Leto XIII. 1915. v St. 6. Junij. Koledar za junij. Mesečni namen za apostolstvo molitve, določen od sv. Očeta: Kanonizacija bi. Margarete Alakok. Dnevi Godovi Posebni nameni apostolstva molitve. — Zraven vsak dan vse važne in nujne zadeve Ceščenje presv. Rešnj. Telesa IJnblj. škof. lavant. škof. 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Juvencij Erazem Sv. Reš. Telo Kvirin Bonifacij Srečen konec vojske. Ugodno vreme. Kuge, lakote, vojske reši nas, o Gospod! Bratovščine presv. Rešnjega Telesa Pobožnost do presv. Srca Jezusovega Katoliška cerkev na Nemškem Ljublj. Uršul. Škocijan p. M. Soteska Škocijan p. T. Jezica \ Sv. Anton v f siov. gor. j Ljutomer 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Norbert Robert Medard Primož Marjeta Srce Jezusovo Janez Fakund Naši škofje Zgradbe in poprave cerkva Naši zdravniki Duhovnije brez duhovnih pastirjev Katoliško življenje na Angleškem Zadostilno sv. obhajilo Oznanjevanje besede božje Mirna peč Planina p. V. Masera (Grč.) Ajdovec Črni vrh n. Idr. Lučine Vrhpolje p. V. \ Sv. Jurij na f Ščavnici 1 Sv. Peter pri ( Radgoni (Kapela pri j Radincih \ Sv. Križ pri j Ljutomeru Mala nedelja Veržej | Marenberg Remšnik Brezno 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Anton Pad. Bazilij Vid Beno Adolf Feliks Gervazij Redovi sv. Frančiška Istočne cerkve in razkolniki Skušnjav hudič., reši nas, o Gospod! Naši misijonarji Naši vojaki Bolni in umirajoči Katoliške organizacije Š tanga Št.Vid p. Zatič. Št.Vid p.LjUb. Št.Vid pri Vip. Topla reber Št.Vid p, Cirk. Želimlje 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Silverij Alojzij Ahacij Eberhard Janez Krst. Viljem Janez in Pavel Pravo spoznanje božjega poklica Šolska mladina Rudarji Bralci in sotrudniki »Bogoljuba« Pravi duh pokore Spreobrn. pijancev in zapravljivcev Zaupanje v previdnost božjo Preserje Kovor Škofja Loka Trata Preska Zasip Vojsko Muta Pernice Sv. OŽbolt Sopota Radvanje j Šmarje 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Ladislav Leon pap. Peter in Pavel Spomin Pavla Ogrsko in Koroško Avstrijska cesarska hiša Sv. Oče in njegovi nameni Gorečnost za sv. vero. Vsi v jun. umrli Dragatuš Črnomelj Ljublj. Sv. Pet. Radeče Dol. \ Sv. Jurij ob j južni žel. J Ponikva Odpustki za mesec junij 1915. 3. Četrtek, prvi v mescu. Praznik presv. Rešnjega Telesa. 200 dni odpustka vsem vernikom, ki prejmo sv. obhajilo in gredo za procesijo. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa danes ali v osmini v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; istim danes še en popolni odpustek, ker je prvi četrtek; b) udom bratovščine za uboge duše v vicah; c) tretjerednikom. — Tretjerednikom vesoljna odveza, 4. Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo do-brotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo po namenu sv. očeta; udom bratovščine pre-svetega Rešnjega Telesa kakor včeraj. 5. Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežne Matere božje, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji in molijo po namenu sv. očeta. 6. Nedelja, prva v mescu. Udom bratovščine sv, rožnega Venca trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 11. Petek. Praznik presv. Srca Jezusovega. Popolni odpustek: a) vsem vernikom v cerkvah, kjer se obhaja praznik presv. Srca Jezusovega; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom apostolstva molitve; d) udom bratovščine naše ljube Gospe; e) udom bratovščine presv. Rešnjega Te- Leto XIII. Štev. 6. Molimo za umirajoče vojake! Vojska naprej divja — smrt kosi in žanje, kakor še ne zlepa .., Vojaki padajo in umirajo — nekateri bolj počasi, drugi hipoma , . . Duše se tru-moma selijo v večnost, stopajo pred Sodnika; nastopajo večno plačilo ali — večno kazen . . . Kdo se veseli te žetve? , , . Kdo se polni ob tej moriji: nebesa ali pekel? , , . Upamo, da nebesa. Angeli sprejemajo ob vratih večnosti duše padlih in jih vodijo v sveti raj, v večni pokoj, kjer je konec vseh vojska. Vendar nas pa mora navdajati tudi skrb in strah za mnoge teh duš. Kakšna bo ločitev s sveta? V božji milosti ali v stanu srda božjega? Kakšna bo sodba, kakšna večnost? , . . Tudi za tiste, ki padejo v vojski, velja ista postava božja: Duša, ki hoče v svetle dvorane nebeške, mora imeti svatovsko oblačilo milosti božje; če ne, bo pahnjena v — vnanjo temo. Večna usoda teh duš nam mora iti zelo k srcu. Ko bi jim mogli kaj pomagati! Ko bi mogli pohiteti na bojišče ter jih spravljati z Bogom, preden zapuste svet! V kako srečo bi si šteli, ko bi mogli kaki duši pripomoči do rešitve! En pomoček imamo, da jim pomagamo — molitev. Ali pač rabimo ta pomoček zadostno? Ali ne pozabljamo nanje preveč? Mi sicer čutimo težo vojske; tarnamo in tožimo nad njeno grozo. Ali pa mislimo kaj na to, da medtem, ko mi doma mirno živimo, delamo, kramljamo in se smejamo, se vsak čas tisoči na bojiščih bore s smrtjo in izdihavajo svoje duše, ki vise med nebom in peklom , . . Kamor se bo tehtnica nagnila, tja se bo duša preselila. Ko bi priložili mi na tehtnico nekaj svojih molitev in nekaj svojega trpljenja in zatajevanja, bi se morda v marsikaterem slučaju duša pre-vagala v nebesa . . . Z verskega stališča ni ob času vojske nič koristnejšega, kakor moliti za to, da se duše v vojski padlih ne p o g ubijaj o. Molite torej, kristjani; molite veliko, molite prisrčno, vzdihujte in kličite dan na dan usmiljenje božje nad te duše! Molite zanje zjutraj, ko se zbudite, in zvečer, ko legate spat, molite pri sveti maši in svetem obhajilu, pri rožnem vencu in angelskem češčenju, molite ob vsaki priliki in darujte Bogu zanje svojo žalost, trpljenje in premagovanje! Z usti in s srcem vzdihujte in kličite: Bog bodi milostljiv ubogim grešnikom! Presveto Srce Jezusovo, usmili se jih! Pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odrešil s svojo predrago krvjo! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se jih! Ne kliči nepripravljenih! Daj jim milost kesanja! Bodi jim milostljiv sodnik! Sveta Marija, Mati božja, prosi za grešnike ob njih smrtni uri! S svojim Sinom jih spravi, svojemu Sinu jih priporoči in izroči! Svetniki božji, sveti Jožef, sveta Barbara , . . njih angeli varihi, prosite zanje, rešite jihj Razen z molitvijo jim lahko pomagamo tudi še na druge načine. Ta namen je imelo »Pismo našim vojakom iz domovine«, natisnjeno v 4. številki »Bogoljuba«. Če se ne spomnite nanje, preberite ga še enkrat! Imelo je namen s prikupljivo, vojakom primerno besedo vliti jim v srce strah pred grehom in božjo sodbo, vcepiti jim skrb, da bi živeli vedno v milosti božji, če pa greše, brž obudili popolni kes in bili tako vsak trenutek pripravljeni na smrt, ki morebiti nenadno pride. Kaj moremo na vsem svetu boljšega storiti, kakor če jim na ta način pomagamo k srečni smrti?! Pismo se je ponatisnilo in razposlalo na bojišča v 20.000 izvodih. Potreba bi jih bilo 100.000, ker približno toliko mora biti slovenskih vojakov. A že teh 20.000 izvodov je stalo blizu 1000 kron. In kaj menite, koliko se je nabralo v ta preimeniten namen po vsem Slovenskem v dveh mesecih? Komaj 200 kron! In to v tem času, ko imajo ljudje toliko denarja, dobivajo take podpore in pridelke tako drago prodajajo! Nemci pošiljajo vojakom na bojišče vsak teden po eno pismo v mnogo stotisočih izvodih in spravijo za to denarja skupaj na stotisoče — pa tudi ne z lahkoto, ampak s požrtvovalnostjo. Pri nas pa komaj 200 K! Ali naj se tudi zdaj v času te grozne vojske denar raje zapije ali troši za nepotreben lišp?! Ali duše naših vojakov res niso vredne par grošev?! , , . Tudi »Tolažilno pismo ranjenim vojakom« se jako slabo prodaja (naprodaj pri Ničmanu). In vendar koliko je teb revežev, ki bi jim beseda tolažbe boljše dela, kakor ne vem kaj. Pa ne! Za to je škoda 4 vin. Namesto tega jih pa s strupeno pijačo zalagajo in zalivajo od vseh strani, s čimer jim ne le ni nič pomagano, ampak jih še v greh zapeljujejo! Stara norost, ki vidi v pijači zdravilo za vse bolezni in rešitev iz vseh težav! Še nas bo Bog bičal — ker do-zdaj kaže, da se še nismo nič zmodrili . . , Bratje moji, ne ljubimo samo z besedo, ljubimo v dejanju in resnici! Kdor ima kaj ljubezni do Boga in z njegovo krvjo odkupljenih duš, bo v času tolike sile in potrebe, kakor je še ni bilo, molil in žrtvoval za duše, kar je le v njegovi moči. Pokora — ali šiba! Bog je odnekdaj ali sam ali po svojih odposlancih klical grešnike h pokori; in če ga niso poslušali, jim je dal okušati šibo, čutiti težo svoje roke. N o e je svaril svoje v zemljo zatopljene vrstnike— pa so se mu smejali, dokler ni prišel vesoljni potop. Mojzes je opominjal Izraelce k pameti in poboljšanju; in če ga niso poslušali, je Bog nad nje pošiljal ali kače ali ogenj ali meč. Preroki so klicali svoje vojake k pokori in jim žugali z božjimi kaznimi. In Bog jih je res kaznoval z vojskami in pregnanstvom. Janez Krstnik je klical v puščavi: Delajte pokoro, gadja rodovina, sekira je na drevo že nastavljena! Jezus Kristus sam je resno svaril in žugal: »Ako ne boste delali pokore, boste vsi poginili.« Marija je v Lasaletu in Lurdu klicala: Pokora, pokora! — Svet je ni hotel poslušati, zdaj imamo šibo božjo, da nikoli take — neke vrste vesoljni potop čez celo Evropo. ' 5 Časih se pa Bog tudi grešnikov poslužuje, da kliče grešnike k pokori. Pri nas tudi že delj časa kličemo in prosimo: Delajte pokoro! Zatajujte se! Ne pijte! Zdržujte se opijanljivih pijač! Pa le malo jih je, ki nas poslušajo. Drugi z glavo zmajujejo, se nam smejejo- nas za norce imajo ali pa nas celo sovražijo. Stara pesem. Nič novega. Odnekdaj svet ni za pokoro maral, tudi zdaj ne. Odnekdaj je sovražil tiste, ki so mu pokoro pridigovali. Ne razumejo — pravzaprav nočejo razumeti, zakaj bi bilo zatajevanje dobro. Pa če že svet sploh ne, ni toliko čudno. Kar je posebno čudno in posebne obsodbe vredno, je to, da tudi tisti ne, ki pravijo, da hočejo Bogu služiti, ki se imajo za dobre in pobožne. Sladkosti bi z Gospodom pili, grenko-sti nočejo z njim deliti. Gospod jih vprašuje kakor nekdaj apostola Jakoba in Janeza: Ali morete kelih piti, katerega bom (sem) pil jaz? Pa mu odgovarjajo; Ne, ne, ne moremo, Kelih pa le sam pij! — Molijo in k svetemu obhajilu hodijo, kar je prav; a motijo se, če menijo, da so s tem že vse storili. Gospod je rekel: Kdor hoče za menoj piti, naj zatajuje sam sebe. Vsaj zdaj, ko nas Bog opleta s to grozno šibo, ki je noče konec biti, spoznajmo vsi potrebo pokore in zatajevanja. Vsaj zdaj naj bi tudi tisti, ki nas doslej niso hoteli razumeti, začeli umevati, čemu je z d r ž -nost dobra! In naj bi se pridružili »Sveti vojski«, da bi prej minula krvava vojska. Ali ni sedanja vojska in lakota šiba božja za preobilno uživanje — pijančevanje? Nikar vendar hoteti s samimi vnanjostmi Bogu služiti! Bog se s tem ne zadovolji. Vojaki ali njih domači n, pr. zdaj delajo obljube. Če se srečno vrne(m), bomo šli na božjo pot, in druge take reči. Nikar vendar ne mislite, da ste bogvekaj storili, če greste na božjo pot. Na božjo pot iti, to je špas! Malce zatajevanja pa niste zmožni Bogu v dar prinesti. Nasprotno: Zalivate sebe in svoje znance s pijačo, hoteč svoje veselje razodeti, svojo prijaznost pokazati; zalivate, pravim, da se Bogu gnusi! In vse te grehe hočete, da naj ena prijetna božja pot odvaga! Kateri hočete Bogu všeč dar darovati, naredite sklep, da ne boste več pokusili pijače, s katero se Bog toliko žali! »Kateri pa so Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in poželjivostmi vred.« * * * Bliža se praznik zdržnikov: sv. Janez Krstnik, oziroma nedelja po tem prazniku (27. junija). Vsi udje »Svete vojske« po vsem Slovenskem, vsi abstinentje in njih resnični prijatelji, ponovite ta dan sveto zavezo zdržnosti tudi za bodočnost, in sicer še z večjo gorečnostjo in odločnostjo kakor doslej. Zjutraj pojdite skupno k sv. obhajilu, popoldne imejte zborovanje (občni zbor), ponovite zavezo, sprejmite nove ude, izvolite odbor, posvetujte se, kako hočete vbodoče še odločneje na vse načine delati zoper nesrečno pijačo, ki Boga kliče na maščevanje, da nas tako grozno pritiska. Ponovite zavezo, obljubite zvestobo, idite na delo, na agitacijo pri malih in velikih, moških in ženskah. Po vsem Slovenskem mora zavladati sveta treznost, da bo Bog poto-lažen! — Končno nam pošljite poročilo, da vidimo, koliko nas je! Samo v Ljubljani to nedeljo ne bo občnega zbora, ker v Ljubljani ta čas ni pripraven za to. Občni zbor se preloži na zimo. Pač pa bo na kresni dan, v četrtek, 2 4. junija na Rožniku sv. maša, še dve: ob 5. in l[-<(). Pri sv. maši se bo pelo in bo kratek nagovor. Pridite vsi abstinentje (abstinentke) in njih prijatelji iz cele Ljubljane! Podeli mir! Dobrotno se ozri z neba, Gospod, Zveličar moj! V ljubezni svojega Srca otmi nas strašnega gorja, naj neha se krvavi boj! Kako gromi, bobni in poka, kako ogroža se naš dom, naj tvoja vsemogočna roka konča nesrečni bojni grom! Dovolj je vdov, dovolj sirot, dovolj družin za svojci plaka. Dovolj krvi nam tla namaka . . . usmili se Gospod! Poslušaj vroče prošnje naše, ko k tebi dvigamo roke, odvzemi nam bridkosti čaše. presveto, milostno Srce! Priznamo ti, da smo grešili, žalili tebe, večni Bog; odpusti nam, Zveličar mili, glej, vsi smo delo tvojih rok. Prelil si svojo drago kri za nas, Adamove sirote, zdaj vse človeštvo krvavi , . . odpusti mu vse grešne zmote! Dobrotno se ozri z neba, o Jezus, dobri naš pastir, v ljubezni svojega Srca vsestranski nam podeli mir! Br. Gervazij. Božje Srce — ti si moje solnce! 4. Velika daritev na Kalvariji — višek božje ljubezni. »Svoje oči dvigam k goram, odkoder rah, vzbuja pozornost. Ni torej čudno, da mi prihaja pomoč!« (Ps. 120.) so se vršili najvažnejši dogodki razodenja. Poseben mik in pomen imajo gore. ravno na gorah. Noetova barka je obstala »Na gore, na gore, na strme vrhe, tje kliče na Armenskem gorovju. Deset zapovedi m miče in vabi srce.« Zdi se nam, da smo je Bog dal na Sinajski gori. Prerok Elija je na gorah bližje nebes. Kar se godi na go- moral pohiteti na goro Horeb, da je čul 11* besedo Gospodovo. Z gore je rad učil Iz-veličar množice. Spremenil se je na gori Tab6r. Trpljenje je začel na Oljski gori; raVno odtod se je dvignil v nebo. Toda dve gori ste nam najdražji in na veke pomenljivi; skalnata gora Kalvarija in sv. gora Sijon. Na Kalvariji je izvršil božji Sin odrešenje sveta, Raz gore Sijon nam je izšlo žarno evharistično solnce. Obe gori nam oznanjujeta neizmerno ljubezen božjega Srca . ,. Solnčna gorkota ima svoje meje — toda ogenj božjega Srca ne pozna mej, it * * Kalvarska gora, pozdravljam te! Na-pojena z dragoceno krvjo božjega Sinu si nam postala kraj miru in sprave. Na ste-žaj si odprla zopet vrata nebeška človeškemu rodu. Na tvojem slemenu se je pred 19 stoletji izvršila veličastna daritev, ki je središče cele človeške zgodovine, največji in najvplivnejši dogodek v blagor človeškega rodu. Veliki petek. Glej ogromno množico, kako vrvi in se preriva po gori! Čuj krik in hrilp, ki odmevata daleč naokrog! Vseh oči se ozirajo — nekateri s sočutjem, drugi s sovraštvom — na obsojenca, ki visi med dvema razbojnikoma pribit na križu, ter strašno trpi in mre . .. Vsi govore le o njem. Prijateljev ima malo. Velika večina ga sovraži, kolne, zbada. A križani trpi vdano, voljno. Opoldansko solnce pripeka ter veča njegove neznanske bolečine. Kdo je ta trpin? Znan ti je dobro. V tvoji veri te potrdi rimski stotnik, ki skrbi za red na Kalvariji. Presunjen od vsega, kar je videl in slišal, vsklikne: »Resnično, Sin božji je!« Da, tako je! Ta križani Trpin je doma tam gori nad zvezdami v svetlih nebesih. Tam živi in kraljuje njegov Oče, večni, brezkončni Bog. Križani je edini Sin njegov. Poslal ga je večni Oče na nehvaležno zemljo, da kdor vanj veruje, ne bo pogubljen, In prišel je, da zadosti božji pravici. Glej ga, kako visi na križu, ta žrtev božje ljubezni brez meje in konca! Jezus, večni božji Sin, daruje kot najvišji duhovnik po redu Melkizekovem in zastopnik človeškega rodu na oltarju križa veličastno krvavo daritev, najpopolnejšo vseh daritev, v poveličanje časti večnega Očeta v nebesih ter v spravo za grehe vseh ljudi in njih večni blagor. Božji Sin Jezus Kristus je torej najvišji in najpopolnejši in kot tak tudi edini veliki duhovnik vseh ljudi in vseh časov; rešeni bodo vsi, ki se po njem bližajo Bogu, Vsi drugi duhovniki izvršujejo svojo vzvišeno duhovsko poslanje le v imenu in z močjo najvišjega duhovnika Jezusa, katerega namestniki so, Čuj, kako je večni Oče svojega Sina že v svojih večnih sklepih določil za to visoko poslanje: »Gospod je prisegel in se ne bo kesal: Ti si duhovnik po redu Mef-kizedekovem.« (Ps. 109.) In božji Sin, s kako vdanostjo sprejme to veliko i n ob ertem tako težavno nalogo. »Kristus pravi pri svojem prihodu na svet: Glej, pridem, da storim, o Bog, tvojo voljo.« (Hebr. 10.) Že pri prvem udarcu je zagorelo pre-blago Srce Jezusa, najvišjega duhovnika, v neugasljivem ognju ljubezni za odrešenje vseh sebi izročenih. In od dne do dne je naraščala ta ljubezen, a ne ljubezen mrtva, temveč ljubezen, ki je hrepenela le po delu, trpljenju. Kot velikan je hitel Odrešenik po križevi poti svojega življenja. Kakor se použiva goreča sveča, dokler ne dogori, tako se je použivalo božje Srce v neprestanih žrtvah tja do trenutka, ko je počilo od preobilne ljubezni na križu. »Glej, to je veliki duhovnik, ki je v dnevih svojega življenja dopadel Bogu in je bil spoznan kot pravičnik ter je postal ob času jeze spravni dar.« Sedaj poklekniva poleg žalostne Matere božje pod križ. Udeleživa se te veličastne daritve, ki jo izvršuje najvišji duhovnik. Poglejva nanj! Toda najino oko je žalostno, srce nama trepeče. Ti mili najvišji duhovnik opravljaš sveto daritev tako ponižan, tako zaničevan, v tako strašnih okoliščinah, viseč na križu in umirajoč. Daritve se vrše navadno na posvečenih krajih; a ti daruješ na morišču. Duhovniki darujejo v krasnih ornatih, »Kot blesteča mavrica se je bliščal ornat judovskega velikega duhovnika,« »Pojdite ven«, kliče sv, Bernard, »in poglejte svojega kralja, kronanega z revščino in trpljenjem.« 0 Jezus, nikdar v življenju še nisi bil tako malo podoben duhovniku, kot ravno sedaj. Tvoj oltar je sramoten les; tvoj častni pas sta sv, uboštvo in nagota; tvoje oblačilo je stkano iz samih ran, ki tvorijo krvav škrlat; tvoja duhovska krona je spletena iz trnja. Prej si bil najlepši izmed človeških otrok, a sedaj nisi niti človeku podoben, črv si, sramota, izvržek ljudi. Z napuhom in nepokorščino je človek grešil, z najskrajnim ponižanjem in najhujšim trpljenjem zadostuje najvišji duhov- Bog je ljubezen; ker je ljubil svoje, jih je ljubil do konca«, ko je ^položil na attar 'križa dar !tako velik in dragocen, da ga nimata dražjega niti zemlja, pa tudi ne nebo. * * * Ta veliki duhovnik Jezus Kristus na-idaljuje svojo veličastno daritev v svetih nebesih; nadaljuje jo pa tudi v naših cerkvah, na naših oltarjih z isto brezmejno ljubeznijo, kot na križu. Prav blizu tebe je resnično, bistveno, ko si pri sv. maši; nate misli, zate moli. O sv. vera! Koliko tolažbe nam donašaš! AH ljubimo zadosti neprecenljivo daritev sv. maše, pri kateri plamti iz božjega Srca ista ljubezen, ki je plamtela na Kal- Ti ljubiš to grudo! 0 Večni, Neskončni, ti ljubiš to grudo, to zemljo, ki meni je sveta . . . nad njo si razgrnil vseh .čudežev čudo, s ,poročno opravo je .zopet odeta .. . .0 večni, ti ljubiš ,moj -dom! Si videl nje .-muke, nje boli in rane in dal si kraljev ji nakit; kot vrtna gredica so naše poljane, vsak domek v cvetličju je skrit. . . To tvoje ljubezni dokaz. Si videl nje solze, ..gorjupe, krva,ve, ki plakala jih je nad grobi, in solnce si žarno obesil v višave, splahno naj solze v tej svetlobi... O Večni, ,ti ljubiš mpj dom! Si čul njene tožbe in prošnje in klice, in težko ti del je njen jqk, pozval iz citroninih gajev si ptice, da .lajšajo tugp trpečih otrok... To tvoje ljubezni dokaz- Ta .'blažena gruda, v cvetlrčju vsa lepa, glej, biser je s tvoje dlani! Naj tvoja desnica jo varno oklepa, daj Večni, daj žlatih jih dni! 'O "čuvaj, osreči moj dom! M. Elizabeta. Vzgaja otrok w krščanski družini. i(Priobčuje župnik Jožef Vole;) [Dalje.) 7. Vzgajaj otroka času, kraju in stanu primerno! Vzgojitelj ne sme biti prten modrijan, kratkoviden, kakor pravimo: od črešenj do višenj; ampak mora biti preudaren kot vešč vojskovodja, ki ima presodno oko in tendk nos,za vse, kar-živi in se giblje okoli njega. Saj je tudi vzgojno delo nekakšna vojska, je boj z otrokovimi hudimi nagnjenji in napakami, V vojški pa ni nikoli čez mero opreznosti, redkokdaj preobilo premisleka, nikdar preveč ozirov. Vojskovodja mora dobro poznati svojo armado, kadar jo deva v orožje, pa mora :karmoč poznati tudi armado sovražnikovo. Poznati mora kraj, kjer pride bržčas do odločilne bitke. Dati mora svojemu moštvu tudi orožje, ki je na višku napredka. Na droben pretres mora .v-zeti tudi razlike med svojim -vojaštvom, to je: -znati mora primerno občevati z generalom, s poročnikom, s preprostim možem. Preudariti mora tudi, kam bo poslal svoje pešce, kam konjenike, kam pionirje, in kar je še spravil pod puško. Vidiš, podobno je tudi pri vzgoji. Nele šolska, tudi domača vzgoja ne sme od strani resasto gledati sodobnega napredka in se loviti po starih, izvoženih kolovozih brez ozira na to, ali doseže s starokopit-nostjo primernih in popolnih uspehov za gojenca, ali ne. Vzgojno delo mora biti času primerno. To ni prazen nauk. Seveda s tem nočemo reči, da posnemaj oče ali mati pri vzgoji kake moderne norčavosti in pretiranosti. Nikakor ne! Pri-bili smo že večkrat, da tista vetrnjaška moderna vzgoja brez krščanskega temelja, zidana zgolj na človeško modrijanstvo, je plentano puhla in plehka. Toda to nagla-šamo: Vzgoja naj gre — ne z duhom časa! — ampak s pametnim napredkom časa. Kar nudi sodobni napredek res koristnega za plemenito vzgojo in čvrsto idejo mladine, tega naj se pameten vzgojitelj nikar ne otepa, ampak naj zaupljivo in z veseljem seže po vsem, kar služi v pravcati blagor mladine. Vzemimo v misel le par zadev! Zdaj n. pr. je čitanje že splošno v navadi. Dobro je to, napredek je to. Toda čitanje je dvorezen nož. Družini lahko reže tečnega duševnega kruha, ali pa — v duševnem smislu — lahko tudi pokolje vso družino. Zlasti deco, lahkoverno, nerazsodno. No kaj — ali naj oče in mati, vzgojitelja v družini, s tem napredkom ne računata? Dobre knjige v hišo, dobre mladinske spise in časnike mladini v roko! Starši bi ne razumeli zahteve časa, ko bi ne nudili svoji deci zdravega mladinskega beriva in bi jih pri tem ne nadzorovali in ne vodili. Domačo knjižnico v hišo! Čas je zdaj tak, da zmaguje slabo berivo vsepovsod, kjer ni preskrbljeno za dobro. V domačo knjižnico pa spravita, ti oče in ti mati, tudi knjige in časnike in liste take vsebine, ki vaju poučujejo o pravi vzgoji otrok. Pa vzemita jih v tihih urah tudi vun in prebirajta jih in premišljujta. Zna-biti se vama utrne kdaj tudi kaka misel, da sta vzgajala doslej le prenerodno . . . Denimo v pogovor drugo reč! Sedanji čas je jako nemiren čas, čas brezveren in poln strupov za mladinsko nedolžnost in za nje večni blagor. Seveda je s tem vzgojni pose! tudi v družini za sto procentov bolj obtežen. Ali naj pa kar denemo roke križem in pustimo, naj svet teče, kakor ga vrag maže? Dobri starši tega ne bodo storili. »Naš čolnič otmimo!« bodo rekli, našo mladino rešimo! In poskrbeli bodo za svojo deco temeljitega verskega pouka, ravnali jih bodo na pogosto, če mogoče na vsakdanje sveto obhajilo, izročali in posvečali jih bodo mogočnemu Marijinemu varstvu (»Marijin vrtec!«). — Še bolj iskreno pa bodo poskrbeli za svojo odraslo mladino, da se jim ne omoti in ne izgubi v vrtincih življenja. In zlasti dandanes, ko ima stara kača toliko priganjačev po mestih in deželi, obeh spolov, ki pisano gledajo vsako nedolžnost kakor modras! Pa se še najdejo — Bogu bodi potoženo! — starši, ki branijo svojim hčeram v Marijine družbe, fantom pa v izobraževalna društva, meneč, pobožna dekleta ne bodo dobile ženinov, omikani mladeniči bodo pa slabi gospodarji! To je pa že preveč starokopitno! Ali se to pravi: otroke vzgajati z ozirom na nevarnosti in zahteve časa? To se pravi: otroku krivo pot kazati skozi življenje, navajati ga na široko cesto, ki pelje v pogubljenje, ne pa na ozko, ki pelje v večno življenje. Naj mimogrede še tudi omenimo, da se domača vzgoja mnogokod premalo ozira na to, da treba v deci zatirati zlasti tiste pregrehe, ki dandanašnje vladajo svet in milijone pehajo v pogubo. To so predvsem upornost, mesena poželjivost, brezbožnost in delomržnost. Tem štirim treba takoj in s pridom pobiti na otrokih rogove, da je vzgoja res času primerna. Času primerna pa naj bo tudi otrokova telesna izreja. Če trdijo najvestnejši in najbolj izkušeni dandanašnji zdravniki, da ni koristno otroke preveč mehkužiti in jim preskrbno ovijati glavo in vrat; če uče, da je za otroke preobila kava, zlasti pa vino ali celo žganje — strup; če svetujejo, naj opuste matere tisto nepotrebno zibanje in ujčkanje otrok, ker je nezdravo za razvoj otrokovih možganov; če zdravniki kar naravnost tirjajo, naj se pod kaznijo prepove tisti ogabni cucelj pri otrocih, potem se razumen oče in za blagor mladeži skrbna mati ne bosta mrdala nad presojo učenih in izkušenih mož, ampak bosta šla za pametnim napredkom časa in poskrbela, da bo poleg vzgoje tudi izreja njiju otrok času primerna. Vzgoja naj bo pa tudi kraju primerna — menimo, tistemu kraju, v katerem otrok zdaj biva ali pa bo gotovo bival v bližnji prihodnosti. Upoštevati je treba predvsem razmere v domači hiši, v družini: odrasli bratje, odrasle sestre, posli, vajenci.. . Pokaže naj se na njih otroku, kako zadovoljen in srečen je, kdor živi pošteno; a kako vreden pomilovanja in ogi« banja tak, ki živi divje in brezbožno. Isto-tako treba s tega ozira, da se otroku zgodaj pristudi tista strast ali tista pregreha, ki posebno gospodari v kraju, koder otrok živi. Morda je pijanost, razuzdanost, so-v vražnost, tatvina, brezbožnost? Povedati je pa otroku treba tudi, naj sovraži in zaničuje le greh, ne pa tudi ljudi, ki so žalibog vdani grehu. Za take nesrečnike da moramo moliti, jim pomagati do poboljšanja, potrpežljivo prenašati njih zasmehovanje in se junaško1 ustavljati njih zapeljevanju. Posebno'pazni morajo biti starši v krajih, kjer je razpaseno strankarstvo, da se ne oprime sovražnost tudi otroških src in da morda celo starši sami ne potegnejo v vrtinec prepirov nedolžnih duš. Na čez rečeno je najboljše, če se goji v otroku že prav izmlada tista čednost, ki je najbolj nasprotna pregrehi, razširjeni v otrokovi okolici. Strup se zaustavlja najboljše s protistrupom, slab zgled pa najbolj uspešno z gojo lepih čednosti. Proti pijanstvu zmernost, proti razuzdanosti najobčutljivejša sramežljivost, proti razkoš-nosti v obleki plemenita skromnost, proti lažnjivosti najvestnejša odkritosrčnost itd. Kajpak ne smemo pozabiti, naj bo tudi izreja otrok kraju primerna: drugačna v mestih, drugačna na deželi, drugačna v nezdravih krajih, drugačna v zdravih, drugačna celo v mnogih ozirih v hribih kakor v dolinah. Kdor bo pisal kdaj podrobneje o izreji otrok, bo moral tudi za te razlike imeti oko. Tretjič: bodi vzgoja tudi stanu primerna. Tistemu stanu namreč, ki mu pripada družina — ali pa mu bo pripadal otrok morda kesneje vse življenje. Toliko je jasno že samoposebi, da morajo biti malce drugače vzgojevani otroci gosposkih staršev kot otroci nižjih slojev. Saj mora ravno vzgoja pripraviti otroka na poznejše življenje. Le eno zadevo, posebno važno, naj omenimo. Kdo ne uvidi, da so baš gosposki otroci posebno potrebni temeljitega krščanskega pouka? Ali ne opazujemo na vseh koncih in krajih, kako rad pozabi na Boga in se dočista odtuji božjim zapovedim, kdor mora bivati v brezverni druščini, kdor dobi večkrat v roke slabe časnike in knjige, aH komur se dan na dan dobro godi? Pa tudi, kako rad prezirljivo zre na ubožce in trpine, komur so že rojenice na mehko postlale? Kako je uglajena pot na uživanje tistemu, ki mu petica dala je ime sloveče? Proti tem in drugim nevarnostim mora biti naravnana tudi vzgoja. — Otrokom iz revnejših družin je pa spet treba vcepiti prav živega zaupanja v vsemodro previdnost božjo, pa uriti jih zlasti v delavnosti, varčnosti in podjetnosti. V gosposkih otrocih zatirati napuh, poželjivost, bahavost; pri revnešjih pa lakomnost, ne-voščljivost, upornost in lenobo. Taka je vzgoja, če je stanu primerna. Stanu primerna naj bo pa tudi izreja otrokova. Mestni otroci so rahlejšega zdravja kot kmetiški panjači. Če vaški paglavec malo pokreha, komu je mar, saj še sam ne opazi; če pa začne gosposka bledina pokašljevati, Bog ve, če ni že zdravnik nujno potreben, — Enako je n. pr, s hrano. Gorjanski pastir ni kmalu sit in mu ne škodi, če pocelem požira; gosposki oblizanček pa potrebuje malo in še tisto mora biti drobno in mehko, da se ne drži revše tri dni v tri gube. Pa ne le na stan družine, tudi na prihodnji stan otrokov naj se vzgoja karmoč ozira. Ali bo ostal otrok doma, ali pojde na tuje (v šole, v obrt, služit)? To presodi iz družinskih razmer. Če pojde na tuje, govori mu še pogosteje o pogubnosti slabih druščin in o nevarnosti slabih zgledov, o potrebi vsakdanje molitve, o vse-vidnem očesu božjem, o pogostem prejemanju svetega obhajila ... Če pa misliš, da ostane otrok doma (pri obrtu, kupčiji, na gruntu), govori mu rad in rada o vestnosti pri delu, o poštenosti pri kupu in prodaji in o božjem blagoslovu, govori mu o časti kmetiškega dela in o ljubezni do rodne grude. To bo potem vzgoja — če se oziraš na vse to troje (čas, kraj in stan) — ne sezidana iz prsti in peska za danes in jutri, ampak kakor izklesana iz kremena, da je tudi časa zob ne bo okrušil, (Dalje.) To je vzgoja! O otrocih našega umorjenega prestoIonasleds»5ka, Lep dogodek iz življenja otrok našega Princ Maks, starejši sin prestolo- umorjenega prestolonaslednika, ki se je naslednikov, ima posebno rad ladije. Za zgodil v Miramaru, pripovedujejo. Podamo svoj rojstni dan 1, 1913, je dobil v dar kra- ga tudi našim bralcem, katerim je spomin sen majhen model vojne ladje. Kmalu po- na rajnega tako dragocen, tem pride o ^počitnicah v grad Miramar. Nekega dne se spre z dečkom, ribičevim sinom, ki je začel motiti prinčevo igro z ladjo ob morskem obrežju, ter ga udari. Mati, vojvodinja Zofija, vidi ta dogodek. Hitro pokliče Maksa, ga resno posvari radi prepira in ga s tem kaznuje, da mora ubogemu ribičevemu dečku darovati ladjico in ga prositi odpuščenja. Potem šele bo mati zopet zadovoljna s princem. Maks uboga. Težko je bilo to zanj. Pa se je premagal. Pri kosilu mu sestra princezinja Zofija čestita k lepi zmagi nad lastnim srcem. Oče nadvojvoda pa pristavi resen opomin svojim otrokom, da morajo spoštovati otroke domačega ljudstva, Drugi dan gre princ Maks k ribičevemu dečku in ga prosi, če se sme z njim in njegovo ladjico nekaj ur igrati. — To je vzgoja! Marsikateri naš »vaški princ« pri nas bi tega ne naredil ... Ta prelep zgled bi bil vreden, da bi se prebral vsem slovenskim staršem, da bi videli, kaj se pravi vzgajati. J. G. V Vojakova molitev. K Tebi, Neskončni, v brezmejni vsemir naše prisrčne hitijo molitve, Oče! odpusti nekdanje žalitve revi, ki ima v nebesa ozir. Naše strasti so nekdaj besnele, zdaj nam pošiljaš zanje šrapnele; kletve ostudne smo sipali nate, Ti nam pošiljaš morilne granate; grehi nečisti so Te žalili, krogel smo zanje pač zaslužili. Vendar — oko se pred tabo povesi: Oče, odpusti mi in prizanesi! Varuj me, vladaj me, čuvaj in vodi v bitkah, spopadih, zakopih, povsodi spremljaj me Tvoja očetova roka, kakor otroka, ki le ob materi varno koraka. Tebi je znana usoda vojaka, ki le ob tebi je varen življenja; v Tvoji oblasti je slednja stopinja. Strašni učinek morilne granate veže me nate. Vsaka težava, ki ljuto me križa, Tebi me bliža. Puško, bodalo, vojaško opravo, Tebi in domu le nosim v slavo. Ti me v nevarnostih brani, zvestega sebi ohrani! Pozdrav z goratega karpatskega bojiščaVam pošilja 24. aprila 1915. Limbarski. Nova cerkev presv. Srca Jezusovega v Drežnici na Goriškem. Leta 1913. je prinesel »Bogoljub« v 11. številki prilogo, ki je obsegala zgodovino gradbe nove cerkve presv. Srca Jezusovega v Drežnici. Božje Srce je razlilo nad to prilogo obilni svoj blagoslov in nam po njej obudilo po vseh slovenskih deželah veliko število dobrotnikov, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da se je zgradba novega svetišča v zadnjih dveh letih dokaj približala svoji končni izvršitvi. Kakor kaže slika, že kipi v nebo sredi vasi Drežnica veličastna stavba, ki priča celemu svetu, da bije širom slovenske domovine mnogo, mnogo src v požrtvovalni ljubezni do najlepšega in najljubeznivejšega — božjega Srca! Zdi se, kakor bi bilo že od Stvarnika usojeno, da stoji ta lepa zgradba v tej ljubki hribovski idili: tako krasno se spaja z mogočnimi nebotičnimi gorskimi velikani, ki jo obdajajo. Saj je ta kotiček slovenske zemlje najlepši del onega »planinskega raja«, ki ga tako ganljivo opeva »goriški slavček«, nepozabni pesnik duhovnik Simon Gregorčič, čigar zemeljski ostanki počivajo komaj uro hoda oddaljeni na pokopališču sv. Lovrenca ob modro-zeleni Soči! Mnoge dobrotnike, ki jih ima nova cerkev presv. Srca v Drežnici križem slovenske zemlje, bo gotovo zanimalo izvedeti, kako je v zadnjem času napredovala stavba tega »narodnega svetišča«, ki utegne — kakor vse kaže — res postati »nova ljubka božja pot na Slovenskem«. Podpisani si štejem celo v svojo sveto dolžnost, obveščati cenjene dobrotnike o stanju zgradbe, ki uspeva le vsled njihove velikodušne podpore. Hvala Bogu in našim dobrotnikom! Nova cerkev je v toliko dograjena, da je mogoče v njej obhajati službo božjo ne le »za silo«, ampak tudi že dostojno. Do pozne jeseni preteklega leta je bila cerkev v notranjščini že vsa obokana in ometana. Stebrovje v ladjah, ki je vse iz umetnega belega kamna, je — žal — še neizlikano; pač pa sta popol- se ne naveliča ju gledati, a srce se pred njima topi v pobožnih čustvih. Iznad začasnega velikega oltarja gleda na svoje častilce vzvišeni »p a t r o n« te cerkve in jih vabi k svojemu Srcu. Pred to častitljivo podobo smo Drežničani že v stari cerkvici se navduševali za ljubezen do presv. Srca, pred njo se zbiramo v novem svetišču k njegovemu češčenju. Ta podoba nad evhari-stičnim božjim Srcem v tabernakelju je priča gorečih ponočnih molitev moških častilcev noma dovršeni obe krasni galeriji v svetišču, dvojna lepa romanska vrata in obe veliki okni svetišča — vse iz umetnega kamna. Svetišče je dobilo lani tudi že svoj prvi nakit: dvoje nad štiri metre visokih, umetno na steklo slikanih oken. Slika na listni strani predstavlja prvo razodetje božjega Srca — Marijino Oznanenje, a na evangeljski strani razodetje presv. Srca v P a r a y -1 e - M o n i a 1 u. Sliki sta krasno uspeli: oko presv. Srca pred prvimi petki, priča ganljivih slovesnosti ob prvih petkih, priča nebrojnih svetih obhajil, ki jih Drežničani prejemajo v spravo božjemu Srcu in darujejo za svoje dobrotnike. (Naj omenim, da je bilo lansko leto prejetih tukaj nad 30.000 sv. obhajil — letos v štirih mesecih že nad 13.000, hvala Bogu!) Zato nam je ta podoba tako ljuba. K njej se zatekamo za pomoč tudi v sedanji veliki sili: odkar traja ta strašna svetovna vojska, se zbiramo tu k vojni pobožnosti in pošiljamo k božjemu Srcu goreče prošnje za cesarja, za vojake, za rešitev domovine in od-vrnitev božjih kazni — a nikdar ne pozabimo v skupnih molitvah priporočati božjemu Srcu tudi namene naših cerkvenih dobrotnikov. Saj nam dannadan zlasti v teh žalosti polnih časih dohajajo priporočila v molitev pred božjim Srcem, in številne zahvale za izkazane milosti nam pričajo, da se božje Srce milostno ozira na zaupne in prisrčne prošnje svojih častilcev v Drežnici. Vnanjščina cerkve je po večini dograjena in ometana, le spodnja nadstropja zvonika nimajo še ometa. Zvonik je pokrit le za silo in mora čakati boljših časov, da dobi pravo streho po načrtu. Stare zvonove, ki sicer niso veliki, a izborni, smo dvignili že pred letom v novi zvonik, kjer se glasijo kakor bi se bili pomladili. Seveda si želimo v prostorni zvonik v spopolnilo prijetnega zvonila še četrtega zvona, ki bi mogočno donel v slavo božjega Srca, a to ostane bržkone za vedno le — »pobožna želja«. Kakor je razvidno iz tega opisa in priloženih slik, primanjkuje novi cerkvi zunaj in znotraj še mnogo do končne dovršitve. Cerkev nima še kora, ne oltarjev, ne tlaka, ne oken — razen onih v svetišču. Pač pa je že naročenih nekaj slikanih oken v stranske ladje. Ta okna dobijo slike križevega pota na umetno steklo; tako bodo tudi slike v teh oknih govorile o ljubezni pre-svetega Srca: saj se prav v trpljenju Jezusovem razodeva najbolj pretresljiva ljubezen božjega Srca. Okna križevega pota so nam darovali razni domači in tuji velikodušni dobrotniki; naj jim bo za to tudi tukaj izrečena prisrčna zahvala! Križevega pota v novo cerkev težko čakamo, posebno zato, ker bi radi čimprej naklanjali svojim umrlim dobrotnikom odpustke križevega pota. V okna srednje ladje nameravamo sčasoma vpostaviti slike svetnikov, ki so v zvezi s presv. Srcem. Vsako teh šesterih oken s trojno odprtino bi stalo približno 500 kron. Nova cerkev je sicer, kakor rečeno, še prazna; a vkljub temu napravlja njena notranjščina veličasten vtis. Ta krasna harmonija vseh posameznih prostorov in delov očara ti — vstopivšernu pri glavnih vratih v cerkev — oko in srce! Priloženi posnetek notranjščine ne podaja prave celotne slike, ker je na njem veliko nevidnega: lepi členoviti pilastri v stranskih ladjah, ljubka krstna kapela na levo in podobna kapelica na desno ob vhodu in drugo. Sodba vseh obiskovalcev nove cerkve je soglasna: krasna stavba, vredna božjega Srca) In kaj bi ne bilo krasno to svetišče, saj se dannadan množijo dokazi, da si svoje prebivališče v Drežnici prireja zares presv. Srce samo! Kdaj se je še katera cerkev sezidala ob bolj neugodnih razmerah, kakor ta? A božje Srce odstranja sproti vsako napotje, ki skuša ovirati to sveto delo. Vedno nanovo gledam podpisani, kako se izpolnuje prisrčna želja pokojnega kardinala Missia: »Želim Vam, da bi Vam presv. Srce Jezusovo pomagalo premagati vse težave, ki bi utegnile ovirati to prepotrebno d e -1 o !« Lansko leto nismo sploh nameravali kaj delati v novi cerkvi, ker ni bilo denarja. V zaupanju v tolikokrat preskušeno pomoč božjega Srca sem vendar svetoval v cerkvenem odboru, da delo nadaljujemo vsaj par mescev, dokler ne bo porabljena neznatna vsotica, ki nam je bila na razpolago. Poklicali smo mojstra in zidarje in zidali nismo le par mescev, ampak do pozne jeseni, zidali nemoteni od vojnega viharja in izvršili ogromno delo v cerkvi in zunaj nje in — vse stroške lanskega dela tudi do vinarja pokrili! V sili nam je božje Srce sproti obujalo dobrotnike, in obuja nam jih vedno nanovo. O kako razume presveti naš »patron« iztakniti blaga srca in jih navdušiti za svoje svetišče v Drežnici! Večkrat me podpisanega ta prečudna skrb presv. Srca za svojo cerkev gane do solz. Bilo je lansko jesen, ko sem vstopil v prelepo novo cerkev čč. oo. kapucinov v Gorici na kratek obisk Najsvetejšega. Klečečega v klopi me nekdo potiplje po rami; ko se ozrem, vidim poleg sebe zelo uglednega gospoda, ki mi zašepeta na uho: »Gospod kurat, prav da Vas vidim: eno okno križevega pota v cerkvi presv. Srca bo moje. Denar je že pripravljen, prosim, pošljite mi račun.« Ganjen v srcu stisnem velikodušnemu dobrotniku roko v zahvalo. Po preteku nekaj dni piše mi isti gospod, da naroča še eno okno v imenu osebe iz svoje družine! — Škoda, da ne smem natančneje opisati drugega, še lepšega »slučaja« iz najnovejše dobe, ko mi je neka oseba v kraju, kamor me je moglo le božje Srce pripeljati po čudnem »naklučju«, izročila za novo cerkev krasno vsoto in mi izjavila, da me je tamkaj že dolgo — pričakovala! Do-tična oseba hoče, da ostane njeno lepo dejanje tajno. — Nimam li prav, če vedno trdim, da si svetišče v Drežnici zida božje Srce? Hvala ti za to, o božji Z v e 1 i č a r, neskončna hvala, da si »izbral in posvetil ta kraj, da ostane tvoje Srce tam vse dni«! Hvala, da si s svojim svetiščem v Drežnici našemu vdanemu ti narodu odprl novo zavetišče v dušnih in telesnih stiskah, nov studenec svojih milosSti! O daj, da tvoje presv. Srce od tu čimprej zavlada po naši domovini; daj, da tvoja ljubezen prežene iz naših src vse analike pregreh in strasti da nami kmalu zašije ona presrečna doba, ki si jo napovedal po preroku Cahariju z besedami: »Porečem: Moje ljudstvo si; in ono poreče: Gospod je m>o j Bo.ig!« Prisrčno zahvalo naj podpisani ob -tej -priliki izrečem Vam, cenjeni 'd o b r o rt n i k i sirom slovenske zenilje, ki ste do sedaj pomagali graditi "to inovo prebivališče (božjega Srca — zahvalo vnaprej tudi vsem, ki bodo v prihodnje ikaj žrtvovali za ito narodno svetišče! Zares: »narodno svetišče«, ker je zidajo dobrotniki iz vseh slovenskih pokrajin; celo iz daljne Amerike nam vrili Slovenci pošiljajo izdatne podpore. Mnogim .našim dobrotnikom sem že v posebnih pismih izrazil svojo ihva-ležnost, a wm mi ni mogoče: saj ipresv. Sune pozna vse; naj jim Ono .povrne vsak, tudi najmanjši prispevek s svojimi večnimi darovi! Pripomnim tu, da se -vsak dar sproti in vestno vpisuje v » zilait o društveno knjjiig.o«. Kdor želi potrdila, se .mu dopošlje ;drage volje; v ?pa-trona« doprinašali -v delu in denarju velike žrtve za novo .cerkev. Naj jim božje Sr.ce ;po-plaea s tem, da jih brez i zj £:m>e vse ogreje v prisrčni ljubezni do sebe, da tako v polni meri zaslužijo častni naslov: duhovni j a n.i 4>r e« v. Srtca I -Prisrčno hvalo tudi vsem prečastitim g g. s o b.r a.to m n a G o r i š k m, ,ki so našo sveto zadevo tako toplo priporočili svojim ljudem in ljubeznivo sprejeli naše »berače presv. Srca«! .Posebej se še zahvaljujem našim bližnjim sosedom, zlasti faranom tolminskim in v Ider-skem, kjer ima .nova cerkev največ dobrotnikov. Vsem sploh, ki so kakorkoli sodelovali pri tem delu v proslavo božjega Srca, kličem iz dna hvaležnega srca: Bog povrni t i so č e r o! Mi pa, duhovnijani presv. Srca, obljubljamo svojim cenjenim dobrotnikom nanovo, kar smo slovesno obljubili pred par leti v »Bogoljubovi« prilogi: »Drežničani, ki si štejemo v največjo čast in srečo, imeti -presv. Srce Jezusovo za svojega »patrona«, vršili bomo vedno zvesto poverjeno nam častno službo varihov tega narodnega svetišča in skrbeli, da božje Srce v njem ne bo nikdar osamljeno in zapuščeno, ne — obdajali bomo svojega vzvišenega »patrona« slejkcrprej z dokazi prisrčne ljubezni, po-kladali pred Njega v gorečih molitvah priporočila in namene svojih dobrotnikov in ga neprestano >in iskreno -prosili, -da pospeši zmago svoje ljubezni — -polni odpustek vsem vernikom, ki prejriiS svete zakramente, obiščejo oltar, kjet se ta praznik obhaja in molijo po namenu sv. očeta. 24. Četrtek. § V. Janez Krstni k. Popolni odpustek: a) tretjerednikom; b) udom bratovščine presV. Rešnjega Telesa kakor 3. dan; c) oriihi, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom bratovščine Srca Marijinega; e) udom družbe treznosti. 27. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek tistim, ki trikrat na teden skupaj molijo sv. rožni venec. 29. Torek. S v. P e t e r in Pav.el. Popolni odpustek: a) udom bratovščine pre-svetega Rešnjega Telesa kakor 3. dan; bj udom bratdvščine presV. Srca Jezusovega; spovednik more obisk bratovske cerkve spremeniti v drugo dobro delo; c) onlifl, ki nosijo višnjevi škapulir; d) udom bratovščine za uboge duše v vicah danes ali v osmini; e) tretjerednikom. — Tretjerednikom vesoljna odveza. Prave sreče ni. Vsa lepa, kot nekdaj, Si se raztilaj kraljica cvetja, miljena pomlad; le dni svobodnih nisi natii vrnila in dragih naših bojnih trat. Milijoni src hitijo ti nasproti a pomlajene sreče v srcih ni; dom zapuščeni delež je siroti, tam tiho toži, moli in trpi. »Zaupaj Nanj, ki vidi skrite boli* brez Njega prave sreče rii; On, ki sirot pozabil fii nikoli, v plačilo vrne ti srečnejših dni.« S. Serafika. Darovi* Za brat, N. Ij. Gospe: G. župnik Lčban, Batuje, 7 K. Za misijone med pogani; Tadej Cah&j v Zemlji vasi 50 K. Za odkup poganskih deklic; Marija Uršič, Obloke, 30 K. Z avarihe božjega grobi: Žiipnija Črni Vrli nad Idrijo 10 K. Za » Dejanje sv, betifistva« so poslali čč. gg.: Dblinar Frančišek, župnik V Cerkljah iia Gorenjskem, 10 K; Breitenberger Ignacij, kaplan V Spodnji Idriji, 50 K; Ignacij Obtetstar; kaplah v Hinjah, 16 K 40 viri.; Iviii Nočt kaplan v Šmarju pod Ljubljano, 12 K; Alojzij M^telič, župnik v Volčah na Goriškem, 15 K; Valehtih Jerše, kaplah v Mengštl, 80 K 20 Viti.; Ignacij Fertin, župnik v Zasipih, 30 K; Viktor Čadež, kaplan v Tržiču, 70 K; Ivan Opeka, kaplan v Komendi, 31 K 21 vin.; Martin Kerin, župnik v Boštanju, 16 K; prof. dr. J. Marinko, župni Upravitelj v Mavčičah, 62 K; Lovro Rožič, kapkti V Prevaljah na Koroškem, 20 K 64 vih.; g. Franc Novič v GoHfci 3 K; g. Katarina Starman v Preski 8 K 92 vin. Darovi za bosenski misijon. a) V denarju. Maribor: Joh. Novak 1 K 80 vin.; Mar. Ter-novšek 80 vin.; Frančiška Stampf 80 vin. Pole ža opeko: št. 454. tvana Sedej, Črni vrh, Polhov gradeč, 10 K; št. 455. Amalija Sajko, Maribor, 10 K; št. 456. Mar. Gruškovnjak 10 K; št. 457. A. Sajko, Niederdorf, 10 K; št. 458. Mar. Križahič, Maribor, i0 K; št. 459. Mar. Križanič, Maribor, 10 K; št. 460. in št. 461. Frančiška Strajnšak, Maribor, 20 K; št. 462, Župni urad Podbrezje 10 K; št. 463. Jera Mlač-iiik, Luče, 20 K; št. 464 .Mar. družba Št. Vid-Vipava 3 K 70 vin.; št. 465. Ter. Bbhaiiec iO K; št. 466. 2 K 10 vin.; št. 467. Alojzij Novak, Šmarje pri Jelšah, 8 K 30 vin. — b) Razni darovi: Uršulinski samostan v Škofji Loki nabral: 10 knjig, 1 zim. plašč, 1 srajco, 2 ovrat. rut, 1 zavitek brošuric, 1 prenovljen mašni plašč, 1 krasno vezeno štolo, 1 pregrinjalce za niašno knjigo, 1 krasni antipendij gdč. M. J., 3 kom. otr. perila, 2 zavitka starih oblačil, 1 škatljo čipk; Neimen. oddal v Alojzišču 3 knjige, 1 črnilnik; K. Kunčič 28 kom. kuhinjske iri namizne posode, 8 servijetov, 2 pre-vlaki ža blaž., glavnik, milo, brisačo, sveče podobice; P. Š. potov, košaro za novomašn.; ga. H. Šiferer 2 podobi v okvirju za novom.; Žen. Mar. družba Trst 1 zaboj (48 kg) perila za dijake; J. Š. 1 zabojček slaščifc; B. Stande-kar, Gradec, 21 kom. otroš. perila in obleke; N L., Gorje pri Bledu, 10 kom. razi. stvari; gdč. A. Pire 1 kos kvačk. čipk; ga. T. Šuster-šič 20 kom. dij. oblačila,- po Č. g. j. Kalanu 1 star mašni plašč. Misijon. Hčerke iz dobrih rodbin, ki čutijo v sebi poilic za redovni-štvo in se hočejo posvetiti vzgoji rfevnih otrok in misijonskemu delu v tu- in inozemstvu, se sprejmo v G3J samostan Srca Jezusovega (HerZ-Jesu-KIOšter) Dunaj XXI. Leopoldanfcfstrasše 123. Bogata zaloga •PORODNIŠNICA. | LJUBLJANA • KOMENSKE GA ULICA'41 ^F-ZDRWK:PRIW!]J-DrFR,DERGANC ' Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Scbmida zname- Bit0 OILJE ELOT odstrani hitrb in temeljito nastalo gluhoto, tečen je Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano, Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu v Celovcu. 546 vl šiualnih strojeu, koles, pisalnih stroje« Ljubljana, Dunajska cesta 17. = HuiRiiCiMifiM I rrn JSlajboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamfiijo ne samo njeni zadružniki temveč ludi cela dežela Kranjska, in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 K na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1914 čez 22 miljonov K. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice brezpl. na razpolago. ^llkllHHtltlllllllHnfllllMlIllllilltlllllllllinillllllllltMilltllltllillMlIlIMIIIIIIlItinillllllllllllltlllinilltlllllllltlllllt^ Dnevnik: i g celoletno K 26 — § polletno „ 13-— § četrtletno „ 6-50 | | stane po pošti prejeman: mesečno „ 2-20 | Sobotna izdaja celoletno 7 kron. miiuuHuiiiiiiimiHiummimumiiiHiiimmiiiiimHmiiiiiiiminiiiniimiiiiiimiMmiimiiiiiiiiiiiiiiimiiuuiii^ .Slovenec |iiiminiiniiiiiiiiiiiiii!iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii!iiiiiiiiiii]ii!ii!iiniiiiiiiiiiiiiiniii| I KATOLIŠKA TISKARNE | V LJUBLJANI sprejema v natisk vsakojake tiskovine od preproste do = najfinejše izvršitve. = , ........................................................................................