj- i niška dekleta brez izjeme, pa tudi iz drugih krajev, kakor iz Novecerkve in drugod. Mladenke, ki imate katoliško zavest, ki se strinjate s krščanskimi nazori, pridite 'a dan, du so združimo v zvezi, ki bo prva na bra- niku sv. vere in prva za občni in splošni dobrobit. — Torej, vse na veseio svidenje in Bog živi. Volitve se bližajo---železnice in mostovi se gradijo. (Poročilo ocl Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah. Volitve se bližajo, železnice in mostovi se gradijo, sevs-; da samo na papirju. Tako imajo na Kranjskem znan» ; Pucelj-Županičcvo železnico, seveda še samo na papir-ju. Tukaj pa so nam začeli sedaj ravno pred volitvami govoriti o novem mostu črez Savinjo pri Sv. Marjeti. ' Gospod okrajni glavar je povabil nekatere interesente-kmete ter jim obljubil, da bo delal na to, da se začne most brž ko mogoče graditi. Lansko leto je glasilo de-! mokratske stranke «Domovina« napadlo občinske odbore občin Marija Gradec in Sv. Krištof ter bivši ge-, rentski sosvet okrajnega zastopa v Laškem, zakaj niso : zgradili most črez Savinjo. Mislili smo sedaj ko je okraj ! ni zastop prišel v demokratske roke, bodejo pa gospodje mosi kar hitro zgradili. Dne 22. februarja se je pa vršila seja sosveta in gospodje demokrati niso kazali nič kaj posebno dobre volje za prispevanje k mostu. Pričakujemo torej od radikalno demokratske gospode, i da nam bo res začela graditi most, kajti volili vas mi ; itak ne bomo in kakor ste veliko našega premoženja spravili v Beograd, tako bo najbrž z mostom, da ga bo i Savinja še pred 18. marcem odnesla proti Beogradu. Naslovi samostojnega kandidata v Savinjski dolini pred 18. marcem so: kmetovalec v Gotovljah pri Žalcu, ! hmeljar in posestnik v Žalcu, hmeljar-strokovnjak, mož, jeklen značaj, narodni borec, neusmiljeni brani-l telj kmečkih pravic, srezki kandidat, neustrašen parlamentarni zastopnik v bodočem jugoslovanskem parlamentu, zaščitnik in branitelj gornjesavinjskega kmelo-! valca, popularna osebnost, ljubljenec volilcev, ki so 4 ure oddaljeni od! Šmarinega ob Dreti, predmet živah-1 nega in odkritosrčnega pozdrava. Po 18. marcu: pro-, padli kandidat samostojne farbarije! Volilna pesem po znani narodni v Savinjski doliiii. Ker ima Savinjska dolina krojaškega učenca — no, pa recimo bivšega krojaškega učenca v osebi Frana Pikla, • hmeljarja in posestnika v Žalcu, kmetovalca pa v Gotovljah pri Žalcu, za kandidata, spomnili so se otroci v Savinjski dolini na znano narodno pesem o «Žnida-rjih« in jo pojejo sedaj kot volilno pesem. PriobČBBe» i jo za kratek čas: Enkrat so trije žnidarji b'li. O jej, o jej, o jej? , So poiža na korajžo klicali. O jej, o jej, o jej! j Predno pa se v vojsko spuste, o jej, o jej, o jej! ( Še vsak svoj testament narede. O jej, o jej, o jej! Polž jim pokaže svoje roge. O jej, o jej, o jej! Žnidarji pa škarje dol polože. 0 jej, o jej. p Polž začne sline tišati. O jej, q jej, o jej! Žnidarjem pa nekaj . , . . O jej, o jej, o jej! | mi fin—mm t VI NI CARSKI KOTIČEK. SRBSKI RADIKALCI LOVIJO VIN IČ AR JE. Vsa leta, kar obstoji Jugoslavija, je bila srbska radikalna stranka na vladi v Beogradu. Njen vodja j* , stari Pašič. Dosedaj se radikalna stranka še nikdar ni spomnila revežev v Sloveniji. Niso nas hoteli poznati. , Sedaj, ko so volitve pred durmi, pa bi srbski radikaki , radi lovili volilce v Sloveniji s tem, da tik pred volitva-I ini mečejo obljube na levo in desno. Viničarjem niso« hoteli dati prej niti cenejših živil, ne obleke, ne obu-i vala, ne zemlje. Sedaj kar nagloma obljubljajo čree * milijon kron za nje in še krave povrh. Po volitvah pa jih zopet celo vrst let ne bodo poznali. Igra, ki jo igraj«; : radikalci iz Srbije v Sloveniji, je grda igra. Mi pa pravimo: Viničarji, le vzemite, kar vam ponujajo radikali in njihov plačani hlapec Verlič. Vse vzemite, kar vam ponujajo, volilno krogljico za spustite v škrinjico št. 2 (drugo). Saj denar, 'ki ga bodo delili, je denar iz Slovenije. Ta denar ni last "srbskih ra-dikalcev, ampak slovenskih davkoplačevalcev. Za srbsko radikalno stranko se peha neki Fran-Verlič, doma iz Št, Peira pri Mariboru. Pravi, da je vi-ničar. Bog nas varuj lakih viničarjev, kot je Verlič! Pri vseh strankah je že bil, kar jih je še v Sloveniji. In on sploh ni noben viničar, ampak priverižil si je posestvo v št. Petru. Hodi kakor gospod okoli. Plačan je od Srbov, da bi uboge Slovence preslepil. Kdor hoče, da bomo Slovenci hlapci, ta naj le gre 7. Verličem k srbski stranki! Kdor pa hoče, da bo Slovenec sam svoj gospod na slovenski zemlji, ta pa naj vrže svojo krogljico v drugo škrinjico! Uamsl šmarlno pri Slov. Gradcu. Jako dobro obiskan shod SLS dne 28. t. m., na katerem je govoril poslanec Pušenjak, pam daje trdno nado, da bodo volilci v znat-| ni večini volili kandidate SLS, ki se borijo za samostojnost Slovenije. Ker socijaldemokrati, ki so lete 1920 z republiko in agrarno reformo varali ljudstvo niso nič za ljudstvo storili, bodo lahko prešteli glasove, katere bodo dobili v naši župniji. Naši liberalci s<-leta 1920 po šolskih otrokih pošiljali staršem brošur«* «Primite tatu, v farovžu je skrit.« šolsko oblast, posebno gospoda šolskega nadzornika opozarjamo na to, da bomo vse korake storili, ako bi i letos učiteljstvo uporabljalo šolo in šolsko mladino za agitacijo za propadlo liberalno stranko. Taki agitatorji spa dajo v Makedonijo, a ne v Slovenijo. Št. Vid nad Valdekom. Tudi v naši župniji se obračajo razmere na boljše, Samostojna izgubi je svoje pristaše, vrste naših pristašev se pa množijo. To je pokazal tudi volilni shod, ki se je vršil dne 27. t. m. Poslanec Pušenjak nam je razvil program Slov. kmetskr zveze in orisal delo nasprotnih strank. Ogromna večina volilcev v naši župniji bo volila kandidate Siotv kmetske zve2e. Stran 4. ŠM3VENSSI tiOSPODAS. S. marca 1923. Nagradna Kalere prednosti daje noša „QERSOM" gumi napeinikov in ,.BERS©K" gmni potp'atov? Velika obljnfcijenosi kaiero uživa o naši ¿umi racebiki, kakor tudi gunJ'pclp'aii Jala cam je povod, da it najho'jie odgovore na gornje vprašanje raspiiemo sledeče nagrade: 1. nagrada........2305 Dinara 2. nagrada........i »30 Dirara 3. nagrada........ 5 GO Dinara 30 nagrad........pa Dinara 50 nagrad........po 50 Dincra Odgovori se z ločno naznsko imena in toča« adresc poiiljatelja nastavljalo iti 15. aprila L l. na tsslov i BERSON Kaueu L d. d. Ziagreto Viisonov trg itev. 7. Od/.ovore bode prosodil eden jury reklamnih strokovnjakov, t batna nagrajenih se bodo naznanila v dnevnikih. BERSON Kauiuk d. d. Zagreb, Viisonov trg 7. ■I ostanjev le: kupi vsako množino lesna trgovina Dernovšek in drug, Maribor» Črtomiroma ulica 8. 5 -6 78 99 Jugoslovanska zavarovalna banka s sdežem v Ljubljani zavaruje poslopja, tovarne, pohištvo, steklo i. t. d. ter življenje pod zelo ugodnimi pogoji. »Slavija« je domače zava- ovalno podjetje z izključno jugoslovanskim in čehoslovaškim kapitalom. Podružnice: Beograd, Zagieb, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osijek. Vsa pojasnila dajejo kraj -vni zastopniki in ravnateljstvo v Ljubljani. 3—j 156 i I trn & se ikeneiši ftatpls. | Proda se umetni mlin z gostilao, ea o? -1 zemlje, r Slfevi i Mlin je na močni vodi, obstoji iz treh parov velja- W I I *•> W »HUUIV « J £ » J — je noTo. Cena po dogovoru. Franc Kcvačec, na Mojtah, pod Ptujsko goro. 3-3 Posojilnica v Maribora razpisuje iz Dljaike «stanove Feliksa in Pavline Fcrk osem ustanovnih mest in sicer po štiri za visokošolce po Din. 1500*— in za srednješolce po Din. 750.— Pravico do ustanove imajo: a) v prvi vrsti zapustnikovi, oziroma njegove . soproge Pavline, roj. Menhart sorodniki slovenske j je vendar najboljša streha in najcenejša. po"a,fd~rJ Š I« P- P^^krilj i. ne „bi nove ne le kot gimnazijci (oziroma vseučilišniki), f atkdar popravila. Ponndbe in proračune pošlje: temveč tudi na drugih srednjih šel ah, na kaki kmetijski šoli ali učiteljišču do konca študij ali naukov bodisi trgovski ali obrtnih. b) v drugt vrsti so prosilci člani rodbine Konrada Mejavšek iz Reke pri Hočah ter rodbine Jožefa Jug v Rušah pod enakimi pogoji kakor ad a). c) v kolikor ni prosilcev sorodnikov morejo postati deležni dijaki in dijakinje slovenske narodnosti aa mariborskih sredn ih šolah in učiteljišču oziroma na vseučilišču in sicer v prvi vrsti ubogih učiteljev in nadarjeni sinovi kmečkih rodbin, prednost imajo lijaki pristojni v sodnem okraju Sv. Lenartskem v Slov. goricah; če takih ni iz vsega glavarstva mariborskega, potem še le vsi drugi. Dijaki iu d jakinje, ki vž.vajo te štipendije, se morajo zavezati po možnosti vračati te podpore v ustanovni f md te ustanove. Prosilci naj vlože svoje prošnje za podelitev ustanove do 21. mapca 1923 pri Posojilnici t Mariboru, Narodni dom. I Prošnje morajo biti opremljene s spričevalom o dobrem šolskem napredovanju in znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika, domovnico, ubožnim listom in pri sorodnikih še z rodovnikom. Za ravnateljstvo: Dr. Frsnjo Rosina 1. r. pa tudi najlepše blago za obleke, kakor aukno, nlaievina, volne ao blago, plavina, cefir, Sifon, platno, izgotov-ijene obleke, uajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje Ltd. se dobi pri ŠOŠTARIČ, MARIBOR ieksandrova cesta št. 13 t ŽIVINOREJCI POZOR! Pokladajte živini, osobito kravam,* mladi govedi in prašičem zrezke od sladkorni pese od 3 Din. 50 kg, kije strokovno priznano najtečnejže, najizd&tne jše in razmemo najcenejše krmilo. Osu-šeni zrezki se najpreje namočijo v vroči vodi ter se poknaijo ohlajeni ali mlačni. Naročajte to krmilo takoj pri Kmetijski družbizaSlovenijo v Ljubljani. ,„ V Si. IIju pri Velenju sfe vrši, dne 20. marca t. 1. velik živinski in kramer-ski sejem. Ta sejem je zadovoljil še vsako leto kupce in prodajalce v polni meri. Zato se vabite vsi, da se tega sejma udeležite v obilnem številu. 1—3 309 PEŽniKTOfl lEKUBflMIFK Slomškov trg 1 Pi"DT TTT Pred farno b UJllJUJlll Cerkvjjo priporoča svojo bogato zalogo dežnikov do-mtčega izdelka po nsjniž.ib cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno. Fran Hočevar4-4! Žirovnica (Moste), Gorenjsko. Poskusite in prepričali se bedele, da se v trgovini 3-6 190 Franio Starčič Msrto, Vefriiflska ul. 15 kupi zelougr dno msnufakturno blago vseh vrst.Na novo je došla velika izbira letnega blaga za moške in ženske obleke.Tam se Vam nudi tudi vedno sveže blago. Klara Kačečnik javlja v imenu svojem in svejih otrok, da je premili in ne-pozabljeni soprog, oče, brat, svak,gospod Miroslav Kaiežnlk trgovec po težki bolezni dne 19. februaija, ob 6. uri zvečer, v dobi od 51. leta, previden s sv. zakramenti umirajočih, blago v Gospodu preminul. Poči?aj v miru! Sv. Ivan Zeiina, 19. februarja 1923. Tugujoča obitelj. Cene zmerne! Postrežba solidna! krat rafiniran, »Fl, ristellac ftodra galica Žveplo 3 Petrolej, Sarino in brez trošarine, i sakovrstna strojna r&f. olja ponuja po najnižjih cenah ftahorko, Maribor d. z o. z. Slovenika ul. 8 telef. I53. se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KAROL WOBICHE Maribor, Gosposka ulica« št. lO. t ! ¡Perje za postelje! ! ! JABOLKA več vagonov za eksport za Ale-ksandrijo kupi po najvišji dnevni ceni RUDOLF PEVEC, Mozirje. Slovenija. 3—7 50 TOVARNA UMETNEGA SKRIUA IN ELEKTRARNA, DRUŽBA zo.z S KO Slovenija ČUDILI se tadi Vi bodete niikim cenam, po katerih se prodaja aokao, volna, plat 10, cefir, modrovina, hlačevina, roDci in s/lth vsa milnufiktuina roba v veletrgovini RvSTERMECKI CEIJE katera dobiva stalno velikanske poiiljatve robe direktno is prvih s etovnih tovarn. Zahtevajte cenik. ETERNA trpi streha iz K< ■ecno menita! (Dfik tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednike Vlado Puienjak, Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«