P olja, vrtače, presihajoča jezera in jame so le nekatere izmed kraških oblik, ki so podob- nim pokrajinam po svetu prenesle izvorno ime – kras. Med kraškimi fenomeni še posebej iz- stopajo jame; trenutno jih slovenski kataster jam beleži že več kot 15.000. Ob tem, da so nekatere turistične atrakcije, so jame izjemen del našega na- ravnega okolja in neprecenljiv vir naravne, a tudi kulturne dediščine. Lahko si jih predstavljamo kot nekakšna »okna«, ki nam odstirajo pogled v obsež- nejše podzemno življenjsko okolje. A jame še zdaleč niso edino kraško podzemno življenjsko okolje. Kamnina okoli človeku dostopnih podzemnih rovov skriva namreč tudi obsežen splet špranj in razpok, ki so življenjski prostor številnih organiz- mov. Čeprav so jame in druga podzemna okolja na prvi pogled skrita in umaknjena (lahko tudi zelo globoko pod površje), to nikakor ne pomeni, da so od površja tudi povsem izolirana. RAZMERE IN ŽIVLJENJE V PODZEMLJU V podzemlju, kjer ni svetlobe, ni rastlin in s tem tudi ne proizvodnje hrane. Zato je razpoložljivost hranil običajno majhna. Organizmi, ki tam prebivajo, so odvisni od vnosa hranil s površja, ki jih prinašajo, npr. ponikalnice ali prenikle vode. Življenje v okolju s skromno in nestalno ponudbo hrane, kjer vladajo tema, visoka zračna vlažnost in relativno stalna temperatura, se ne zdi prav gostoljubno. A kljub temu tukaj živijo raznoliki prebivalci. Jame so po- membno življenjsko okolje za nekatere površinske živali, ki tukaj preživijo le določen del leta, kot npr. netopirji. Nekateri organizmi pa so na življenje v podzemlju povsem prilagojeni in jih najdemo iz- ključno pod površjem. Samo v Sloveniji živi več kot 350 opisanih vrst podzemnih živali, a verjetno je prava številka še precej višja. Glavnino sestavljajo raznoliki nevretenčarji; po številu vrst prednjačijo ŽIVLJENJE V PODZEMLJU: SKRITO, A TUDI OGROŽENO / / Valerija Zakšek, Teo Delić NARAVA SLOVENIJE V jamah najdemo zelo raznolike jamske nevretenčarje, kot na primer TRNATEGA JEŽKA (Monolistra spinosa), jamsko školjko KUŠČERJEVO KONGERIJO (Congeria kusceri) in JAMSKEGA CEVKARJA (Marifugia cavatica ), SKAKAČE (na fotografiji skakač iz rodu Verhoeffiella) ter PODZEMELJSKEGA ŠESTEROOKCA (Stalita taenaria). foto: Teo Delić Jame so le eno izmed ljudem lažje dostopnih podzemnih življenjskih okolij. foto: Ester Premate Svet ptic 04, december 2023 20 hrošči, sledijo jim pajkovci, medtem ko v podzemnih vodah prevladujejo raki in polži. Kot del širšega Di- narskega krasa sodi Slovenija med območja, ki so s podzemnimi živalmi najbogatejša in tako predsta- vlja svetovno vročo točko podzemne biodiverzitete. MOČERIL: AMBASADOR ČISTIH KRAŠKIH VODA Med podzemnimi živalmi, ki so sicer le redko večje od centimetra, s svojo velikostjo izstopa močeril ali človeška ribica (Proteus anguinus). Je edini izključno opisana kot samostojna podvrsta. A tudi med na prvi pogled zelo podobnimi belimi močerili obsta- jajo razlike. Najnovejše molekularno taksonomske raziskave razkrivajo obstoj več ločenih vrst na Di- narskem krasu, od italijanskega Krasa pa vse tja do mejnega območja Hercegovine in Črne gore. Skupaj s črnim močerilom jih je kar devet, trenutno pa so v procesu znanstvenega opisovanja, kjer bodo dobile tudi imena. Dve med njimi sta zelo ozko razširjeni in posledično močno ogroženi: črni močeril v Beli krajini in izolirana populacija pri Stični. v podzemlju živeči vretenčar v Evropi in zagotovo ena najbolj prepoznavnih jamskih živali. Njegov videz je poseben zaradi telesnih značilnosti, ki jih povezujemo z življenjem v podzemlju: njegova koža je svetle, nežno rožnate barve, oči so zakrne- le. Dočaka lahko zavidljivo starost stotih let in je sposoben dolgotrajnega, tudi večletnega stradanja. Poleg belega močerila živi na zelo majhnem delu Bele krajine tudi črni močeril (P. anguinus parkelj), ki pa ima ohranjene oči. Ta populacija, verjetno z videzom površinskih prednikov, je bila leta 1986 MOČERIL ali človeška ribica (Proteus anguinus), ambasador podzemnega živalstva in čistih kraških voda foto: Teo Delić Ker glavne grožnje podzemnim organizmom prihajajo s površja, je pomembno ohranjanje naravnih habitatov na površju in čistosti voda, ki se stekajo v podzemlje. Svet ptic 04, december 2023 21 GROŽNJE IN VARSTVO PODZEMNEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Ne le močeril, ki je najbolj prepoznaven, tudi druge vrste jamskih živali so pogosto endemične, z omejenimi možnostmi razširjanja in počasnimi razvojnimi cikli. Prav zato so še posebej ranljive in ogrožene. Potreba po varovanju edinstvene in pestre podzemne favne je bila pri nas prepoznana že razmeroma zgodaj: pomen varstva jam in podze- mnih živali so poudarjali že pred več kot stoletjem, v Spomenici (1920). Kar nekaj podzemnih vrst in njihovih habitatov je pri nas zavarovanih. Tri izmed njih imajo poseben varstveni status tudi po evropski Direktivi o habitatih: močeril, hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) in jamska školjka jalžičeva kongerija (Congeria jalzici) ter habitatni tip jam s pestrim in/ali edinstvenim podzemnim živalstvom. Ker glavne grožnje podzemnim organizmom pri- hajajo s površja, je za njihovo varstvo pomembno ohranjanje naravnih habitatov na površju in čis- tosti voda, ki se stekajo v podzemlje. Komunalne in industrijske odplake lahko prek ponikalnic ali prenikle vode pristanejo v podzemlju. Podobno se zgodi tudi s presežki gnojil, organskega mate- riala in fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih VIRI – Rec Kn Agel H., ZAKše K V., Delić T., Gorič Ki Š., Tron Telj P. (2023): Multiple transitions between realms shape relict lineages of Proteus cave salamanders. – Molecular Ecology, v tisku. DOI: 10.1111/mec.16868 –Spo Menic A o d Se KA ZA v Ar STvo prirode in prirodnih Spo Meni Kov (1920). Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1: 69-75. – ZAg MAj STer M., Pol AK S., Fišer C. (2021): Postojna- Planina cave system in Slovenia, a hotspot of subterranean biodiversity and a cradle of speleobiology. –Diversity 13(6): 271. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije omogoča SMS-donacije v sodelovanju z družbami Telekom Slovenija, A1 Slovenija, T-2 in Telemach. Vsi navedeni ponudniki se v celoti odpovedujejo prihodkom iz naslova SMS-sporočil. površinah. Poznana je tudi grožnja neposrednega uničevanja podzemnih življenjskih okolij, kamor sodi gradnja prometne infrastrukture in kamno- lomov ali regulacije površinskih rek. Slednje ne spremenijo le hidrologije rečnega ekosistema na površju, marveč tudi v podzemlju. Neposredno uničenje življenjskega okolja ne vodi nujno v izgubo neke vrste, a lahko prispeva k povečani razdroblje- nosti njenega življenjskega okolja in populacij. Žal morava kot točkovno grožnjo opozoriti še na vedno obstoječi krivolov jamskih živali s pastmi. Temu so izpostavljene predvsem endemične in redke vrste hroščev, a so žrtve pasti tudi drugi organizmi in združba določenega območja. Raziskave podzemnega živalstva na slovenskih tleh so se začele z znanstvenim opisom močerila (1768) in drobnovratnika (1832). A po več kot 200 letih raziskav tako kot pri močerilu tudi pri drob- novratniku s pomočjo molekularno taksonomskih pristopov ugotavljamo razdrobljenost in izolira- nost populacij, kar pomembno spreminja pogled na varstveni pomen nekaterih populacij. Kljub številnim novim spoznanjem še vedno nimamo od- govorov na osnovna, a za njihovo varovanje ključna vprašanja: kje živijo, kako številčne so njihove in kako so te med seboj povezane? Odgovori na ta na prvi pogled preprosta vprašanja so neogibno pot- rebni, če želimo poznati stanje ohranjenosti mo- čerila, drobnovratnika in drugih podzemnih vrst. Le tako bo možno oblikovati ustrezne varstvene ukrepe, s pomočjo katerih jih bomo varovali; ne le krovnih vrst, marveč tudi druge podzemne vrste in združbe, skupaj z njihovim življenjskim okoljem. Že ob znanstvenem opisu leta 1832, ki je bil sicer v nemščini, je dobil tudi slovensko ime – DROBNOVRATNIK (Leptodirus hochenwartii). Ni težko ugotoviti zakaj, mar ne? foto: Teo Delić Pravila in pogoje sodelovanja v povezavi z SMS donacijami najdete na povezavi, dostopni prek QR-kode. (https:/ /www. ptice.si/pravno-obvestilo) Svet ptic 04, december 2023 22