ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 197S 335 KONGRESI IN SIMPOZIJI VI. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE V dneh od 1. do 3. septembra 1978 je bil v Banja Luki VI. simpozij o pouku zgodovine v šoli. Kot temo je obravnaval uporabo virov pri pouku zgodovine. Njegov organizator je bila Stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi društev zgodovinarjev Jugoslavije, gostitelj pa je bilo Društvo zgodovinarjev Bosne in Her­ cegovine. . Delovni del simpozija se je odvijal v veliki dvorani Doma kulture v Banja Luki. K prijetnemu razpoloženju in popestritvi vzdušja v sami zgradbi je prispe­ vala skrbno pripravljena razstava slikovitih narodnih noš Bosanske krajine, ki je bila prav tedaj postavljena v prostorih Doma kulture. Srečanje pedagogov je v imenu Društva zgodovinarjev Bosne in Hercegovine pozdravil predsednik tega društva Ibrahim Karabegović. Brana Trivio, predsednica občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Banja Luke, je pri­ sotnim posredovala nekaj podatkov iz zgodovine in vloge ter položaja tega kraja. Po pozdravu podpredsednika Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije in predsed­ nika Stalne komisije za pouk zgodovine Ignacija Vojeta se je začelo delo simpozija. Rade Petrovič, delovni predsednik dopoldanskega dela zasedanja, je za uvod v prvi referat Boga Grafenauerja »Problematika izdelave programa zgodovine kot obvez­ nega predmeta skupne osnove srednjega usmerjenega izobraževanja v reformirani šoli« povzel nekaj sklepov in načrtov, sprejetih na VII. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije v zvezi z reformiranjem šole in usmerjenim izobraževanjem. Opozoril je, da stoji pred zgodovinarji naloga razbremenitve učnih načrtov in programov v predmetih družbeno-ekonomske skupine. Referat Boga Grafenauerja je predstavil konstruktivno, hkrati pa revolucio­ narno novo ponudbo zgodovinarjev za oblikovanje učnih načrtov v usmerjenem izobraževanju. Pri svojem predlogu je imel referent pred očmi dejstvo, da mora novi učni program, ki predvideva na prvi stopnji usmerjenega izobraževanja za vse srednje šole enako število učnih ur zgodovine (150 ur v dveh letih), v novem časovnem okviru obenem vzgojiti delovnega človeka — samoupravi j alca, sposob­ nega razumeti dogajanja v današnjem svetu, in nuditi hkrati predstopnjo znanja zgodovine za tiste srednje šole, ki imajo uvrščeno zgodovino v svoj program tudi nadaljnji dve leti. Opozoril je, da je v osnovni šoli težišče zgodovine na nacionalni in poUtični zgodovini, zato bi bilo racionalno in potrebno v srednji šoli ta poudarek prenesti na zgodovino vsega sveta, medtem ko bi se obravnavanje zgodovine na­ rodov Jugoslavije omejilo le na kratek povzetek. Podrobnejša analiza dogajanj iz nacionalne zgodovine bi bila umestna le tam, kjer naša zgodovina pomeni nekaj novega, posebnega ali značilnega v svetovnem merilu. Prav tako naj bi se v sred­ nji šoli težišče iz politične preneslo na celovito zgodovino. Referent je v tem smislu predlagal različne aspekte, ki naj bi jih po raznih epohah obravnaval pouk zgo­ dovine: težišče populacije, migracije, odnos med razvitim in nerazvitim svetom, gospodarsko-družbeno delitev sveta, integracijske faktorje v človekovem življenju, povezovanje družbe, razredne boje in politične sisteme (tu bi prišla v poštev še zgodovina dogodkov). Omenil je tudi pripomočke, ki za tako obravnavo zgodovine v svetu že obstojajo in jih ne bi bilo težko prilagoditi za potrebe naših šol. Opozo­ ril je tudi na spremembe in težave, ki bi bile nujno potrebne ob tovrstnem obli­ kovanju učnega načrta. V diskusiji na ta prikaz in predlog so sodelovali Hrvoje Matkovič, Avdo Su- česka, Milutin Perović, Dragutin Pavličevič, Joško Jelaska, Rade Petrovič in Igna­ cij Voje. Vsi diskutanti so referat sprejeli pozitivno. Strinjali so se, naj to preda­ vanje predstavlja podlago za nadaljnje delo — izdelavo konkretnega učnega na­ črta in razporeda snovi po posameznih letih, tako da se bo navezovala na znanje, pridobljeno v osnovni šoli. To delo naj bi prevzela Stalna komisija za pouk zgo­ dovine in poiskala rešitev v celotnem sklopu družbenih predmetov v jugoslovan­ skem merilu. Diskutanti so se zavedali težav, ki jih predstavlja različni tempo uvajanja reforme po republikah in pokrajinah, pa tudi tega, da se bodo pojavile težave tako pri učencih zaradi zahtevnosti novega predmeta, pri potrebi po učite­ ljih drugačnega profila, ki jih bodo morale vzgojiti fakultete, pri težavnosti takega 336 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 pouka, kakor tudi pri izdelavi novih učbenikov in priročnikov. Vsem je bila pre- zentna teža preloma, ki bi ga tak program pomenil v tradiciji. K sodelovanju bi bilo treba pritegniti jugoslovansko znanost, fakultete, pa tudi šolske sekcije pri društvih zgodovinarjev, predvsem pa bo tak prelom zahteval svoj čas. Popoldanski del prvega dne simpozija je prisotnim predstavil konkretne ob­ jave virov, zgodovinskih čitank in hrestomatij v slovenščini in makedonščini ter njihovo uporabnost pri pouku zgodovine v šoli (taki referati so bili: »Objavljeni viri v slovenščini in možnosti njihove uporabe pri pouku nacionalne zgodovine« Štefana Trojarja, »Zgodovinske čitanke in hrestomatije v slovenščini, njihova znanstvena, idejna in metodična vrednost« Tomaža Webra, »Zgodovinske čitanke in hrestomatije v makedonščini, njihova znanstvena, idejna in metodična vred­ nost« Nauma Dimovskega). Splošnejše narave sta bila referata Blagote Draškovića o znanstvenih, idejnih in metodičnih zahtevah za zasnovanje moderne zgodovinske čitanke in Hranislava živkovića, ki je v svojem izvajanju obravnaval posebnosti uporabe virov v I. fazi srednje šole. Ugotovitev diskusije, v kateri sta sodelovala Štefan Trojar in Blagota Drasko­ vic, je bila, da je znanstvena analiza virov za osnovno in srednjo šolo prezahtevna in predstavlja neracionalno porabo časa. Zgodovinski pouk bi moral naučiti dija­ ke razumevanja določenih vrst virov, ki jih je srečati v družbenih vedah. Drugi dan posvetovanja je najprej Petar Strčić prisotne seznanil z možnostmi uporabe tekstov iz memoarjev, dnevnikov in kronik pri pouku zgodovine. Po kva­ liteti in bogatih izkušnjah, ki jih je posredovalo poslušalcem, se odlikovalo preda­ vanje ĐerđaGala »Značilnosti uporabe virov v osnovni šoli«. Sledila so izvajanja Miomira Basica o možnosti uporabe romana v osnovni šoli, Milutina Perovića o možnosti uporabe tekstov klasikov maksizma pri pouku zgodovine, medtem ko sta referata Milorada Kesića in Miralema Arslanagića obravnavala uporabnost tekstov iz dela Josipa Broza Tita pri pouku zgodovine narodnoosvobodilne vojne oz. ob­ dobja po njej. Diskusija o referatih tega dne je bila zaradi časovne stiske prelože­ na na naslednji dan. Za popoldanski del tega dne posvetovanja je namreč gostitelj predvidel ekskurzijo na Kozaro, kjer so se udeleženci poklonili spominu vojnih žrtev, ki jim je posvečen tudi veličastni spomenik znanega hrvaškega kiparja Du­ šana Džamonje, postavljen na Kozari. Zadnji dan so navzoči prisluhnili referatoma Stanka Perazića, ki je v jedrna­ tem, hkrati pa nazornem predavanju prikazal možnosti uporabe tekstov iz sodob­ ne esejistike (ob besedilih Miroslava Krleže) pri pouku zgodovine in Žeja Miridite z naslovom »Specifičnosti uporabe vira iz zgodovine starega veka«. Diskusija Lazarja Lakića, Joška Jelaske in Dragice Lukić je opozorila na to, da je bil na tem simpoziju opazen razkorak med znanstvenikom in praktikom. Težava je v tem, da preobremenjeni učitelji ne uspejo prebrati preobilja virov in literature, ki bi jih lahko uporabljali pri pouku. Morda bi tu delno lahko pomagala interdisciplinarnost in izkoriščanje poznavanja čtiva, s katerim so se dijaki sezna­ nili pri drugih predmetih. Diskutanti so poudarili tudi to, da je navzočnost učite­ ljev številčno preskromna. Razumevanje referatov, ki niso prebrani v srbohrva­ ščini, bi bilo treba olajšati s simultanim prevajanjem ali pa s predhodno razmno- žitvijo gradiva. Ignacij Voje je v nekaj besedah povzel delo simpozija in se zahvalil organi­ zatorjem in udeležencem. Na željo nekaterih prisotnih je bil zainteresiranim omo­ gočen še ogled mesta pod strokovnim vodstvom. Će na koncu skušamo v kratkem povzeti uspeh in raven posvetovanja, lahko •ugotovimo, da je bilo težišče zanimanja in diskusije posvečeno uvodnemu referatu, ki je tudi obravnaval najbolj žgočo temo. Ostali referati so se po kvaliteti zelò razlikovali. Izredno redki (Đerđ Gal, Stanko Perazić) so po kakovosti izstopali in pokazali globoko praktično poznavanje snovi in njenega podajanja ter nazorno predstavili probleme, pomen in uporabnost virov za pouk. Večina referatov se je namreč zadovoljila le z bibliografskim naštevanjem virov in njihove vsebine, ko­ likor ni obtičala (pri referatih o uporabnosti najnovejših virov) kar pri opisovanju zgodovine in okoliščin, v katerih so ti viri nastajali; zanemarila je praktični aspekt operativne uporabnosti virov pri pouku, ki bi moral biti bistven sestavni del takih predavanj, če prihaja do takih simpozijev vsako leto, kar je razmeroma pogosto, bi bilo treba s selekcijo preprečiti, da se to odraža v upadanju kvalitete referatov. Drug problem, na katerega je opozorila že diskusija, je bil razkorak med teorijo in prakso, med obiljem uporabnega gradiva in preobremenjenostjo učiteljev. Mor­ da je prav tu delno iskati vzrok za razmeroma pasivno sprejemanje referatov s strani navzočih učiteljev, saj so bili le redki pripravljeni izraziti svoje mišljenje v diskusiji. Navzočnost pedagogov, ki je sicer prvi dan res znašala skoraj 400 po- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 337 slušalcev, je rapidno padala iz dneva v dan, tako da. se je nazadnje skrčila le na tretjino prvotnega števila. Na koncu omenimo še, da bodo referati simpozija objavljeni v Pouku zgodo­ vine. Stalna komisija za pouk zgodovine je sklenila, da bo naslednji, VII. simpo­ zij, ki bo obravnaval umetniška dela iz narodnoosvobodilne vojne in revolucije in njihovo uporabnost pri pouku zgodovine, leta 1979 v.Srbiji. Darja Mihelič MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI 1978 (Osijek, 3. do 7. julija 1978) Le tisti, ki se je redno udeleževal modinških simpozijev od prvega sestanka dalje, more dati splošno sodbo o koristnosti in kvaliteti vsakoletnih zborovanj avstrijskih, madžarskih in jugoslovanskih (slovenskih in hrvaških) zgodovinarjev, zborovanj, ki imajo skupni naslov Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mo- dinci ali tudi Mogersdorf. Tudi o kvaliteti slovenskega deleža pri tem more spre­ govoriti samo zgodovinar, ki redno prebira publikacije, izšle po vsakem simpoziju; le-te namreč objavljajo vse referate po vrsti. Ne prvo ne drugo ni naloga mojega poročila. Želim namreč spregovoriti le o poslednjem simpoziju, ki je bil letos v Osi­ jeku. Njegova generalna tema se je glasila »Družbene, ekonomske in kulturne po­ sledice industrializacije v panonskem prostoru med obema velikima krizama ШЗ— 1929«. Organizatorja simpozija sta tokrat bila Zveza zgodovinskih društev Hrvatske in pa Zgodovinsko društvo Osijek. Simpozij je bil dobro pripravljen in izpeljan; udeleženci so bili gotovo zadovoljni z njim. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov iz istih dežel, županij in republik, ki so se simpozija udeležile, je imel uvodno predavanje domačin Dušan Plećaš; orisal je zgodovino Osijeka in okolice od antike dO najnovejših časov. Naslednjega dne je kot prvi predavatelj nastopil György Rânki, profesor iz Budimpešte, z referatom »Prispevek k primerjanju industrijskega razvoja v pa­ nonski regiji«. Njegovo razpravljanje je posegalo v metodološko sfero, potemta­ kem v področje teorije, kar se nâ modinških simpozijih gotovo redko dogaja. — Instruktiven je bil tekst »Pravni aspekti industrializacije v avstroogrski monarhiji 1873—1918«, ki ga je prebral Herbert Hofmeister z Dunaja. Izmed vseh družbeno­ ekonomskih procesov nove dobe je bila prav industrializacija tisti fenomen, ki je najtemeljiteje spremenil pravni sistem. Sprememb ni občutilo samo privatno pravo, temveč tudi trgovsko, obrtno, delovno, patentno in druga prava. Avtor je obsežno obravnaval še celotne odnose med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije v luči pravnih določil in potrdil, da sta se obe polovici od leta 1867 dalje vse bolj odtuje- vali druga drugi. Prišlo je celo tako daleč, da je glede zaščite firme in vzorcev predlagala Ogrska leta 1907, naj na njenem ozemlju tretirajo Avstrijce kot tujce. Avstrija je takšno zahtevo odklonila. — Mirjana Gros je sicer prijavila referat »Spremembe v družbeni strukturi severne Hrvaške po veliki krizi 1873«, vendar je od aktivne udeležbe odstopila. — Jože Som iz Ljubljane je v »Karakterističnih premikih v industrializaciji slovenskega prostora 1873—1929« opozoril na dinamiko šestih vzorčnih panog in specifičnosti, ki jih ta dinamika kaže (promet, bančni­ štvo, železo, premog, papir, tekstil) v citiranem času, vključujoč zlasti spremembe po prevratu 1918. Ker je bil razvoj elektrifikacije komaj nakazan, je vrzel spo- polnil s koreferatom Stefan Kamer iz Gradca, ki se je osredotočil predvsem na gradnjo elektrarne Fala na Dravi. Drugega dne predavanj se je Paul W.Roth iz Gradca lotil zanimivega in aktu­ alnega vprašanja, kako je vplival ekonomski razvoj na narodnostno problematiko .v času konjunkture na začetku 20. stoletja. Izvajanja je naslovil »Gospodarski na­ predek in problem narodnosti okoli 1900 na primeru kronovine Štajerske«. - • Tretjega dne so nastopili trije udeleženci simpozija. Najprej je Klara Mérey iz Pécsa referirala »O razvoju kapitalistične industrije pred prvo svetovno vojno v južni Transdanubiji« (Zadonavju). Omejila se je na ozemlje južno od Blatnega jezera, ki so ga zajemale štiri županije (Zala, Samogy, Baranya, Tolna). Nazorno je opozorila na dinamiko in ritem industrializacije v tem obmejnem delu Madžar­ ske. — Sledil ji je Antoša Leskovec iz МагЉота, ki je z referatom »Industrializa­ cija v severovzhodni Sloveniji med 1873 in 1929« dobro iri vestno orisal gospodar­ ski napredek mariborske makroregije. Njegov sintetični tekst moremo imetij za iz­ hodišče nadaljnjega tovrstnega znanstvenega dela, saj so bile dosedanje študije