Aktualno Podravje • Vozniki pogosto »zajahajo« cestne otoke - in pobegnejo O Stran 3 Podjetništvo Destrnik • Pingpong z občinskim podjetjem Gradnje Destrnik O Stran 5 M x \ V : o ,•' H.' > a: V U ¡¡J o"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 22. januarja 2019 Letnik LXXII • št. 6 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 «98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si VI • v v srediscu Ptuj • Upravičeni do osebne asistence, a kdo jo bo izvajal O Strani 6 in 7 Politika Ormož • Dokumentacija v razsulu, projekti pod vprašajem O Stran 2 VI» v v srediscu Podravje • Kidričevska obvoznica s papirja v izvedbo? O Strani 6 in 7 Podravje Videm • Pošto Videm pri Ptuju bodo preselili na Pobrežje O Stran 6 Ljudje in dogodki Slovenija • Peticija za prepoved uporabe pasjih verig O Stran 11 Slovenija, Podravje • Višanje minimalne plače (še najbolj) koristi državi Delavcu 28, državi pa 22 evrov Z novim letom je v veljavo stopila novela zakona o minimalni plači. Medtem ko bo delavec po novem pri plači prejel 28 evrov več, bo država na račun povišanja minimalne plače prejela 22 evrov več. Na ali za čigav račun se je torej povišala minimalna plača, bi se lahko upravičeno vprašali. Več na strani 5. „ A ___________■ •'ii'<| m m, — Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Gostilne Luk v Ulici heroja Lacka skoraj gotovo ne bo o Stran 2 Aktualno • Denar iz Drave odteka v Ljubljano, voda na mm "njive naših kmetov o Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Ormož • Iz občinskih omar padajo okostnjaki Dokumentacija v razsulu, projekti pod vprašajem Novi župan Danijel Vrbnjak, ki je občinske vajeti prevzel konec lanskega leta, pravi, da je treba občinsko upravo reorganizirati Foto: M H Skupaj z občinsko upravo se je najprej lotil nekaterih še nezaključenih investicij, formiranja občinskih delovnih teles - odborov in komisij ter priprave rebalansa proračuna, ki ga je napovedal že ob sprejetju proračuna. Na vprašanje, ali se mora kot nov župan ukvarjati tudi s starimi okostnjaki, ki so popadali iz omar, pa je odgovoril: »Marsikaj me preseneča. Predvsem okrog investicij, ki so v teku oz. so se začele v lanskem letu, kjer je še ogromno nedorečenega in nedokončanega. Pridobivamo razna dovoljenja okrog naložb, ki so bile sicer uradno že odprte, medtem ko dokumentacija še ni bila urejena - na primer hostel. Ta še vedno nima uporabnega dovoljenja, tudi upravnika ne. Potem so tukaj investicije, ki so s proračunom planirane v letošnjem letu. Nekateri projekti so, kar se tiče dokumentacije, v takem stanju, da jih ne bo mogoče izvesti. Vprašljiva je izgradnja vrtca v Podgorcih. Projekti se sicer nastavljajo, a je izvedba investicije predvidena preko javnega razpisa, na katerega pa bomo morali še počakati. Tudi dokumentacija ni tako pripravljena, kot bi morala biti. Za letos so bile predvidene modernizacije cest - a vsega ne bomo mogli izvesti, če želimo razvijati gospodarstvo, turizem ... Da ne govorimo o samem bazenu - razpis je bil zaključen 15. oktobra, pa niso našli upravitelja. Veliko je nedorečenega tudi glede prostorov raznim klubov in društvom.« Obetajo se kadrovske spremembe Glede morebitnih kadrovskih sprememb pa je Vrbnjak povedal: »Trenutno potekajo pogovori z zaposlenimi, da dobim sliko, kaj kdo dela, kje so pomanjkanja in kje so morda še kakšne rezerve. Definitivno bomo morali narediti reorganizacijo, delo se bo moralo drugače razporediti. O imenih pa je še preuranjeno govoriti.« Odloča se tudi o podžupanih; kdo bo in ali bosta en ali dva. Želi si, da bi to bil nekdo, ki se spozna na gospodarstvo ali na šolstvo, saj ocenjuje, da jih ravno na teh področjih čaka največ izzivov. Monika Horvat Ptuj • Vojna med stanovalci in najemnikom poslovnega prostora se nadaljuje Gostilne Luk v Ulici heroja Lacka najverjetneje ne bo Že na prvi pogled je jasno, da zadeve v primeru najema lokala v Ulici heroja Lacka na Ptuju niso črno-bele. Ta teden naj bi bilo dokončno znano, kako se bodo dogovorili in ali bo občina kot lastnik prostorov dosegla spremembo namembnosti, kar je predpogoj za odprtje gostinskega lokala. Stanovalci, ki bi morali podati 100 % soglasje k spremembi, so jasno povedali, da v to ne bodo privolili. Junija lani je ptujska občina objavila razpis za najem lokala v Ulici heroja Lacka. Iskali so ponudnika, ki bi tam opravljal gostinsko dejavnost. Na razpisu je uspel Aljaž Zemljič s ponujeno najemnino 1.160 evrov mesečno. A kot se je kasneje izkazalo, v tem prostoru takšne dejavnosti sploh ni možno izvajati brez spremembe namembnosti, čemur pa nasprotujejo etažni lastniki in stanovalci. Izbrani ponudnik je gostinsko dejavnost nameraval začeti že lani avgusta, a je vse skupaj ustavila odločba inšpekcije. Stanovalci so se namreč pritožili, čemur je sledila prepoved nadaljnjega urejanja prostora v gostinski lokal, česar pa se, trdijo stanovalci, najemnik ni držal in je dela nadaljeval. Vlogo za spremembo namembnosti, ki je podlaga za zagon gostinske dejavnosti v tem prostoru, je oddala Mestna občina Ptuj kot lastnik prostorov. „Najemnik lahko poda vlogo za spremembo namembnosti objekta, če je iz pogodbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, to razvidno, ali pa predloži kakšno drugo listino oz. pravnomočno sodno ali upravno odločbo (npr. sodba, s katero se pridobi lastninska pravica, sklep o dedovanju, odločba o razlastitvi)," so pojasnili na UE Ptuj. Foto: ČG Stanovalce moti več stvari: hrup, smrad, dejstvo, da je do sanitarij treba čez skupni vhod ... UE Ptuj: »Treba je predložiti soglasja vseh etažnih lastnikov« V obravnavanem primeru gre za večstanovanjsko stavbo, v kateri so nekateri prostori skupna last vseh stanovalcev - etažnih lastnikov. „Kadar izvedbena dela v posameznem delu večstanovanjske stavbe pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme začeti izvajati del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov," so jasno zapisali na UE Ptuj, ki o zadevi odloča. V ugotovitvenem postopku, ki je v teku, so ugotovili, da je najemnik poslovnega prostora posegel v skupne prostore in skupne inštalacije, za kar je pred izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Česar pa ne Zemljič ne občina nista pridobila. Sostanovalci kategorično proti O zadevi naj bi Upravna enota odločala ta teden, in čeprav še ni dokončne odločbe, je jasno, da bo ključno vlogo odigralo stališče stanovalcev kot etažnih lastnikov. Ti pa so jasno povedali, da s spremembo ne bodo soglašali. 6o-odstotni lastnik stavbe na naslovu Ulica heroja Lacka 1 je MO Ptuj, 40 % je v lasti etažnih lastnikov. Bojijo se, da zaradi delovanja lokala ne bodo „več imeli miru": zaradi vonjav, bioloških odpadkov, Stanovalci: »Niti slučajno nc bomo privolili!« Čeprav še ni dokončno sprejeta odločitev o tem, ali bo namembnost prostora spremenjena ali ne, je dejstvo, da stanovalci, ki imajo trenutno škarje in platno v rokah, ne odstopajo od svojih stališč. Kot je povedal Branko Černenšek, lastnik enega izmed stanovanj, nihče od treh lastnikov stanovanj ne bo privolil v spremembo namembnosti. Jezi jih, da se zdaj njih prikazuje kot tiste, ki ovirajo Žemljica v nameri, da odpre lokal: »Zakaj mu je občina dala v najem prostor, ki sploh ni namenjen gostinstvu? In to brez naše vednosti. Vse seje delalo na pamet. Tudi sam najemnik, ki je dobil dve inšpekcijski odločbi, je dela nadaljeval, čeprav ne bi smel. Mi smo proti temu, da je spodaj lokal, želimo namreč mirno živeti, zato na spremembo namembnosti iz poslovnega v gostinski lokal ne bomo pristali. V urejanje hiše smo v zadnjih letih vložili ogromno denarja in truda!« Ob tem pa poudarja, da se z lastniki stanovanj nihče ne pogovarja, ne predstavniki občine, ne najemnik. »Videli smo se le na ustni obravnavi na Upravni enoti.« hrupov, glasnih klimatskih naprav in prezračevalnikov, pa tudi dejstva, da bi bilo treba čez skupni hodnik do sanitarij lokala. Zemljič pristaja tudi na zamenjavo lokacije in odškodnino Ne Zemljič ne vodstvo ptujske občine za zdaj še niso vrgli puške v koruzo. Upajo, da se jim bo vendarle uspelo odgovoriti s stanovalci. Kot pravi Zemljič, je alternativa zanj tudi izplačilo dela vloženih sredstev, povrnitev izpada prihodka in zagotovitev druge lokacije za gostinsko dejavnost. Sicer je pripravljen pravico iskati na sodišču. Dženana Kmetec Aljaž Zemljič Se bo občina z Zemljičem dogovorila o „odškodnini" za vložek v urejanje lokala ali bodo zadeve urejali na sodišču? Ptujska občina: »Skupaj bomo iskali rešitve« „Mestna občina Ptuj še ni prejela informacije o tem, kako je odločila Upravna enota Ptuj glede gradbenega dovoljenja. Na podlagi tega se bomo skupaj z najemnikom pogovorili o nadaljnjih možnostih. Če bo Upravna enota Ptuj podala odločitev, ki ne bo ugodna zanj, bomo vsekakor skupaj iskali rešitve," so pojasnili na ptujski občini. Kakšen znesek bi bili pripravljeni najemniku ponuditi, če jim ne uspe spremeniti namembnosti, niso odgovorili. Kot tudi ne, ali iščejo drug občinski lokal, kjer bi lahko zagnal dejavnost, ki jo je nameraval v Ulici heroja Lacka. Foto: CG V tej stavbi je Zemljič nameraval odpreti gostinski lokal, a je praktično neverjetno, da se bo ta ideja uresničila. Foto: CG Foto: CG torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Štajerski 3 Spodnje Podravje • Ptujski kmetijski zavod z župani o vse pogostejših poplavah Denar iz Drave odteka v Ljubljano, voda pa uničuje kmetijsko zemljo Ena glavnih posledic pogostejšega poplavljanja reke Drave in drugih vodotokov je uničevanje kmetijskih zemljišč, ki so za občine v Spodnjem Podravju še posebej pomembna. Na srečanju županov, predstavnikov Kmetijske zbornice in Direkcije za vode so sklenili, daje ključno redno vzdrževanje strug in jasno zastavljene prioritete, ravno te pa bodo lahko dosegli s skupnim konsenzom celotne regije. Direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek je povedal, da se glede na današnje razmere tej problematiki daje bistveno premalo pomena. Klimatske spremembe zadnja leta po njegovem povzročajo vse več ek-stremnih vremenskih pojavov, bodisi suše ali poplave, do katerih prihaja vse pogosteje, Drava pa spet postaja vse bolj poplavna reka. »Pretočnost struge reke Drave se je po naših podatkih v zadnjem obdobju bistveno zmanjšala, kar kliče po resnem in skupnem pristopu k iskanju rešitev. Zavedamo se, da je kmetovanje ob Dravi zahtevnejše kot kje drugje, vseeno pa ne smemo pristati na to, da bi vsako drugo leto poplavljala in povzročala novo škodo,« je dejal Re-bernišek in dodal, da enako velja tudi za vse druge vodotoke v regiji, ki so vezani na Dravo. Milan Unuk, predsednik sveta ptujskega kmetijskega zavoda, meni, da mora za težave s poplavami poskrbeti država, saj občine ne morejo na svoja pleča prevzeti še skrbi za izboljšanje pretoka Drave, pri tem pa je preveč denarja iz Drave preko Dravskih elektrarn Maribor že steklo iz regije. Denarja komaj dovolj za nujne sanacije Vodja mariborske območne enote direkcije za vode Mateja Klena-ček ni povedala veliko spodbudnega, saj sicer običajno preambiciozne letne programe izvedejo le v omejenem obsegu denarja, ki ga država " t| V ï\ nameni za vzdrževanje vodotokov. »Ker denarja ni dovolj, da bi težave odpravljali sproti, ali bi delovali celo preventivno, se moramo pač odločati za prioritete, te pa so varovanje objektov, naselij, vodne in preostale infrastrukture,« je poudarila Klenač-kova in dodala, da jim način vzdrževanja dirigira tudi območje Nature 2000, ta pa jim med drugim onemogoča odvažanje gramoza. Tako tudi VGP Drava Ptuj, ki kot koncesionar skrbi za vodotoke na tem območju, opozarja, da je denar na voljo izključno za sanacijo, ne pa tudi za preventivo. Po besedah direktorja Boruta Roškarja svoja dela opravljajo v okviru zagotovljenih sredstev, ki pa so omejena. Med prioritetami je po njegovem kmetijska problematika pač premalo izpostavljena. »Sredstev za preventivo praktično ni. Drug problem pa je, da tudi kmetijci ta območja orjejo tik do reke Drave. Vsaka manjša poplava, ki se zgodi, pa zato odnaša to rodovitno zemljo in jo odlaga v reki Dravi. To posledično zmanjšuje pretočnost, kar pa je ključna težava,« izpostavi Roškar. Župani rekli »da« skupnemu programu Župani so opozorili tudi na številne anomalije, s katerimi se srečujejo Darinka Fakin, V .IV. županja občine Majšperk FOTO: Vida Božičko Mateja Klaneček iz Direkcije za vode, predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk, direktor KGZS Ptuj Andrej Rebernišek in predsednik KGZS Cveto Zupančič na terenu, zato so vsi skupaj prikimali pobudi, da se v marcu ponovno zberejo. Takrat bi organizirali veliko okroglo mizo, na katero bi povabili vsa pristojna ministrstva, direkcije in stroko. Župani regije pa morajo takrat nastopiti enotno ter izpostaviti problem, ki ga imajo lokalni kmetje in drugo prebivalstvo, kajti le tako bodo lahko naslovili od-ločevalce. »Ni prav, da nam študije pripravljajo ljudje v Ljubljani, potem izvedejo neki projekt in na koncu ni zadovoljen nihče. Težave imamo mi, zato moramo tudi mi nanje opozoriti,« je še sklenil direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek. Vida Božičko »V Medvedcahje zadrževalnik, ampak pri tem Sestrskem jezera se domače počutijo tudi ljudje. Umetniki, ki so tam slikali, so se morali odstraniti. Upam, da bo jezero služilo namenu in seveda, da bomo tam prostor dobili tudi ljudje z dejavnostmi, ki v resnici ne motijo vsega, kar tam živi.« Milan Gabrovec, V IV. župan občine Markovci »Popoln absurd je tudi prepoved odvoza gramoza iz reke. Lahko ga prestavljamo, ne smemo pa ga odvažati. Tako ga zdaj odnaša na Hrvaško, kjer ga za zdaj še lahko odvažajo, nam pa ga nato prodajajo nazaj v Slovenijo« Branko Marinič, župan občine Videm »Nujna je tudi izgradnja protipoplavne zaščite na reki Polskavi. Gre za številne domove, ki so zaradi tega že doživeli poplave. To moramo v prihodnje preprečiti. V rokah že imamo sporazum, da bi ga podpisali, šli v razpis in izgradnjo. Pa seje znotraj ministrstva znašlo gnezdo strokovnjakov, kije v reki našlo dve vrsti rib, kijih ni še videl noben ribič. No, in zato se vse ustavi.« Foto: Črtomir Goznik Podravje • Direkcija na prometnih otokih lani zamenjala kar 148 prometnih znakov Vozniki pogosto »zajahajo« cestne otoke - in pobegnejo Zaradi nedoslednosti voznikov so neredki primeri trkov v prometne oz. ločilne otoke in poškodovanja prometne signalizacije. Toda veliko je primerov, ko povzročitelji pobegnejo s kraja dogodka. Da bi umirili promet in izboljšali prometno varnost, je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v lanskem letu na regionalni cesti Ptuj-Zavrč rekonstruirala nevarno križišče v Markovcih za Zabovce ter vanj umestila prometni otok. Neredki pa so primeri naleta voznikov v ta otok. »Takšna ureditev omogoča in zagotavlja bistveno večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, seveda pa se kljub takšni prometni ureditvi običajno zaradi neprevidnosti in nezbranosti med vožnjo zgodijo prometne nesreče. V preteklem letu smo policisti Policijske postaje Ptuj na tem odseku obravnavali tri prometne nesreče, vsem pa je bil primarni vzrok nepravilna stran in smer vožnje,« pojasnjujejo na ptujski policijski postaji. Slabo osvetljen prometni otok v Osluševcih Pogosto je opaziti podrte prometne znake tudi na cestnih otokih v križišču za Osluševce in Podgorce na cesti Ptuj-Ormož. Ormoški policisti so v tem križišču v zadnjih treh letih obravnavali tri prometne nesreče, kjer so bili vzroki enaki: neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. »Sicer pa je tako, da večina dogodkov (poškodovanj) sploh ni prijavljenih, ker so vozniki sami 'zajahali' otok oz. prometni znak,« pritrdi komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko, ob tem pa še opozori: »Ker smo v preteklosti Prometni otok v križišču v Osluševcih je v temi, saj ga javna razsvetljava z ene strani slabo pokriva, opozarjajo ormoški policisti. Na cestnih otokih je neredko opaziti podrte prometne znake. že sami ugotovili, da je 'otok' oz. prometna signalizacija, ki ga označuje, v temi, saj ga javna razsvetljava z ene strani slabo pokriva, smo o tem na Direkcijo RS za infrastrukturo že napisali svoje ugotovitve, vendar se kaj bistveno do sedaj še ni spremenilo.« Kdo krije škodo V lanskem letu je bilo sicer zamenjanih kar 148 prometnih znakov na otokih, ki so na državnih cestah v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Na direkciji pojasnjujejo, da če policija najde povzročitelja, krije stroške on sam oziroma zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano. V nasprotnem primeru pa krije strošek upravljavec ceste. Monika Horvat Foto: M H 4 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Ptuj, Podravje • Vlaganja v ptujsko cestno infrastrukturo Sanacija nevarnega mostu proti Grajeni naslednje leto Po petkovem sestanku s predstavniki Direkcije za infrastrukturo RS na ptujski občini sta Slovenskogoriška cesta in cesta Grajena-Vu-rberk končno na seznamu za obnovo. Novosti pa se obetajo tudi na pred kratkim obnovljenem ptujskem mostu: ukinjajo kolesarsko stezo in prehod za pešce, ponovno pa vzpostavljajo tri vozne pasove. Ker nekatere ceste na območju Ptuja, ki so nujno potrebne obnove, niso v petletnem planu vlaganj Direkcije RS za infrastrukturo (Direkcija), je županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek njihove predstavnike zaprosila za sestanek. Srečanja, ki je bilo v Mestni hiši v petek, se je udeležil tudi direktor Direkcije Damir Topolko. Gajškova je z izkupičkom pogovora zadovoljna. Čeprav o konkretnih rokih in sredstvih, potrebnih za realizacijo, ne Topolko ne Gajškova - vsaj pred novinarji - nista govorila, sta izpostavila nekaj projektov, ki naj bi jih po skupnem sestanku vnesli v plan. Med njimi sta Slovenskogoriška cesta ter povezava Grajena-Vu-rberk. "To je za nas ključnega pomena, saj imamo na tem območju veliko predlogov tudi od Sveta za preventivo zaradi varnih šolskih poti. Zdaj bomo te stvari dali v petletni plan in se sproti dogovarjali o realizaciji. Nekatere postopke bomo v tem letu že začeli, računam pa, da bomo kar nekaj tega lahko izvedli v letih 2020 in 2021," je po sestanku povedala Gajškova. O južni obvoznici in poteku trase tokrat niso govorili. Pri obnovi odseka Grajena-Vurberk naj bi sanirali tudi zelo nevaren most, izvedba je planirana za leto 2020. Tudi številne občinske ceste v MO Ptuj so potrebne vlaganj. Pregled in popis del so na občini že naredili, v Županja MO Ptuj Nuška Gajšek v pogovoru z direktorjem Direkcije RS za infrastrukturo Damirjem Topolkom teku je priprava elaboratov. Naslednji korak bo objava razpisa za podelitev koncesije za javno-zasebno partnerstvo. To naj bi bil predpogoj, da bo obnova stekla kar se da hitro. Rekonstrukcija ceste Ptuj-Spuhlja v letu 2020 Z delom, opravljenim na našem območju, in dogovori na sestanku z županjo je bil zadovoljen tudi direktor DRSI Damir Topolko. Prepričan je, da je zastavljene projekte na območju MO Ptuj možno realizirati zelo hitro:„Pogovarjali smo se o znanem projektu Ptuj-Spuhlja. V nadaljevanju bomo izvedli še en sestanek s civilno iniciativo in prepričan sem, da bomo prišli do skupnega dogovora. Ta projekt bi pripravili še letos, izvedli razpis in naslednje leto šli v gradnjo.« Zaveda se, da je na odseku Graje-na-Vurberk kar nekaj točk, ki jih bo treba urediti. Projektna dokumentacija za most naj bi bila že pripravljena, izvedba naj bi sledila v letu 2020. Z doslej realiziranimi projekti v Spodnjem Podravju in na Ptuju je zadovoljen. Nekateri, kjer se srečujejo s skupnimi vlaganji, pa naj bi ostali nerešeni tudi zaradi tega, ker jih lokalna skupnost ni pripravila, je zaključil Topolko. Dzenana Kmetec Spremembe v krožišču pri minoritskem samostanu Minuli teden sije vodstvo ptujske občine ogledalo stanje v krožišču pri minoritskem samostanu na Ptuju in se dogovorilo o rešitvah. „Prvi del bo izveden zelo hitro. V tej fazi bomo najprej izbrisali prehod za pešce, ki gre iz mesta proti parku. Obhodje varna šolska pot, ki gre mimo Miheličeve galerije pod mostom. To bo z vidika varnosti najbolje. V začetku bomo zadeve spremljali in odločili, če bo to tudi trajna rešitev,« je povedala županja Nuška Gajšek. Fiksno krožišče naj bi uredili še v tem letu, a želijo prej vse preveriti in najti rešitev, s katero bo zadovoljna večina. Načrtuje se tudi ukinitev kolesarske steze na mostu in ponovna vzpostavitev treh voznih pasov. To naj bi uredili v zelo kratkem času. Foto: CG Foto: CG Ptuj • Na razpis za upravljanje prispela ena sama ponudba Dominikanec tudi v prihodnje v rokah Magdiča Tudi v letošnjem letu bo programske vsebine v Dominikanskem samostanu na Ptuju kreiral Pavel Magdič. Na razpisu je bilo kot edino prijavljeno izbrano podjetje PM Management in produkcija, d.o.o, preko katerega je Magdič za vsebinski del dogajanja v „dominikancu" zadolžen od aprila leta 2017. „Pogodba s podjetjem PM Management je sklenjena za obdobje enega leta," so potrdili v podjetju Javne službe Ptuj, ki upravlja dominikanski samostan. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 21. novembra lani, presenetljivo pa je v roku prispela ena sama ponudba. Kot je bilo navedeno v razpisu, so iskali nekoga, ki bi bil pripravljeni prevzeti vodenje programskih vsebin kongresno--kulturnega središča, organizacijo in izvedbo koncertov, festivalov in drugih kulturnih dogodkov, razstav, kongresov, poslovnih srečanj... Ob prijavi je bilo treba oddati specifikacijo za leto 2019 z načrtovano vsebino. Prokurist izbranega podjetja Pavel Magdič je bil tudi doslej zadolžen za programski del dogajanja v dominikanskem samostanu. Kot je dejal, bo natančen celoletni program dogajanja znan v roku desetih dni. Prvi velik dogodek bo za valentinovo, ko bodo gostili vrhunske operne soliste. Za dominikanski samostan letno 150.000 evrov Za delovanje dominikanskega samostana ptujska občina letno nameni 150 tisočakov. Magdič pričakuje, da bo vsaj tak znesek tudi v proračunu za leto 2019. Tretjina sredstev Tudi v prihodnje bo vsebinski del programa v dominikanskem samostanu kreiral Pavel Magdič. je namenjena za izvedbo programa, drugo so materialni stroški, stroški vzdrževanja in seveda plačila vodji. Od aprila 2017 do januarja 2019 je ptujska občina na račun podjetja PM Managment nakazala 33.311 evrov (vir: Erar). Mesečni znesek (gre za honorar vodji programa) je v zadnjih šestih mesecih znašal 1.262 evrov, pred tem je bila ta vsota za nekaj sto evrov višja. Kakšne so cene najema dominikanskega samostana Ekonomska cena najema velike dvorane dominikanskega samostana za en dan (vse vključeno) znaša 600 evrov, male dvorane 300 evrov. Ceni brez čiščenja in tehnične službe sta 350 in 250 evrov. Precej nižja je cena za ptujsko občino in njene zavode: dnevni najem velike dvorane znaša 250 evrov, male 150 evrov. Prostore dominikanca pa oddajajo tudi za poroko. Najem za izvedbo samega obreda (dvorišči ali refektorij) stane 250 evrov, za 100 evrov dražji je najem prostora za obred in slavje (refektorij, zunanje ali notranje dvorišče). Urni najem kateregakoli prostora (do 2 uri) stane 45 evrov. Dzenana Kmetec I i I V kongresnem centru najmanj kongresnega turizma Lani je bilo v dominikanskem samostanu na Ptuju izpeljanih 72 dogodkov, leta 2017 pa 48. Okrog 42-odstotno rast beležijo tudi pri dnevnih obiskih, praviloma turistov. Okrog 3.000 si jih je lani ogledalo ta prostor. Vstopnica za vodenje z digitalnim avdio vodičem stane štiri evre po osebi. Magdič priznava, da kongresni turizem na Ptuju še ni zaživel tako, kot bi lahko. Organizatorji takih dogodkov naj bi iskali celovito ponudbo, s hotelsko namestitvijo, prehrano ... V lanskem letu so sicer izvedli nekaj takšnih dogodkov, predvsem za podjetja in zavode iz Spodnjega Podravja (ZRS Bistra, LEA...). V letu 2018 so v dominikanskem samostanu zabeležili 8.500 obiskovalcev prireditev. Foto: CG Foto: CG Ptuj, Središče ob Dravi • Občina vztraja pri izstopu iz pokrajinskega muzeja Akterji brez dogovora, čakajo na mnenje kulturnega ministrstva Četrtkov sestanek v ptujski Mestni hiši po tem, ko je občina Središče ob Dravi napovedala izstop iz sousta-noviteljstva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ni prinesel dogovora. i Foto: MH Zaradi napovedanega izstopa občine Središče ob Dravi iz soustanoviteljstva pokrajinskega muzeja nad zaposlenimi v ormoški enoti visi grožnja o morebitnem odpuščanju. »Žal včeraj do dogovora ni prišlo. Občina Središče ob Dravi vztraja pri svoji odločitvi,« je rezultate sestanka, ki je sicer potekal za zaprtimi vrati, na kratko pokomentiral direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Aleksander Lorenčič, a ob tem izpostavil: »Treba je poudariti, da je obstoječi temeljni akt še vedno veljaven. Spremembo morajo potrditi vse občine (so)ustanoviteljice oziroma njihovi občinski sveti. Torej iz tega izhaja, da še vedno ostajajo tudi obveznosti (so) ustanoviteljev. Kdor se tega ne drži, ne deluje v skladu z zakonom. Poleg odloka soustanovitelje veže tudi Pogodba o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med soustanoviteljicami JZ PMPO.« Po njegovih besedah bo v kratkem sledil sestanek še na ministrstvu za kulturo, kjer bodo preverili pravne zadeve. To je potrdil tudi župan Jurij Borko. Če muzeja ne sofinancira 16 občin iz UE Ptuj, zakaj bi ga Središče?! Kot smo pred kratkim obširno poročali, je občina Središče ob Dravi sprejela odločitev o tem, da zapušča Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ker ji ob poplačilu vseh obveznosti ostaja vse manj investicijskega denarja. Tako bi prihranili okoli 20.000 evrov letno. Župan Borko ob tem ne more mimo neenakopravnega sofinanciranja omenjenega zavoda, saj tri ormoške občine pokrivajo kar tri zaposlene, Mestna občina Ptuj pa zgolj enega. Sprašuje se, kje je preostalih 16 občin, ki so se izločile iz bivše MO Ptuj. Direktor muzeja pa svari, da bo izstop središke občine, zlasti v muzejski enoti Ormož, prinesel nezanemarljiv finančni primanjkljaj tako pri plačah kot pri materialnih stroških. Posledica bo okrnjen program delovanja, morda tudi odpuščanje zaposlenih. Monika Horvat torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Štajerski 5 Slovenija, Podravje • Zakaj višanje minimalne plače (še najbolj) koristi državi Delavcu dodatnih 28, državi pa 22 evrov Z novim letom je v veljavo stopila novela zakona o minimalni plači. Po novem bruto minimalna plača (bruto I) znaša 886, neto izplačilo delavcu pa 667 evrov. Celotni stroški minimalne plače (bruto II) za delodajalca znašajo 1.029 evrov. Medtem ko bo delavec po novem pri plači prejel 28 evrov več, bo država na račun povišanja minimalne plače prejela 22 evrov več. Na ali za čigav račun se je torej povišala minimalna plača, bi se lahko upravičeno vprašali. Delodajalci bodo plačevali več, približno toliko več kot delavcu bodo dolžni plačati tudi državi. Izračun, ki so ga pripravili na Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ptuj, celo pokaže, da bo prihodnje leto (2020), ko je predvideno zvišanje bruto plače na 940 evrov, delavec pri neto plači prejel 33 evrov več kot letos, država pa 30 evrov več. „V obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu ponovno poudarjamo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, tako da bi delavci imeli višje neto plače na račun nižjih davčnih obremenitev. Torej je treba razbremeniti plače z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo," je poudaril direktor OOZ Ptuj Boris Repič. Posledice: nižji otroški dodatki, • V« V, I ■ «v* nižje štipendije, višje plačilo vrtca ... Ob tem Repič še dodaja: „Opozoriti je treba še na en vidik višanja minimalnih plač. Ker se bo mesečni prihodek družine povečal, se lahko Primerjava stroškov minimalne plače po letih in razdelitev (v evrih) I Leto Bruto plača 1 Neto plača Neto več kot prejšnje leto Celotni stroški plače Država dobi Država dobi več kot prej Delodajalec plača več kot prej 2017 804 613 - 934 320 - - 2018 842 638 24 978 340 19 43 2019 886 667 28 1.029 362 22 50 2020 940 700 33 1.092 392 30 63 Vir: OOZ Ptuj Boris Repic, direktor OOZ Ptuj: »Sedanji predlog povišanja bo največ prinesel državi!« Foto: Črtomir Goznik Februarja bodo delavci, ki prejemajo minimalno plačo, pri plači za januar prejeli višje neto izplačilo. družina uvrsti v višji dohodkovni razred in bo zato upravičena do nižjih otroških dodatkov, štipendij ali subvencij, kot je bila doslej. Posledično se povišajo računi za vrtec in šolsko prehrano. Iz tega je razvidno, da je predlog slabo strokovno pripravljen in zato brez popravkov dohodninske lestvice oziroma zneska splošne olajšave prinaša v letu 2019 in še bolj 2020 večjo korist državi kot pa delavcem.« Destrnik • Pingpong z občinskim podjetjem Gradnje Destrnik Pukšič ga je zagnal, Vindiš ugasnil, Pukšič ga ponovno ustanavlja ... Ena izmed prvih potez novega-starega destrniškega župana Franca Pukšiča bo ponovni zagon občinskega podjetja Gradnje Destrnik. Pukšič je občinsko podjetje ustanovil leta 2008. Ko ga je na županski funkciji nasledil Vladimir Vindiš, je padla odločitev, da občina podjetje zaradi slabe ekonomike zapre. V začetku leta 2015 so stekli postopki za likvidacijo, delavce so prezaposlili v občinski režijski obrat. Volitve 2018 so občini Destrnik prinesle novega--starega župana Pukšiča, ki se je odločil za ponovno ustanovitev podjetja. „Temeljno vodilo k tej odločitvi je bilo, da si bomo lahko znotraj občine ponovno obračunavali 22-odstotni davek na dodano vrednost. Podjetje si ga lahko poračunava, občina ne. S tem lahko v občini ustvarimo za 22 odstotkov več del. Predlog je, da bi podjetje zaživelo v začetku aprila. Najprej bomo imenovali vršilca dolžnosti direktorja, potem bo sledil razpis za to delovno mesto. Cilj je izbrati direktorja, ki bo podjetje peljal naprej. Za letos načrtujemo, da bi imelo podjetje 80 odstotkov dela na javnih občinskih površinah in infrastrukturi (ceste, kanalizacija, zimska služba, pokopališče ...), 20 odstotkov dela bi iskali na trgu. V prihodnjem letu bi bilo razmerje 60:40 Po napovedi župana Franca Pukšiča bodo dejavnost „reinkarniranega" občinskega podjetja Gradnje Destrnik zagnali po 1. aprilu. (40 odstotkov trg) in v tretjem letu 40:60 (60 odstotkov trg). Delavce režijskega obrata bomo prezaposlili v podjetje," je povedal župan. Načrtu o ponovni ustanovitvi občinskega podjetja občinski svetniki izrecno ne oporekajo ali nasprotujejo, so pa župana na zadnji seji povprašali, ali je izvedel kakšne analize o ekonomski upravičenosti ustanovitve podjetja. Svetnik Branko Horvat (Lista za Urban), ki je bil v času Vindiševega žu-panovanja podžupan, je poudaril, da ima s ponovno ustanovitvijo podjetja nekaj pomislekov. „Z občinskim podjetjem Gradnje Destrnik smo imeli v preteklosti slabe izkušnje: drago poslovanje, plačevanje DDV-ja podjetju za vsako storitev, podjetje potrebuje upravo (direktorja, računovodjo ...), netransparentno poslovanje ... Podjetje je bilo za občino bistveno dražje kot pozneje režijski obrat." Župan Pukšič sicer meni drugače. Poudaril je, da jim je športni park z lastnim podjetjem uspelo zgraditi po bistveno nižji ceni, kot če bi dela izvajal zunanji izvajalec. Natančne analize o ekonomski upravičenosti ustanovitve podjetja na občini po županovih besedah niso izdelali. Mojca Zemljarič Nujna bo sprememba dohodninske lestvice Pri primerih izračunov plače je treba poudariti, da v letu 2020 v minimalno plačo ne bodo vključeni več dodatki za delovno dobo, za posebne pogoje dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo ... ) in plačilo za delovno uspešnost (stimulacija), kar pomeni, da bo ob nespremenjeni dohodninski lestvici veliko delavcev, ki bodo prejemali minimalno plačo, padlo tudi v višji dohodninski razred, kar pomeni še več sredstev za državo, še opozarja Repič in zaključuje: »V Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije nas tudi skrbi dejstvo, da se z višanjem plač zaradi zunanjih dejavnikov in ne zaradi rasti produktivnosti dodatno zmanjšujeta razvojni poten- „Država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavci imeli višje neto plače na račun nižjih davčnih obremenitev. Sedanji predlog o povišanju minimalne plače bo tako največ prinesel prav državi. To je razvidno iz tabele. Težava je ravno v dohodnini, saj ob takšni minimalni plači delavec v letu 2020 ne bo več upravičen do najvišje splošne olajšave, tako kot je še letos. Tudi v letu 2019 se že lahko pojavi težava. Če bo delavec prejel regres za letni dopust, bo presegel mejo in tudi ne bo več upravičen do najvišje splošne olajšave!" cial in konkurenčnost našega gospodarstva. Naši tekmeci v Evropi s pomočjo tehnološkega razvoja delajo več in bolje, s tem pa se bo tudi povečeval razkorak med njimi in nami." Prihodnje leto dodatki k plači Novelo zakona o minimalni plači so poslanci na predlog Levice potrdili konec lanskega leta. Letos je edina novost ta, da se neto znesek z dosedanjih 638 zvišuje na 667 evrov. Trenutno velja, da se v minimalno plačo ne sme vštevati dodatkov za nadurno in nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih oz. dela pro- stih dnevih, povračil za prehrano in prevoz na delo, stroškov službenih potovanj in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade). V skladu s sprejetim zakonom bodo po letu 2020 iz minimalne plače izključeni vsi dodatki, pa tudi izplačila za poslovno uspešnost. Dodatki se bodo tako prištevali k zakonsko predpisanemu znesku in ne več do, kot je to še trenutno v veljavi. Po letu 2021 se bo za izračun minimalne plače začela uporabljati formula, v skladu s katero bo najnižja plača za polni delovni čas morala za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Mojca Zemljarič Maribor • Kdo bo upravljal letališče Kitajci odpovedali najemno pogodbo Družba Aerodrom Maribor, preko katere kitajski lastniki družbe SHS Aviation zadnji dve leti najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču, je ministrstvo za infrastrukturo obvestilo, da odpoveduje najemno pogodbo.Najemna pogodba se bo tako iztekla po polletnem odpovednem roku. Kot so ob tem še sporočili, bodo po izteku odpovednega roka najemodajalcu infrastrukturo vrnili v upravljanje. Najemniki letališča so v preteklih mesecih večkrat izpostavili, da sedanja najemna pogodba za družbo Aerodrom Maribor in njene lastnike pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model. Kljub temu so do danes poravnali vse najemnine, ki presegajo dva milijona evrov, prav tako so redno krili vse vzdrževalne stroške in stroški upravljanja letališča. Ob tem so pojasnili, da je bil njihov ključni motiv za najem razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju. Ob sklenitvi pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej pričeti z nadgradnjo letališča. Infrastrukturno ministrstvo pa je v zadnjem januarskem dopisu opredelilo, da je sprememba obstoječe pogodbe možna le v primeru novega razpisa, kar posledično pomeni odpoved obstoječe najemne pogodbe, za kar so se zdaj tudi odločili. Družba SHS Aviation, dosedanji najemniki letališča, ki je še vedno bolj ali manj brez pravega prometa, sicer še vedno čakajo na spremembe državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze, a se te časovno vse bolj odmikajo. Sredi decembra se je iztekla enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere so na okoljskem ministrstvu prejeli več kot 140 pripomb, zato roka sprejetja dokumenta, ki je pogoj za začetek velikopoteznih načrtov najemnikov, ne upajo napovedati. (staj Foto: CG Foto: MZ 6 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Videm • Pošto Videm pri Ptuju bodo preselili na Pobrežje Ena dobra in ena slaba novica Prostori videmske pošte so utesnjeni, pred obema poštnima okencema velikokrat nastanejo čakalne vrste. Končno je znano, kako naj bi težavo rešili. Pa jo bodo res? Na Pošti Slovenije (PS) so povedali, da so zaradi premajhne površine obstoječih poslovnih prostorov in slabe dostopnosti sprejeli odločitev o selitvi pošte na novo lokacijo, iz Vidma pri Ptuju 51 v še nedokončan poslovni objekt na Pobrežju (stavba naslova še nima). »Novembra lani je bila podpisana pogodba za nakup lokala, v teku je projektiranje,« so razkrili na PS. Nove poslovne prostore bodo predvidoma uredili do konca tega leta, planirana vrednost investicije je okoli 400.000 evrov. »Glede na predviden terminski plan bi selitev v nove poslovne prostore izvedli v začetku leta 2020. Obstoječi prostori so predvideni za prodajo oz. oddajo v najem,« so še povedali. Na Pošti Slovenije so dolgo razmišljali, ali videmsko pošto obnoviti ali preseliti. Predlani so za drugo polovico letošnjega leta napovedali selitev, a se to očitno ne bo zgodilo. Poudarili so, da bodo s selitvijo pošte na novo lokacijo lahko zagotovili dovolj velike poslovne prostore za dostavno pošto: »Ti bodo imeli ustrezno površino in dostop, število okenc in zaposlenih pa se ne bo povečalo.« Na videmski pošti so zaposleni: dve delavki s polnim in ena s polovičnim delovnim časom ter devet pismonoš. Na Občini Videm so sicer pred časom v zahtevi po obnovi oz. reorganizaciji videmske pošte navedli predvsem dodatno poštno okence... Leta 2016 je PS pošto 2285 Zgornji Leskovec preoblikovala v t. i. »pismonoško pošto« (povedano preprosteje: tamkajšnjo poslovalnico je zaprla), leto zatem je svoja vrata zaprla še edina banka v videmski občini, poslovalnica Nove Kreditne banke Maribor v Vidmu pri Ptuju. Po izpovedih občanov je oboje občutno prispevalo k daljšim čakalnim vrstam na videmski pošti, saj pošiljke v Vidmu pri Ptuju zdaj prevzemajo tudi tisti, ki spadajo pod leskovško pošto, mnogi na poštnih okencih opravljajo še bančne storitve. Na PS so sicer potrdili, da se je obseg poslovanja videmske pošte v zadnjih letih res povečal, a dodali: »Podrobnejših podatkov o poslovanju posameznih pošt pa ne razkrivamo.« Eva Milošič Ptuj • Prednosti in slabosti zakona o osebni asistenci Upravičeni do osebne a 26 vlog za osebno asistenco je bilo oddanih na ptujsko-ormoškem ko Znani pa so tudi izbrani izvajalci. V državi jih je vsega skupaj 31 (oi izvajal storitve osebne asistence. Se lahko zgodi, da na našem območ Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo do 10. januarja letos na 16 centrih za socialno delo vloženih 671 vlog za osebno asistenco. Negativnih je 21 vlog, odobrenih pa 495 vlog. Osebno asistenco naj bi zanje izvajalo 31 izvajalcev; društev, zavodov, socialnih podjetij, samostojnih podjetnikov, invalidskih organizacij ... Toliko jih je doslej vpisanih na seznam. Še štiri vloge za vpis v register izvajalcev so prispele naknadno, a jih na Ministrstvu še niso obravnavali. Miran Kerin Kot je pojasnil direktor Centra za socialno delo Sp. Podravje Miran Kerin, so v ptujski enoti zabeležili 15 vlog, v ormoški pa dodatnih 11. Edini izvajalec programa za samostojno oz. samostojnejše življenje invalidov in/ali programa za izvajanje storitev osebne asistence za invalide na našem koncu, ki je doslej vpisan v register, je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj. Izvajalci po državi so zelo neenakomerno porazdeljeni „Vloge za vpis v register izvajalcev osebne asistence še prihajajo in se bodo te številke povečevale. Evidence osebnih asistentov oziroma njihovega števila še nimamo, saj je zaposlovanje teh v pristojnosti izvajalskih organizacij (delodajalcev). So pa izvajalci dolžni mesečno pošiljati poročila ministrstvu in ob prvem poročilu v začetku februarja bomo imeli tudi ta podatek. Do sedaj se posame- Tudi če je vloga za osebno asistenco odobrena, r našem koncu države ne. Foto: EM Foto: CG Kidričevo • Turistični projekt Visit Ravno polje Tam dol na ravnem polju Turistični projekt Visit Ravno polje za zdaj vključuje Občino Kidričevo in Občino Starše. Dogovori tudi že potekajo z občinama Hajdina in Rače-Fram, k sodelovanju pa želijo priključiti tudi Občino Videm. Glavni namen je skupna promocija te destinacije, ki na turističnem zemljevidu še ni poznana. Prve korake so ravno v teh dneh naredili s promocijskim filmom. Znamka Visit Ravno polje, ki se promovira pod sloganom Tam dol na ravnem polju, je svojo zgodbo začela pred pol leta. Takrat sta moči združili Občina Kidričevo in Občina Starše ter skupaj ustvarili brošuro z lokalno ponudbo, v teh dneh pa so svojo destinacijo postavili tudi na trg. Za začetek so pripravili ponudbo petih različnih enodnevnih izletov z različno tematiko: »Ker imajo različni gostje radi različne stvari, smo pripravili izlete po tematskih sklopih. Nekateri so bolj zgodovinski, drugi bolj kulinarični. Ravno hrani pa posvečamo še posebno pozornost, saj bo Slovenija leta 2021 "Tam dol na ravnem polju." Občina [idričevo Občina Starše Bf> e*« Za zdaj sta v destinacijo vključeni občini Kidričevo in Starše, kmalu tudi Hajdina in Rače-Fram. evropska gastronomska regija,« je ponudbo opisala vodja projekta Sonja Breznik. Ob prvi javni predstavitvi nove turistične destinacije so obiskovalce popeljali po Kidričevem in prikazali utrinek vodenja, ki ga pripravljajo za bodoče obiskovalce, v občinskih prostorih pa so tudi premierno predstavili promocijski filmček. V triminutnem posnetku predstavljajo predvsem pokrajino in lokalno ponudbo. Osredotočajo pa se predvsem na kulinarično ponudbo. Kot je povedala Breznikova, so za zdaj vključili le Kidričevo in Starše, bo pa kmalu sledil tudi film, ki bo osredotočen na občini Rače--Fram in Hajdina. »Zelo smo veseli, da se je zgodil ta korak na poti k turizmu. Kidričevo ni le industrija, ampak lahko ponudi tudi kaj za turiste. Upamo, da bomo nekaj obiskovalcev, ki obiskujejo Bled in Ljubljano, dobili tudi k nam,« je povedal župan Kidričevega Anton Leskovar. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja, zato si želi, da bi se priključilo čim več občin. Ne nazadnje pa bi se želeli povezati tudi s turistično destina-cijo Haloze, ki je svojo zgodbo že začela. Vida Božičko Sp. Podravje • Država napoveduje obsežna vlaganja v ce. Kidričevska obvoznica s Katere prometnice na Ptuju in v okolici bo država letos obnavljala i za infrastrukturo (DRSI) uresničila dolgoletno obljubo in do kidričev obvozila naselje? Na DRSI napovedujejo, da bi gradnjo obvoznice začeli letos. Vrednost naložbe je 11,5 milijona evrov. Dobro polovico denarja nameravajo pridobiti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. „Vloga za odobritev evropskih sredstev bo pripravljena v prvi polovici leta. Trenutno potekajo odkupi nepremičnin, ki so v zaključni fazi. Za letos predvidevamo pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo razpisa za izbiro izvajalca del in začetek gradnje." Gradnjo naj bi končali v letu 2021. Medtem ko država za kidričevsko obvoznico še pripravlja določeno dokumentacijo in zbira denar, pa ima v tej občini odprto drugo veliko gradbišče na glavni cesti skozi Lovrenc na Dravskem polju, na kateri se je lotila temeljite sanacije. Na novo urejajo voziščno konstrukcijo, na obeh straneh ceste bodo zgradili pločnik, kolesarsko stezo, avtobusni postajališči, obnovili bodo dve križišči, uredili odvodnjavanje in namestili cestno razsvetljavo. Ob glavni cesti bodo zgradili še vzpo- redno pot, namenjeno vožnji traktorjev, kmetijske mehanizacije in kolesarjev ter hoji pešcev. Pogodbena vrednost z izvajalcem je 2,5 milijona evrov, občina Kidričevo projekt sofinancira v višini 400.000 evrov. Dela bodo končali avgusta letos. V Kidričevem namerava DRSI obnoviti tudi cesto skozi naselje, ki pelje mimo tovarne Talum. Dela bi veljala blizu 400.000 evrov, popisi del so izvedeni, pripravljajo projektno dokumentacijo. Kdaj obnova ceste, ki je lani terjala pet v« 1 • • življenj Že nekaj let na DRSI obljubljajo tudi obnovo in posodobitev glavne ceste od Ptuja do Slovenske Bistrice. Projekt je trenutno še na papirju, izvedbo bodo začeli, ko bodo imeli zanj zagotovljen denar. Cesta med Ptujem in Slovensko Bistrico je tudi ena izmed nevarnejših na območju Spodnjega Podravja. Lani je na njej ugasnilo pet življenj, v zadnjem desetletju 12. Kljub na- Župan Kidričevega Anton Leskovar je prav gotc Lovrencu na Dravskem polju ta čas odprto veliko torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Štajerski 7 Kaj je osebna asistenca isistence, a kdo jo bo izvajal Gre za pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, kijih sam ne more izvajati zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pravzaprav gre za pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in komunikaciji. Uporabnikuje zagotovljena prosta izbira izvajalca osebnega asistenta. Med pogoji za pridobitev asistence je določena starost (od 18 do 65 mcu. Rok za oddajo vlog se izteka, zato se ta številka najbrž ne bo kaj veliko spremenila. e) in potreba pomoči v obsegu najmanj 30 ur tedensko. 1111 \ 71 v 11 111111 Še ena pravica, ki jo prinaša zakon, je pravica do komunikacijskega iobrenih vlog pa 495), na Ptuju le eden, v Ormožu pa celo nobenega izvajalca, ki bi lahko dodatka za gluhe, slepe in gluho-slepe v obliki denarnega nadomestila. :ju ne bo dovolj izvajalcev za tiste, ki so upravičeni do osebne asistence/ Cena ure storitve osebne asistence Cena ure storitve osebne asistence v skladu s Pravilnikom o osebni asistenci predstavlja 1,436 % višine 23. plač-nega razreda plačne lestvice, ki velja za javni sektor in znaša: 14,99 EUR na uro. Ceno je določilo ministrstvo in je enotna za vse izvajalce po državi. Z denarjem, ki ga prejme izvajalec (po poslanem mesečnem poročilu) od ministrstva, morajo biti pokriti vsi stroški, povezani z izvajanjem dejavnosti in delom asistentov. Foto: Sašo Avramovič lajti asistenta očitno ne bo mačji kašelj. Vsaj na zni uporabniki in uporabnice na ministrstvo še niso obrnili v zvezi s pomanjkanjem osebnih asistentov oz. asistentk. Smo pa ob pripravi registra izvajalcev zaznali, da izvajalske organizacije niso enakomerno razporejene po Sloveniji, zato si in si bomo še naprej prizadevali za enakomerno širitev mreže," so na vprašanje, ali obstaja bojazen, da bo osebnih asistentov v Podravju premalo, odgovorili z ministrstva. Društvo slepih in slabovidnih bo v prvi vrsti skrbelo za svoje člane Kot je pojasnil Janez Solina, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, imajo v društvu dve zaposleni asistentki, ki bosta skrbeli za področje KAv Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj ima zaposleni dve asistentki. osebne asistence. Zaveda se, da bo to premalo, zato načrtujejo še vsaj eno zaposlitev. Sam sicer pričakuje, da se bo stanje v prihodnjih dneh izboljšalo in da bodo tudi z našega območja vpisani novi izvajalci. Kot pravi, so nekateri, med drugim tudi on sam, oddali vloge za vpis v register izvajalcev tudi kot samostojni podjetniki. „Je pa res, da bo društvo v prvi vrsti pokrivalo svoje člane, torej slepe in slabovidne. Osredotočili se bomo na tiste, ki imajo pravico do komunikacijskega dodatka. Prej je te zadeve ministrstvo financiralo preko projektov, zdaj so podlaga odločbe. Morda bo ta sprememba celo boljša od pričakovanj," še dodaja Solina. Kot uradni izvajalec naj bi Društvo slepih in slabovidnih Ptuj pomagalo približno desetim posameznikom, ki so jim odobrene vloge. Dženana Kmetec Foto: CG stno infrastrukturo ; papirja v izvedbo? n katere bodo na popravilo še nekaj časa počakale? Bo Direkcija RS ?skega Taluma zgradila težko pričakovano novo dovozno cesto, ki bo Foto: Črtomir Goznik ivo lahko zadovoljen z vlaganji države v ceste na območju njegove občine. DRSI ima v i gradbišče, vse bližje je tudi gradnja obvoznice. povedim DRSI, da bi cesto začeli posodabljati letos, se bo verjetno realizacija premaknila v prihodnja leta. In kaj vse je v načrtu? „Obno-va in ojačitev vozišča z izgradnjo vodotesne meteorne kanalizacije, rekonstrukcija štirih križišč, ureditev priključkov ter prometne opreme in signalizacije. V teku sta dopolnitev in novelacija projekta za izvedbo del, rok izdelave je konec aprila 2019. Izvajamo odkupe zemljišč, v drugi polovici leta predvidevamo objavo razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del. Po projektantskem predračunu smo vrednost del ocenili na 4,5 milijona evrov. Poleg navedenega so za obnovo vozišča med Ptujem in Hajdi-no pripravljeni popisi del, v pripravi je razpisna dokumentacija. Zamenjali bomo voziščno konstrukcijo ter uredili pločnike za pešče (ta del bosta sofinancirali občini Ptuj in Hajdina). Za obnovo pragerske obvoznice je izvedeno dimenzioniranje voziščne konstrukcije, treba bo še pripraviti popise del in izvesti javno naročilo." Tri haloške občine z novim asfaltom DRSI večje posege v cestno infrastrukturo izvaja tudi na halo-škem koncu: v Zavrču, Leskovcu in Žetalah. V Zavrču na dveh odsekih obnavljajo cesto, urejajo pločnike, odvodnjavanje, cestno razsvetljavo, zgradili so oporni zid, cesto bodo na novo opremili s prometno signalizacijo in drugo prometno opremo. Pogodbena vrednost del je 1,5 milijona evrov, občina je k naložbi primaknila 36 tisočakov. Dela naj bi bila končana v prvi polovici tega leta. Tudi dela na glavnih prometnicah proti Žetalam in Leskov-cu so v zaključni fazi. Pogodbeni rok za končanje 1,1 milijona evrov vredne investicije na glavni cesti Tržec-Leskovec se izteče konec tega meseca. Preplastitev ceste Kozminci-Žetale je končana. Na terenu izvajajo manjša zaključna dela, kot so urejanje dovozov -priključkov na dvorišča, čiščenje, utrjevanje brežin ... Vrednost projekta je bila 3,2 milijona evrov. Na Destrniku odpirajo 3,2 milijona evrov težek projekt Na območju Slovenskih goric ima Direkcija RS za infrastrukturo gradbišče v Gabrniku v občini Jur-šinci. Gradijo krožišče, pločnike, avtobusno postajališče, prehod za pešce in stezo za kolesarje. Neposredno ob krožišču bodo obnovili mostiček. Pogodbeni rok za končanje del je avgust 2019, vrednost investicije znaša 1,7 milijona evrov. Občina Juršinci projekt sofinanci- ra v znesku 157.000 evrov. Kmalu bodo odprli še drugo gradbišče na območju Slovenskih goric. Obnavljali bodo glavno cesto med Jane-žovci v občini Destrnik in Dolgimi Njivami v občini Duplek. Pogodba z izvajalcem je sklenjena v vrednosti 3,2 milijona evrov, dela bodo začeli marca. Mojca Zemljarič Dela na cesti proti Zavrču v 1 v • 1 • • še pod vprašajem, kaj je novega na Ormoški cesti Čeprav so na DRSI dela na regionalni cesti med Spuhljo in Zavrčem napovedovali že za lansko leto, pa ta še naprej ostajajo pod vprašajem. Denarja (1,7 mio evrov z DDV) za obnovo treh cestnih odsekov na tej prometnici DRSI še nima zagotovljenega. Dokumentacija za razpis za izbiro izvajalca pa je sicer pripravljena in čaka na objavo. Če jim bo uspelo zagotoviti denar, bi delo zagnali letos. Na projektu urejanja Ormoške ceste bodo ponovno začeli parcelacijo. „Če ne bo večjih ne-strinjanj, bomo po pravnomočno pridobljenih odločbah GURS začeli odkupovati zemljišča. Če bodo vse nadaljnje aktivnosti potekale brez večjih težav, pa bi v 2020 začeli graditi," napovedujejo na direkciji za infrastrukturo. Foto: Črtomir Goznik 8 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Slovenija • Država po novem sofinancira pol premije za večino kmetijskih zavarovanj Bo ukrep države povečal sedanje število Vlada je želela z ukrepom večjega sofinanciranja kmete spodbuditi k množičnejšemu odločanju za sklepanje zmanjšalo število zavarovancev. Razlogi pa so najverjetneje tudi v tem, da država ob naravnih katastrofah primerih pa jo povrne le nekaterim kmetom, ne pa vsem. Vlada je spremenila uredbo o sofinanciranju premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. S spremembo uredbe se dviga višina sofinanciranja premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov na 50 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako se s spremembo uredbe dviga višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali na 30 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Tako je zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja dostopnejše. Za kmete se je pocenilo tudi zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico ali usmrtitve oziroma ekonomskega zakola zaradi bolezni. Cenejše je tudi zavarovanje rib pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni. Do sofinanciranja teh zavarovalnih premij so upravičena kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Zavarovalnice s previsokimi odbitnimi franšizami Pridelava kmetijskih pridelkov in proizvodnja hrane sta ogroženi zaradi vremenskih pojavov, kot so spomladanska pozeba, toča, suša ter spremembe padavinskega režima. »Zavarovanje kmetijske proizvodnje je zato eden izmed pomembnih načinov obvladovanja tveganj pred izgubo prihodka zaradi škode, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere. S sofinanciranjem zavarovalne premije se kmetijska gospodarstva spodbujajo k proaktivnemu ravnanju in s tem vključevanju v zavarovanje kmetijske proizvodnje,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Delež zavarovanih površin v zadnjem desetletju niha. Leta 2009 in 2010 so bili deleži bistveno višji kot danes. Vzrok je v tem, da se sistem vsako leto spreminja. Na začetku programa sofinanciranja so številni pridelovalci ocenili ponudbo za ugodno, saj je država sofinancirala polovico premije. A pokazalo se je, da takšen model za zavarovalnice ni stabilen. V prvih letih so s kmetijskimi zavarovanji ustvarile kar nekaj izgube. Da bi zmanjšale finančno breme in povečale motivacijo pridelovalcev, so uvedle tako imenovane odbitne franšize, torej delež škode, ki jo mora pridelovalec v vsakem primeru kriti sam. Najprej je bila odbitna franšiza 15-odstotna, se je pa v naslednjih letih spreminjala. Prav pogoste spremembe zavarovalnih pogojev ter predvsem vsakoletno spreminjanje deleža, ki ga sofinancira država, je ena izmed osrednjih težav trenutne ureditve. Zaradi večjega upada zavarovancev pa so se pristojni odločili, da država ponovno zviša delež sofinanciranja. Število sklenjenih zavarovalnih polic v zadnjih letih pada Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število zavarovalnih pogodb rastline 9.828 17.439 8.645 12.695 12.139 11.565 8.701 8.756 9.020 Število zavarovalnih pogodb živali 11.748 10.000 12.569 7.049 7.432 7.056 6.550 1.383 7.342 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Novost jc 50-odstotno sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, poslov. Višje je tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za bolezni živali. Slovenija • Trgovci imajo v prehrambni verigi največ moči - del je bodo izgubili Trgovci zahtevajo ustavno presojo Z novim letom smo dobili seznam 23 nepoštenih praks v prehranski verigi. Če je katera od teh praks med kmeti in trgovci prisotna, njihova pogodba postane nična. Trgovci so zato na nogah in zahtevajo ustavno presojo novele zakona o kmetijstvu, vlada pa po drugi strani zatrjuje, da v novostih ni nič spornega. Pogodbe med deležniki v verigi s hrano morajo biti po novem pisne in morajo vsebovati ceno, okvirno količino blaga, trajanje pogodbe, podrobnosti o plačilnih rokih, način dobave blaga in pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile. Pisne pogodbe so obvezne za tiste pogodbene stranke, ki presežejo 15.000 evrov vrednosti prodaje v enem letu. Kot nedovoljena ravnanja so med drugim določena povračila za uvrsti- tev, ohranitev ali širjenje izdelkov, povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, zaračunavanje promocije blaga, povračilo stroškov za sklenitev pogodbe, vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ter plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah. Spremenila se je tudi višina glob za prekrške, ki je po novem vezana na delež letnega prometa Do aprila nova pravila tudi na ravni Evrope Na ravni Evropske unije je bil sprejet politični dogovor glede vsebine direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano. To bo pomenilo, da bodo po EU prepovedane enake nepoštene trgovinske prakse, s tem da lahko vsaka država članica uvede še strožje predpise na tem področju. Sprejeta bo spomladi, še pred volitvami v evropski parlament. Države članice bodo imele po sprejetju direktive 24 mesecev časa, da jo prenesejo v svoj pravni red, in 30 mesecev, da jo začnejo izvajati. Evropska komisija predlaga prepoved osmih nepoštenih trgovinskih praks in 30-dnevni plačilni rok za hitro pokvarljiva živila. Slovenska zakonodaja že vsebuje vse določbe, ki jih predlaga evropska direktiva, uvedla pa je tudi nekaj dodatnih. podjetja, ustvarjenega v Sloveniji, ter višina globe za odgovorno osebo. Globe so določene v višini od 0 do 0,25 odstotka letnega prometa v Sloveniji za gospodarske subjekte in za odgovorne osebe v višini od 5.000 do 10.000 evrov. »Vlada predlaga ustavnemu sodišču, naj pobudo trgovcev zavrže« Foto: CG Aleksandra Pivec Po mnenju ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec so pripombe neutemeljene, zakon pa je popolnoma usklajen z ustavo. »Pobudniki niso natančno konkretizirali škodljivih posledic, ki naj bi nastale zaradi začetka izvrševanja zakona, s tem tudi niso izkazali pravnega interesa, ki mora biti neposreden in konkreten. Zato vlada ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo trgovcev zavrže,« meni Pivčeva, ki ob tem tudi dodaja, da lanska sprememba zakona o kmetijstvu niti ni prinesla večjih sprememb. »Novela ne opredeljuje novih tipov nedovoljenih ravnanj ali jih širi. Gre zgolj za natančnejšo opredelitev takrat veljavnih določb in nedvoumno opredelitev nedovoljenih ravnanj. Hkrati gre tudi za lažje izvajanje nadzora nad nedovoljenimi ravnanji,« je še povedala ministrica. Foto: Črtomir Goznik Trgovci svojih privilegijev ne želijo izpustiti iz rok, zato se ne strinjajo s sankcioniranjem nepoštenih praks. Očitki trgovcev neutemeljeni Podjetja Mercator, Tuš, Petrol, OMV Slovenija, Magistrat International, Proloco Medico in gostinec Lojze Čop očitajo, da so določeni členi zakona o kmetijstvu, ki opredeljuje nedovoljena ravnanja in zahteva pisne pogodbe med dobavitelji in trgovci, neustavni. Vlada njihovi pobudi za oceno ustavnosti nekaterih členov tega zakona oporeka in se ne strinja z njihovimi očitki. Ustavno sodišče bo pobudo trgovcev obravnavalo prednostno, do njegove dokončne odločitve pa izvajanje omenjenih členov zakona ni zadržano. Tako kmetijska ministrica kot tudi kmetje menijo, da je pritožba trgovcev neupravičena in upajo, da bo ustavno sodišče to upoštevalo. Trgovci imajo v odnosu do pride- lovalcev in predelovalcev veliko premoč, taka regulativa pa jih lahko vsaj približa k enakopravnemu položaju. Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek namreč ugotavlja, da iznajdljivost pri domnevno nepoštenih praksah nima meja, najteže je po njegovih besedah kaj doseči pri starih pogodbah. »Trgovci od dobaviteljev še vedno včasih zahtevajo blago po akcijski ceni, sami pa blago po tej ceni prodajajo manj časa, zahtevajo plačilo za uvrstitev blaga na police ter odgovornost dobavitelja za prodano in neprodano blago,« razlaga Podgoršek. Vida Božičko torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Štajerski 9 zavarovancev? zavarovanja. V zadnjih letih se je namreč bistveno poravna razmeroma majhen delež škode, v nekaterih fcjgsr * Foto: Črtomir Goznik nasadou in plodou. Sofinanciran bo tudi pripadajoči dauck od prometa zavarovalnih Statistika kaže nizek delež poplačane škode Številni kmetje so v preteklih letih iz sistema zavarovanj tudi izstopili, saj so ocenili, da se jim to ne izplača. V času nižanja deleža sofinanciranja ter uvedbe relativno visoke odbitne franšize so bili stroški, glede na varnost, ki jim ga je prinašalo zavarovanje, previsoki. Kmetje pa so nezadovoljni tudi z izplačili po škodi. Za obdobje med letoma 2007 in 2016 je država za posledice škode po naravnih nesrečah izplačala dobrih 19 milijonov evrov pomoči od skupno ocenjene škode blizu 241 milijonov evrov, kar je le slabih 8 %. Po pregledu statistik pa država v zadnjih letih ni presegla izplačil v deležu 15 % glede na delež ocenjene škode, kar je z vidika kmeta, ki zavarovanje plačuje, zelo malo. Vida Božičko ■ — Foto: Črtomir Goznik Kmetje opozarjajo na nepoštena izplačila škode Na nejasnost in nelogično odločitev za izplačilo škode po lanski pozebi opozarjajo sadjarji. Menijo, da se jim je pri oceni škode zgodila krivica. »Na istem območju je bila enaka škoda, a so ljudje dobili različne odškodnine. En sosed ni dobil niti evra, drugi 200 evrov, tretji pa 3.600 evrov po hektarju. In to vse na območju, kjer je bila škoda po pozebi enaka,« opozarjajo sadjarji iz Vitomarcev, ki so se celo kolektivno zavarovali, razlike pa so kljub temu ogromne. Tudi v Društvu sadjarjev Juršinci ne razumejo, zakaj je do tega prišlo. »Ne vidimo razloga, po kakšnem ključu je bilo to izplačilo. Pozebaje bila 85-90 %. Kdo je to zakompliciral? Smo res tako birokratska država?« se sprašuje Alojz Herga. Po sestanku na ministrstvu so ugotovili, da so razlogi za razlike v statističnih podatkih. Povprečni pridelek je namreč izračunan glede na preteklo petletno povprečje. Takrat pa je bil pridelek v sadjarstvu zaradi škode ves čas bistveno manjši. Zgodba še ni končana in sadjarji skupaj s predstavniki ptujskega kmetijskega zavoda v tem mesecu načrtujejo ponoven obisk na ministrstvu, kjer bodo znova skušali razrešiti nastalo situacijo. Slovenija • Subvencije za leto 2018 izplačane v dveh delih Večino januarja, preostanek pa spomladi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo sredstva za sheme neposrednih plačil za subvencijsko leto 2018 izplačala v dveh delih. Prvi del bodo kmetje na račun dobili že v januarju, preostanek pa v marcu. V prvem obroku bodo dobili 80 % vseh sredstev. Agencija bo tako izdala začasno odločbo. Drugi del, preostalih 20 %, pa bodo kmetije prejele predvidoma marca. Na agenciji so se za takšen način izplačil odločili, ker želijo čim več izplačil izvesti v najkrajšem možnem času. Izračun zahtev je po besedah pristojnih zelo težak, saj je treba vključiti vsak ukrep posebej, kar pa je možno šele po obračunu vseh vlog. Prvi del bo tako najlažje izplačati takoj, preostanek pa šele po opravljenih dokončnih izračunih, ki bodo tokrat tudi vključevali povišanje osnovnih plačil na ravni države za 1,5 %. VB Slovenija, Podravje • Turistične kmetije težko dosežejo delež 50 % lastnih surovin Poleti turist dobi več domačih izdelkov kot pozimi Ena osrednjih točk sestanka svetovalcev za dopolnilne dejavnosti iz celotne Slovenije je bila težava, ki nastane ob zagotavljanju lastnih surovin pri dopolnilnih dejavnostih. Največ težav je pri turističnih kmetijah, ki le stežka dosežejo kvoto 50 % svojih surovin. Pogosto se tudi zgodi, da te deleže poleti presežejo, pozimi pa turistom ne nudijo skoraj nič lastnih surovin. Ker se nadzor izvaja na letni ravni, gre takšen izračun skozi. nih izletniških kmetijah in vinotočih. Tudi vinotoči, ki se ukvarjajo izključno z vinarstvom, namreč morajo zagotoviti delež lastnega mesa ali drugih surovin. »Preračunati bi bilo treba vrednosti iz cenika, ki ga imajo kmetje. Statistični podatki namreč niso pravilni, saj imajo kmetje na teh kmetijah pogosto kakovostnejše izdelke, ki pa bi zato morali biti tudi ocenjeni z višjo ceno,« še predlaga strokovnjakinja. Vida Božičko Za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora imeti kmetija vsaj hektar primerljivih kmetijskih površin in zagotavljati vsaj polovico surovin iz domače pridelave, največ četrtino surovin lahko dokupi na drugih kmetijah, do četrtine surovin pa lahko kupi v prosti prodaji. Če je kmetija na območju z omejenimi dejavniki, mora imeti lastnih surovin najmanj 40 %, do 35 % jih lahko dokupi z drugih kmetij, do četrtine pa lahko kupi v prosti prodaji. Poreklo surovin mora biti označeno, saj se določbe kontrolirajo in so tako blagovna znamka teh kmetij. Inšpektorji redno preverjajo delež lastnih surovin. Če inšpektor odkrije nepravilnost, sledi zaprtje dejavnosti Andreja But iz kmetijskega inšpektorata razlaga, da ob ugotovljenih nepravilnostih odredijo zaprtje dejavnosti, dokler stvari ne popravijo: »Ni prav, da na nekaterih kmetijah kupujejo izdelke v trgovinah in jih predstavljajo kot domače.« Težava je tudi ta, da preverjajo surovine za leto dni nazaj. »Tisti, ki nima veliko zemlje in živali, bo seveda težko priskrbel 50 % lastnih surovin. Še posebej pozimi. Poleti zato Pomagajo si z okoliškimi kmeti »Vsi kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi imamo težave z doseganjem deleža lastnih surovin v dopolnilnih dejavnostih -tudi mi. Naša kmetija tako na primer v celoti zagotavlja svoje vino in na tem področju nimamo težav. Imamo pa težave pri hrani. Svojega mesa sploh nimamo. To zato rešujemo tako, da imamo podjemno pogodbo s sosednjo kmetijo, ki nas oskrbuje z domačim mesom,« je povedal eden od lastnikov turistične kmetije, ki pa ne želi biti imenovan. Trdi še, da bi stvari včasih bilo pač smiselno poenostaviti. Tudi vrednotenje izdelkov se mu ne zdi primerno. »Delež mojih surovin vrednotijo po povprečnih cenah statističnega urada. Domač lokalni pridelek je nedvomno vreden več, zato je taka primerjava nerealna,« še poudarja. Cene izdelkov iz statističnega urada ne morejo biti merodajne za ocenjevanje izdelkov s turističnih kmetij. take kmetije presežejo polovični delež in dvignejo celoletni odstotek. Na ta račun pa tako pozimi zagotavljajo manj,« opozarja Butova, ki se ji zdi tak sistem nepravilen. To namreč pomeni, da turist za isto ceno pozimi dobi slabše izdelke kot poleti. Težava je v statistični oceni vrednosti izdelkov Da mora turistična kmetija zagotoviti polovico lastnih surovin, ni pre- V Spodnjem Podravju se s turizmom ukvarja 33 kmetij Z dopolnilnimi dejavnostmi se v Sloveniji ukvarja približno 4.200 kmetij, od tega je takih v Spodnjem Podravju 234, ki pa imajo prijavljenih tudi po več dopolnilnih dejavnosti hkrati. V letu 2017 je bilo 948 dejavnosti v vsej Sloveniji registriranih kot turizem na kmetiji. Od tega je bilo 395 turističnih kmetij z nastanitvenimi zmogljivostmi, 446 izletniških kmetij, 81 vinotočev in 26 „osmic". Na upravnih enotah Ptuj in Ormož pa je registriranih 13 turističnih kmetij z namestitvijo, 18 izletniških kmetij in dva vinotoča. visok standard, meni strokovnjakinja za dopolnilne dejavnosti iz KGZS Andreja Krt Stopar. Težava nastane pri vrednotenju. »Kmet tako na primer svoje meso vrednoti po ceni 10 evrov za kilogram, mi pa uporabimo ceno iz statističnih podatkov. Tam pa je na primer za tak kilogram mesa povprečna cena 5 evrov. Četudi kmet ocenjuje, da dosega polovični delež lastnih surovin, pa po pregledu in vrednotenju statističnih podatkov to ni več tako,« opozarja Krt Stoparje-va. Problem je tudi pri ozko usmerje- Foto: Arhiv 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. januarja 2019 Ptuj, Podravje • Javna tribuna Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Vrednote NOB - temelj gradnje sedanjosti in prihodnosti V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 15. januarja potekalajavna tribuna Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj o večni aktualnosti zgodovine ali zakaj morajo zgodovino poznati tudi mlajše generacije. Govorilo se je o tem, kar je trenutno najbolj aktualno, kar se dnevno pojavlja v številnih medijih, zadeva pa sovražno in nestrpno delovanje proti vrednotam NOB, in različno interpretacijo zgodovinskih dejstev. Tribuno je vodila predsednica Območnega združenja ZB za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak, njeni sogovorniki pa so bili: Aleksander Lorenčič, direktor PMPO, Boštjan Šeruga, zgodovinar in ravnatelj Gimnazije Ptuj, Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in nekdanji načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ter Marjan Žnidarič, nekdanji direktor Muzeja NOB v Mariboru, član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije in komisije za zgodovino NOB. Vloga pedagogov je pomembna, a od šole se pričakuj Foto: Črtomir Gozni k pričakuje preveč Udeleženci javne tribune: Branka Bezeljak, dr. Marjan Žnidarič, Vlado Žgeč, Boštjan Šeruga in dr. Aleksander Lorenčič. »Mladi danes odraščajo v družbi, ki je drugačna, ki se spreminja, priče smo najhitrejšim tehnološkim spremembam v zgodovini človeštva. Odrasli jih zelo radi obremenimo z zgodovino, ki je naša lastna, jim podajamo svojo zgodbo, kako je bilo takrat. Večina od njih pričakuje, da morajo biti kritični, resnicoljubni, ne smejo gojiti sovražnega govora, hkrati pa so priče ravno nasprotnemu, da znanje ni ravno vrednota in da če ubereš lažjo pot do cilja, si nagrajen. O resnicoljubnosti se po eni strani govori kot o vrednoti, po drugi pa velikokrat tudi doma slišijo, da je boljše kakšno stvar zamolčati... Dnevno so danes mladi deležni od dveh do štirih milijonov informacij dnevno," je povedal Boštjan Šeruga in ocenil, da se ti mladi na podlagi vsega tega, kar jih obkroža, v določenih segmentih izklopijo. Vloga pedagogov je zelo, zelo pomembna, na splošno pa se od slovenske šole pričakuje preveč. Vsi nekaj želijo od te šole, skoraj vsako strokovno področje. V šoli se trudijo, skušajo privzgojiti določene segmente, vse skupaj pa se začne v družini, družbo je treba začeti spreminjati,« je prepričan ravnatelj Gimnazije Ptuj. Danes študentje ne ločijo med domobranci in partizani ... »Pri sovražnem govoru, s katerim se danes vse pogosteje srečujemo, imajo pomembno vlogo tudi zgodovinarji, zlasti s populističnim, propagandnim, ideološko obarvanim nastopanjem,« je povedal Aleksander Lorenčič. Težava v Sloveniji pa je tudi ta, da zakonodaja glede sovražnega govora ni tako dorečena, kot sta npr. avstrijska ali tudi hrvaška. »Zgodovinar naj bi deloval preko virov, jih resno bral, razumel v širšem kontekstu, jih raziskoval, preučeval, z največjo mero objektivnosti napisal določene prispevke. Žal pa v praksi pogosto ni tako. Predvsem so problematična določena spoznanja t. i. strokovnjakov, ljubiteljskih zgodovinarjev, ki jim tudi mediji namenjajo precejšnjo pozornost. Vloga zgodovinarja je nadvse pomembna tudi pri podajanju znanja mladim. Izredno zaskrbljujoče je, da študentje zgodovine na izpitih ne znajo ločevati pojmov DeSUS in Demos. Raziskave tudi kažejo, da mladi, mlajši od 25 let, ne ločijo med partizani in domobranci, ne poznajo problematike osamosvojitve. Tudi tu mora šolski sistem narediti korak naprej,« je prepričan Lorenčič. Veterani pišejo resnico, ne potvarjajo Vlado Žgeč je povedal, da veteranske organizacije niso ustanovili zato, da bi se pogovarjali o he-rojstvu, pač pa zato, da poskušajo neke dogodke popeljati v novejše čase, do mladih. S potvarjanjem zgodovine so se začeli srečevati hitro po ustanovitvi, najizraziteje pa so se s tem srečevali v lanskem letu, ko so se veteranske organizacije odločile praznovati 50-letni-co ustanovitve TO brez sleherne ideologije. Želeli so le opozoriti, da so se leta 1968 začele priprave, usposabljanje, da so lahko leta 1991 uspešno opravili nalogo, ki jo je novonastala država od njih pričakovala. Veterani so pred kratkim izdali Zbornik vzhodnoštajerske pokrajine - vloga vzhodnoštajer-ske pokrajine v procesih osamosvajanja, kjer niso nič politizirali, pač pa spisali resnico. Upajo, da bo to pomagalo tistim, ki bodo v prihodnje raziskovali zgodovino in jo interpretirali na način, kot se je resnično dogajala. Ob osamosvojitvi se je popolnoma zanikala vloga borcev, tudi zato je bila o 25. obletnici osamosvojitve izdana brošura z vsemi dokumenti odzivov na osamosvojitvene dogodke Zveze združenj borcev. Po besedah Marjana Žnidariča je zgodovinopisje o NOB „morje brez dna". Veliko je napisanega, kakovostnega, znanstvenega, cela vrsta je kvazi literature, ki skuša potvarjati, ponarejati, zamolčeva-ti, izkrivljati zgodovinska dejstva. „Zveza borcev je izključno organizacija, ki ohranja in želi tudi med mladimi širiti vrednote NOB, ki so splošno civilizacijske vrednote: poštenost, tovarištvo, domoljubje ... , ki pa danes nimajo veljave. Danes vlada kapital, ne poštenost in druge vrednote. To je problem, s katerim se dnevno srečujemo," izpostavlja Žnidarič, ob tem pa poudarja, da je treba mlade plemenititi z veličino in vrednotami NOB. MG Slovenija, Podravje • Število vpisanih dijakov v programe deficitarnih poklicev upada Med najbolj nepriljubljenimi poklici zidar, mizar in tesar Po podatkih ministrstva za izobraževanje 1567 dijakov letos obiskuje programe za deficitarne poklice, javni sklad pa je objavil razpis za največ 1000 štipendij v višini 100 evrov. Dva izmed treh dijakov tako prejemata posebno štipendijo. Štipendijo lahko pridobijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2019/2020 prvič obiskovali 1. letnik za omenjene programe. Dijaki vlogo lahko oddajo od 15. junija do vključno 20. septembra. Štipendijo v višini 100 evrov mesečno bodo dijaki prejemali za celotno obdobje izobraževanja. Če se bo na razpis prijavilo več kot 1000 dijakov, bo sklad prejemnike štipendij določil glede na višjo povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole in višjo povprečno oceno pri izbirnih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole oz. pri strokovnih predmetih v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja. Izjemne ugodnosti Da bi država spodbudila zaposlovanje v deficitarnih panogah, imajo poleg dodatnih 100 evrov na mesec štipendisti še nekaj drugih ugodnosti, ki veljajo tako za dijake kot njihove starše. Tako prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne vpliva na višino plačila dohodnine. Ob tem lahko dijak istočasno prejema tudi državno ali Zoisovo štipendijo. Če dijak ponavlja isti letnik oziroma ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, a ne več kot eno leto. Če šolanja ne dokonča ali dvakrat ponavlja letnik, pa mora pridobljeno štipendijo vrniti. Interes dijakov za deficitarne poklice upada Glede na podatke šolskega ministrstva je zanimanja za deficitarne poklice med mladimi vedno manj. Še pred dvema letoma je bilo v programe izobraževanja za te poklice vpisanih 1849 dijakov, letos jih je le še 1567. Po drugi strani pa zanimanje za štipendije v zadnjih letih narašča. Medtem ko se je na razpis še leta 2016 po podatkih štipendijske- ga sklada prijavilo nekaj več kot 860 bodočih dijakov in izbirni postopek ni bil potreben, se je za zadnji dve šolski leti na razpis prijavilo že okoli 1430 dijakov. Trenutno 166 prostih delovnih mest Izbira za srednješolsko izobraževanje v programih deficitarnih poklicev naj bi prinesla bolj mirno poslovno pot, saj je zanje na trgu načeloma več ponudbe kot povpraševanja. Trenutno je na zavodu za zaposlovanje objavljenih 3118 prostih delovnih mest, medtem ko delodajalci ponujajo 166 zaposlitev za 21 deficitarnih poklicev. Daleč največ ponudbe je za zidarje, ki jih v tem trenutku potrebujejo 36, sledita tesar in mizar, za katera je razpisanih po 22 prostih delovnih mest. Dvomestno število prostih mest je razpisanih še za kleparja-krovca (17 mest) in mesarja (10 mest). Čeprav gre za deficitarne poklice, pa za izdelovalca kovinskih konstrukcij, sli-kopleskarja-črkoslikarja in steklarja ni razpisano niti eno prosto delovno mesto. MK Seznam deficitarnih poklicev, za katere lahko dijaki pridobijo posebno štipendijo Kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar spadajo med najmanj zaželene poklice v Sloveniji. FOTO: Črtomir Goznik torek • 22. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje, Slovenija • Peticija za prepoved uporabe pasjih verig »Gre za zastarelo in kruto prakso« Društvo za dobrobit živali AniMa-Animals Matter s sedežem v Miklavžu na Dravskem polju je na spletu sprožilo peticijo za prepoved uporabe pasjih verig. Do zaključka redakcije je peticijo podpisalo čez 4.200 ljudi. Pozanimali smo se, ali bi jo tudi veterinarji. Pripravljavci in podpisniki peticije so prepričani, da je pripenjanje na verigo psihično in fizično mučenje psov: »Že nekaj časa vemo, da je dolgotrajno privezovanje na verigo za psa zelo nevarno, saj lahko povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju.« Dodali so: »Človek psa s tem, ko ga priklene na verigo, prisili spremeniti in omejiti njegova naravna vedenja in potrebe, kar je mogoče šteti za krutost in mučenje živali.« V društvu AniMa so opozorili, da lahko veriga pri psu povzroči poškodbe vratu in hrbtenice, poleg tega pa živali na verigah postanejo nevrotične, nesrečne in pogosto agresivne: »Zaradi življenja na verigi se pri psih pojavijo apatičnost ter druge nenadzorovane oblike vedenja; vrtenje v krogu, lovljenje svojega repa, nervozna hoja gor in dol, kolikor dopušča dolžina verige, neprekinjeno lajanje in zavijanje itd.« Zima prinese še dodatne težave, so povedali: »Večina psov na Veriga prepovedana le za mladiče, • • • I 11*VI breje psice in psice z mladici Zakon o zaščiti živali pravi, da morajo skrbniki živali tem (med drugim) zagotoviti tudi »svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje«, in »dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe, v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji«. Posamezniku, ki katerega od naštetih pogojev ne zagotovi, grozi globa v višini od 200 do 400 evrov. Kljub povedanemu Pravilnik o zaščiti hišnih živali pasje verige dovoljuje: »Če je pes privezan, mora biti dolžina priveza, merjena pri tleh, enaka najmanj trikratni dolžini psa, merjeno od konice nosu do korena repa, vendar ne krajša od treh metrov. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico. Teža priveza ne sme presegati 1/12 teže psa.« Na verigo je prepovedano pripenjati le pse, mlajše od šest mesecev, visoko breje psice in psice z mladiči. verigah nima urejenega ustreznega zavetišča. Mnogo psov, ki živijo priklenjeni na verige, zmrzne v zimskih dneh ali umre zaradi vročinskega udara oz. srčnega zastoja v poletnih mesecih. Psi, ki živijo priklenjeni na verigah, so popolnoma ranljivi pred drugimi živalmi in krutimi ljudmi, saj se ne morejo umakniti.« Namesto verig so priporočili primerno ograjen del dvorišča. Slovenija, Podravje • Na pohodu so t. i. srebrne ribice Nočna mora prihaja iz temnih in vlažnih lukenj So se tudi v vaši kopalnici začele pojavljati drobne srebrne in izjemno hitre podolgovate žuželke? Kako nevarne so in zakaj se pojavijo? Kako jih lahko odstranimo? Drobne in izjemno hitre podolgovate žuželke so tako imenovane srebrne ribice, ki so takšno ime pri nas dobile najverjetneje zaradi srebrnkastih luskic, ki prekrivajo njihovo telo, in zaradi zvijanja telesa pri hoji, ki spominja na plavanje. Srebrne ribice spadajo med najstarejše insekte na Zemlji, pogosto jih srečamo na stenah, ob odtokih, v kopalnici, predvsem tam, kjer je precej vlage. Kot zanimivost lahko povemo, da srebrne ribice živijo do štiri leta in se večajo z levitvami. V celotnem življenju naj bi se levile kar 40-krat. Zakaj se naselijo v naš dom Povsem preprosto. Zavetje in dom iščejo tam, kjer najdejo obili- Kako jih odstraniti Prvo pravilo je, da zmanjšate količino vlage v svojem domu in prostore redno zračite. Pomembna je tudi sprotna in redna higiena doma. Vsaj enkrat tedensko posesajte in pomijte tla ter obrišite prah. Ne pozabite tudi na prah, ki se nabira na knjigah. V košaro z umazanim perilom ne odlagajte vlažnih oblačil, v kopalnici pa pogosteje obrišite tla in zamenjajte vpojne preproge, ki predstavljajo idealen dom srebrnim ribicam. Včasih morajo ovratnico izrezati iz kože Direktor Veterinarskega centra Ptuj Tilen Mlakarje povedal, da je pripenjanja psov na verige na Ptujskem še kar nekaj: »Predvsem bolj na podeželju.« Dejal je, da veriga, ki ne visi s psa oz. mu dovoljuje, da se lahko brez zategovanja uleže, niti ni tako škodljiva, vendar dodal: »Je pa gotovo življenjska doba psa, kije vedno zunaj, v povprečju za četrtino krajša kot pri tistem psu, ki spi na toplem.« Razkril je, da so v njihovem veterinarskem centru obravnavali že več poškodb, ki so jih pri psih povzročile stalno nadete ovratnice oz. verige: »Navadno ljudje mladega kuzka pripnejo na verigo, nato pa stanja ne spremljajo. Tako se ovratnica psu med rastjo zažre v kožo. Doslej smo imeli dva, tri primere, ko smo morali ovratnico iz kože dobesedno izrezati.« Peticijo bi zato podprl: »Raje vidim, daje pes v nekem malo večjem boksu kot na verigi.« Foto: osebni arhiv Milana Senca rja V Sloveniji precejšen delež psov še vedno živi priklenjenih na verige, večinoma 24 ur na dan. V mnogih zahodnoevropskih državah pa je tovrstna praksa prepovedana z zakonom - od predlani tudi na sosednjem Hrvaškem. V društvu AniMa so sklenili: »Nobena sodobna, civilizirana država v Evropi ne bi smela dovoliti, da so psi priklenjeni na verige, zato prosimo Vlado RS, da se to zastarelo in kruto prakso prepove." Tistim, ki kljub temu imajo psa na verigi tudi pozimi, veterinar Tilen Mlakar priporoča: »Pes potrebuje toplo hiško. Ta naj bo izolirana in malo dvignjena od tal, v njej naj bo kakšna topla blazina ali slama. Večkrat na dan je treba preveriti oz. zamenjati vodo, če je zmrznila. Redno je treba preverjati, ali je veriga dovolj dolga. Prepričati se je treba, da je ovratnica udobna; da je široka ter da ni železna oz. kovinska (raje usnjena). Verige se ne sme pripeti na višini, tako bi teža verige ves čas pritiskala na psa, temveč v tla.« Eva Milošič co hrane, s katero pa niso pretirano izbirčne. Prehranjujejo se praktično z vsem, z odmrlimi celicami kože, dlakami, papirjem, blagom, kartonom, tapetami, knjigami, zavesami, moko, embalažo od hrane ... Zato jih lahko najdemo posledično skoraj povsod, med razpokami v stenah, na knjižnih policah, v kopalnici, za tapetami... Najprej Foto: Media24 jih navadno opazimo v kopalnici, saj jim ustrezajo predvsem vlažni prostori. Srebrne ribice sicer niso ne škodljive ne koristne, so pa idealen kazalnik prevelike vlažnosti prostorov. Zato prostore, v katerih se pojavijo, pogosteje zračite in preprečite, da bi se lahko v nadaljevanju razvile celo plesni. Kako jih odstraniti Prvo pravilo je, da zmanjšate količino vlage v svojem domu in prostore redno zračite. Pomembna je tudi sprotna in redna higiena doma. Vsaj enkrat tedensko posesajte in pomijte tla ter obrišite prah. Ne pozabite tudi na prah, ki se nabira na knjigah. V košaro z umazanim perilom ne odlagajte vlažnih oblačil, v kopalnici pa pogosteje obrišite tla in zamenjajte vpojne preproge, ki predstavljajo idealen dom srebrnim ribicam. Z. F. Ptuj • The golden frets Osnovnošolca in štiri dijake druži ljubezen do rock glasbe Konec lanskega leta seje pet mladih glasbenikov združilo v zasedbo The golden frets (Zlate prečke). Osnovnošolca in štiri dijake druži ljubezen do glasbe in želja po nastopih. Čeprav so šele pred kratkim začeli skupno glasbeno pot, so že priredili nekaj pravih „žurov". Petčlanska zasedba mladih glasbenikov, ki ustvarjajo pod imenom The golden frets, je nastala novembra lani. Glasbeniki iz Ptuja in okolice so prepoznali svoj skupni interes in začeli pisati novo poglavje svoje glasbene kariere. Zasedbo sestavljajo Luka, Alen, Vid, Jernej ter vokalistka Nina Fridl. Dve električni kitari, bas kitara in bobni so ravno prava kombinacija za rock in rock'n'roll pesmi. Vsi člani glasbeno znanje pridobivajo v različnih glasbenih šolah ali na tečajih. Skupne vaje imajo enkrat tedensko, z velikim veseljem pa tudi javnosti predstavijo svoj glasbeni program. Povezali so jih skupni nastopi v CIDu na Ptuju, decembra lani pa so pravo zabavo priredili v kidričevskem parku ob prižigu prazničnih luči. Dženana Kmetec Zasedba najraje ustvarja rock glasbo. Foto: DK Foto: CG 12 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Slovenija, Podravje • Zborovsko petje ena bolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti Na Ptujskem 75 zborov in vokalnih skupin Zborovsko petje je ena bolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti pri nas. Kar 64.000 Slovencev poje v katerem od pevskih zborov. Pri petju najbolj sodelujejo otroci, in sicer v okviru osnovnih šol. Praktično vsaka ima namreč svojo pevsko skupino. M i IL— I • • >m Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji v zborih poje 64.000 ljudi. Slovenci na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Po nekaterih izračunih imamo okrog 10.000 pevskih zborov. Od otroških in mladinskih v okviru šol do odraslih, posvetnih in cerkvenih. Zadnja leta je dobro urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, Male pevske skupine Zap. Ime pevske skupine Občina 1. Oktet Dornava DORNAVA 2. VS Toti štirje iz okolice Ptuja DORNAVA 3. Mladi veseljaki CIRKULANE 4. Destrniški oktet DESTRNIK 5. Vokalna skupina Cantilena PODLEHNIK 6. VS PD R. Sever Gorišnica GORIŠNICA 7. VS Melos, Grajena PTUJ 8. Vokalna skupina Simfonija KD Trnovska vas TRNOVSKAVAS 9. VS Vrtinec MARKOVCI 1 V s * vu 'S Í m,. 1 r fr i,, i Äli' ä ■ .1 > • Odrasli zbori nad čimer poleg visokošolskih institucij bdi tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki aktivnim zborovodjem ponuja dodatna znanja v obliki tečajev in seminarjev, vse več zborovskih pevcev pa se tudi glasovno izobražuje. V Sloveniji deluje približno 800 otroških in Vir: OI JSKD Ptuj mladinskih pevskih zborov, samo na območju JSKD Ptuj jih deluje 20. Tu je še 19 mladinskih pevskih zborov, 27 odraslih in devet vokalnih skupin. Imamo odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo. K rasti zborovskega petja pa svoje brez dvoma prispevajo tudi kakovostna zborovska tekmovanja: tekmovanje za otroške zbore, Naša pesem in bienalno tekmovanje Gallus, letos že 13. Otroške in mladinske pevske zbore imajo vse osnovne šole na Ptujskem. Največ odraslih pevskih zborov in pevskih skupin pa je na Ptuju, sledijo Markovci in Hajdina. »V Sloveniji je zborovsko petje zelo priljubljeno in razširjeno, morda pa se ne zavedamo dovolj, kaj vse nam daje v osebni rasti in v medsebojni povezanosti. Svet ve, da smo v tej umetnosti odlični, zato bo leta 2021 pri nas največje mednarodno zborovsko srečanje Evropa Cantat. Čudno je, da pa v pričakovanju te izjemne uveljavitve Slovenije naši pevski zbori doživljajo občutno poslabšanje pogojev svojega delovanja, kar je treba spremeniti,« je ob mednarodnem dnevu zborovskega petja, ki smo ga obeležili pred kratkim, opozoril Matija Varl, vodja mariborske izpostave JSKD. Vida Božičko Zap. Ime zbora Občina 1. ŽePZ KD Leskovec ZG. LESKOVEC 2. MePZ KD Videm VIDEM 3. MoPZ KD Markovci MARKOVCI 4. Komorni zbor KOR MARKOVCI 5. Komorni zbor GLASIS KUD Markovski zvon MARKOVCI 6. MeCPZ sv. Marko KUD Markovski zvon Markovci MARKOVCI 7. MePZ KPD Cirkulane CIRKULANE 8. MePZ PD Gorišnica GORIŠNICA 9. ŽePZ Lilith Ptuj PTUJ 10. Komorni moški zbor Ptuj PTUJ 11. MoPZ KD Grajena PTUJ 12. MoPZ Rogoznica PTUJ 13. MePZ DU Ivan Rudolf Breg Ptuj PTUJ 14. ZePZ LIPA PTUJ 15. Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož PTUJ 16. MePZ Sv. Viktorina Ptuj PTUJ 17. KD MoPZ Budina -Brstje PTUJ 18. MoPZ DPD Svoboda Majšperk MAJŠPERK 19. MePZ sv. Miklavža KUD Majšperk MAJŠPERK 20. MoPZ PGD Hajdoše HAJDINA 21. MoPZ TALUM Kidričevo HAJDINA 22. ZePZ OŠ Hajdina HAJDINA 23. ŽePZ Žetale ŽETALE 24. MoPZ KD Žetale ŽETALE 25. MePZ Društva žena in deklet HAJDINA 26. ZePZ KD Destrnik DESTRNIK Vir: OI JSKD Ptuj Ptuj • Premiera monokomedije Božiček Ena najbolj prismuknjenih in norih monokomedij Po ljubljanski premieri na odru koproducenta Mini teatra v Ljubljani septembra lani bo drevi ob 19.30 še premiera monokomedije Božiček tudi na ptujskem odru. V glavni in edini vlogi nastopa izvrsten ptujski igralec Gorazd Jakomini, ki so ga ljubitelji gledališča na Ptuju spoznali po izjemni vlogi v predstavi Vdovin zmenek na slepo. Božička je na oder postavil ptujski režiser in direktor MG Ptuj Peter Srpčic, ki ga ptujsko občinstvo pozna tudi po izjemnih režijah komičnih besedil, kot sta npr. Najstarejša obrt, Prava baba. Pri predstavi Božiček se je podpisal tudi kot dramaturg, scenograf, kostumograf, prevajalec, izbral pa je tudi glasbo. Peter Srpčič je povedal, da so leto 2019 začeli delovno. Zelo so veseli, da si bo tudi ptujsko gledališko ob- Aprila na odru Amaterji Na novo, peto premiero v tej sezoni bo gledališče povabilo aprila, ko prihaja predstava Amaterji v režiji Matjaža Latina. Ta je k sodelovanju povabil Nenada Neša Tokalica, Vojka Belšaka, Vida Kle-menca in Vesno Pernarčič. Govori pa o tem, kako se ljudje iz socialnega dna, da bi si omogočili eksistenco, lotijo snemanja porno filma. Sodobni irski dramatik in režiser Colin McPhersonje monokomedijo Božiček (St. Nicolas) napisal leta 1996. Ob njenem izidu je napisal, daje igra samo za enega igralca, ki igra le eno osebo in se nič ne pretvarja. Samo pove nam zgodbo. McPhersonova dela sicer krasijo izjemna karakterizacija in živost likov ter tok pripovedi, ki je zelo živ, sugestiven in duhovit. Foto: Črtomir Goznik V MG Ptuj bo drevi že četrta premiera v sezoni 2018/2019. Predstava Božiček je nastala v koprodukciji MGP in Mini teatra Ljubljana. činstvo lahko ogledalo eno najbolj prismuknjenih, zabavnih in norih monokomedij, v kateri na oder postavljajo gledališkega kritika. „Pred leti sem dobil v roke dva teksta: Rum vodka in Božiček. Izbral sem prvega, že zaradi aktualnosti problematike alkoholizma za naše območje. Me pa je ta tekst Božiček že takrat navdušil, da sem ga po premieri Rum vodka prevedel. Dolgo časa sem iskal nekoga, ki bi bil primeren igralec za to vlogo, ker je zelo specifična, saj zahteva posebno igralsko norost, pripravljenost iti do globine samega sebe, svojih hotenj in iluzij, ki si jih v svojih glavah ustvarjamo vsi, biti tako iskren do samega sebe, da odkriješ vse svoje tiste malenkostne, neumne, prismuknjene misli, in biti pripravljen to tudi izživeti," odločitev o postavitvi monokomedije Božiček in izbor igralca pojasni Srpčic. Osnovno McPhersonovo besedilo so gledališko nadgradili, dodali vizualni del. Sanjska ženska, ki mu zmeša glavo in ga pelje na to nenavadno popotovanje, kjer spozna celo vampirje in vsa možna druga bitja, ki se klatijo okrog gledališča, je postavljena v živo. Urška Centa, sicer plesalka flamenka, uteleša njegovo fantazmo, sanjsko podobo. Nocojšnji premieri Božička sledi ponovitev v petek, 25. januarja, prav tako bo 19.30. MG Boks »Če bo kdo iz Slovenije postal naslednji svetovni prvak, bo to Aljaž Venko!« Stran 14 Odbojka Rezultat boljši od igre Stran 15 Strelstvo SD Kovinar Ormož in SK Ptuj zmagovalca 1. A DL Stran 15 Mali nogomet Serijski prvaki ostali brez končnice Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • NK Aluminij tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Podaljšali s trojico pomembnih stebrov ekipe Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali prvo pripravljalno tekmoj še pred tem pa so v taboru Šumarjev podaljšali pogodbe s tremi pomembnimi člani igralske zasedbe. Po nekaj odhodih so to za privržence Aluminija znova bolj vzpodbudne novice, čeprav tudi v primeru prestopov igralcev v močnejše lige ni mogoče govoriti o negativnih novicah - vendarle je treba imeti v oziru pozitivne finančne učinke teh prestopov. Luka Janžekovič: »Čutim, da moja zgodba ■#* I •v v • v Kidričevem še ni končana« Prvi, ki je z Aluminijem sklenil novo pogodbo, je Luka Janžekovič. Za 21-letnega vratarja se je tako leto 2019 začelo na domala sanjski način, saj je ob tem prejel prvi vpoklic v člansko izbrano vrsto Slovenije in trenutno je v Španiji. Luka je doslej v 1. slovenski ligi zbral že več kot 70 nastopov, kar je za tako mladega igralca seveda izjemen dosežek. Še posebej dobro je branil v jesenskem delu sezone, ko je na 19 tekmah kar šestkrat svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Luka Janžekovič: „Vesel sem, da sem dobil priložnost podaljšanja pogodbe z mojim matičnim klubom. Veliko mi pomeni, da so mi izkazali to zaupanje in da verjamejo v našo skupno zgodbo. V tem okolju imam vse, kar potrebujem, imam dobre pogoje, klub mi omogoča veliko stvari, tako da ne vidim razlogov, zakaj se ne bi odločil za to. Čutim, da moja zgodba v Kidričevem še ni konča- na, saj imam še nekaj rezerve. Želim popraviti še nekaj elementov svoje igre, na katerih delava s trenerjem Bogatinovim. Za podaljšanje pogodbe sem se odločil, ker mislim, da je dobro za moj razvoj in ker bi rad klubu dal vse, kar je v moji moči. Mislim, da lahko tukaj spišem lepo zgodbo zase in za klub." Nemanfa Jakšič: »Všeč • • 1 1 • mi je moje mesto in moja pot v viziji kluba« Drugi nepogrešljivi igralec prve postave z novo pogodbo v žepu je Srb Nemanja Jakšič. S 23. leti je eden izkušenejših igralcev ekipe trenerja Oliverja Bogatinova, v Kidričevem je že vse od začetka sezone 2016/17, ko je prišel iz Zavr-ča. Doslej je v rdeče-belem dresu odigral 87 tekem in dosegel dva zadetka - oba v sezoni 2016/17 (proti Kopru v Pokalu in proti Krškemu v prvenstvu). Med navijači je v teh dveh letih in pol postal eden izmed najbolj priljubljenih igralcev, standardno zanesljiv na desnem bočnem položaju (nekaj tekem je odigral tudi kot centralni branilec) in vedno izjemno požrtvovalen. Nemanja Jakšič: „Za podaljšanje sodelovanja sem se odločil, ker mi je všeč vizija, ki mi jo je predstavil predsednik. Všeč mi je moje mesto in moja pot v tej viziji. Tudi do sedaj smo igrali dobro igro, zasedli visoko mesto na lestvici in se uvrstili v polfinale pokala. Atmosfera v ekipi ostaja vrhunska, delo s trenerji je profesionalno in disciplinirano. Vsi v klubu delajo maksimalno in dajo vse od sebe za nas, da so nam omogočeni čim boljši pogoji za delo. Zato si želim izkoristiti te pogoje za svoj napredek, da bom še boljši, kot sem bil v prvi polovici te sezone." Foto: Črtomir Goznik Nemanja Jakšič ... m i Foto: Črtomir Goznik ... in Ilija Martinove sta ob Luki Janžekoviču podaljšala sodelovanje z NK Aluminij. Ilija Martinovič: »Klub je v naletu, igralci napredujemo, ustvarjamo rezultate, imamo najboljšega trenerja leta...« Ilija Martinovič bo konec meseca dopolnil 25 let, predčasno darilo pa mu je NK Aluminij izročil s ponudbo nove pogodbe, ki bi mu sicer iztekla letos konec junija. Visoki centralni branilec iz Črne gore je v Kidričevem od leta 2017, ko je prišel iz FK Lovčen. Doslej je za Aluminij odigral 39 tekem, jeseni je npr. nastopil na 13 prvenstvenih in štirih pokalnih. Na začetku sezone ni bil standardni član začetne enajsterice, z dobrimi nastopi v Pokalu Slovenije pa je vedno več priložnosti dobival tudi v prvenstvenih tekmah. Šele po 12. krogu se je ustalil v udarni ekipi, na igrišču je preživel tudi ključne zadnje štiri tekme jesenskega dela, ko so Šumarji vknjižili štiri zaporedne zmage. Ilija Martinovič: „Za podaljšanje sodelovanja z Aluminijem sem se odločil zato, ker se tukaj dobro počutim, saj je atmosfera zelo družinska. Prav tako mi je všeč projekt, ki si ga je uprava zastavila. Klub je v naletu, igralci napredujemo, ustvarjamo rezultate, imamo najboljšega trenerja leta ... Z vsem tem smo zadovoljni, zato bomo delali na tem, da se uvrstimo v finale pokala in da ostanemo čim bližje vrhu prvoligaške lestvice. Cilj sicer še vedno ostaja enak, to je vsaj 8. mesto. Še naprej moramo biti ekipa, se držati tega ritma, moramo biti koherentni in konsistentni. Tako bomo dosegli zadovoljstvo navijačev, uprave, igralcev, trenerjev. Zase si želim, da bom zdrav in da bom lahko ekipi pomagal pri izpolnjevanju ciljev vsaj še to polovico sezone." Jože Mohorič Za začetek poraz s hrvaškim prvoligašem HNK Gorica - Aluminij 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Zwolinski (42., z 11 m), 2:0 Šroler (54.), 3:0 Ndiaye (63.); 3:1 Ivančic (90.) ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič, Krajnc, Martinovič, Kontek, Marinšek, Vrbanec, Leko, Horvat, Maloku, Kidrič. IGRALI SO ŠE: Banič, Dalič, Grgič, Bračko, Ivančič, Bosilj, Dabro, Trdina. Trener: Oliver Bogatinov. Kidričani so v soboto popoldan na igrišču z umetno travo v Veliki Gorci odigrali prvo tekmo v sklopu priprav na spomladanski del prvenstva v 1. ligi. Njihov tekmec je bil domači hrvaški prvoligaš HNK Gorica, ki po jesenskem delu sezone zaseda visoko 5. mesto, celo pred Hajdukom. Za Kidričane se po odhodu Tahiraja in Glihe v tujino ter Rogine v Dravo začenja nov cikel uigravanja, tokrat pa so tekmo odigrali tudi brez Jan-žekoviča in Petroviča, ki sta z reprezentanco na pripravah v Španiji. Manjkal je tudi Sa-nin Muminovič, kapetan ekipe je bil Alen Krajnc. Po enakovrednem prvem polčasu so domačini povedli tik pred odmorom, z 11-me-trovke je v polno zadel Poljak Lukasz Zwolinski. Tekmo so domačini v svojo korist dokončno odločili v začetku drugega polčasa, ko so v razmiku desetih minut zadeli še dvakrat - strelca sta bila Martin Šroler in Cherif Ndiaye. Poraz Šumarjev je v zaključku tekme omilil Kruno Ivančič, čigar brat je kondicijski trener Gorice. Priložnost za igro sta dobila dva mlada igralca, David Flakus Bosilj in Nejc Bračko, izmed igralcev na preizkušnji pa Vedran Dalič in Marko Dabro. Slednji je sicer še vedno član HNK Gorica. JM Nogomet • Reprezentanca Slovenije Slovenci v Španiji trenirajo za tekmo s Kitajci Slovenska reprezentanca se je v petek zbrala na Brdu pri Kranju, v soboto pa odpotovala v Španijo ter opravila prvi trening v okviru kompleksa La Cala, kjer se bodo varovanci Matjaža Keka pripravljali na tekmo s Kitajsko. Matjaž Kek je bil pred začetkom prvega treninga na jugu Španije v bižini Marbele vidno dobre volje. Slovenski selektor je namreč po treh mesecih prvič vodil trening, reprezentančni grb na prsih pa je nazadnje nosil leta 2011, ko je Slovenija v Ljudskem vrtu premagala Srbijo. Slovenija je v La Cali v nedeljo opravila dva treninga, v naslednjih dneh je nato predviden en trening dnevno. Takšen urnik bodo Slovenci imeli vse do četrtkove tekme, ko se bodo ob 17.00 pomerili s Kitajsko U-25. Tekmo si bo mogoče v prenosu ogledati na uradni spletni strani Nogometne zveze Slovenije ter facebook strani NZS in YouTube kanalu NZS. UR Neuradni termin za preizkus novincev Tokratna reprezentančna postava je precej spremenjena, saj je preizkušnja proti Kitajski U-25 na sporedu v neuradnem Fifinem terminu, zaradi česar klubi niso dolžni igralcem omogočiti udeležbe na reprezentančni akciji. Selektor Kek bo priprave v španski Marbelli izkorsitil predvsem za preizkus novih igralcev, kar 21 jih je iz slovenske lige, edina 'tujca' sta Antonio Delamea Mlinar in Uroš Korun. Iz NK Aluminij sta zraven Luka Janžekovič in Dejan Petrovič, iz NK Maribor pa Luka Zahovič, Amir Derviševič, Dino Hotič, Jan Mlakar, Denis Klinar in Blaž Vrhovec. Matjaž Kek je po treh mesecih prvič vodil trening. Foto: NZS 14 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Boks • Aljaž Venko prestopil med profesionalce »Če bo kdo iz Slovenije postal naslednji svetovni prvak, potem bo to Aljaž Venko!« Aljaž Venko je 25-letni boksar iz Slovenskih Konjic, verjetno v tem trenutku celo najboljši v Sloveniji. V zadnjih dobrih dveh letih je treniral in tekmoval pod okriljem Dejana Zavca, njegov naslednji (pričakovani) korak pa je profesionalizem. Pred kratkim je postal član nemškega kluba iz Karlsruha. Športni direktor tega kluba Rainer Gottwald ima korenine v Sloveniji, zato vsako leto trikrat pripelje svoje varovance na priprave v Slovenijo. Na zadnjih je bil prisoten tudi Aljaž Venko, zaradi katerega smo ga obiskali v Logarski dolini. Najprej se dotakniva tvojih lanskih rezultatov: katere bi sam izpostavil? A. Venko: »Dobrih rezultatov je bilo lani kar nekaj, prvi so bili na državnem prvenstvu, nato na več mednarodnih enodnevnih revijah, kjer sem ugnal nekaj res kakovostnih tekmecev. Izpostavil bi osvojen turnir na Nizozemskem, v Eindhovnu, ki je zelo močan in uveljavljen turnir z nastopajočimi borci iz 20 držav. Tudi na prvenstvu Evropske unije sem dosegel soliden rezultat, uvrstil sem se med osmerico najboljših v svoji kategoriji.« Turnir v Eindhovnu je bil največji presežek sezone. Nekateri slovenski boksarski komentatorji so to označili kot enega največjih dosežkov slovenskega amaterskega boksa. A. Venko: »Na ta rezultat sem res ponosen. V treh dneh mi je uspelo premagati tri res kakovostne tekmece. Tudi se ne spomnim, da bi kateri od slovenskih boksarjev v preteklosti osvojil kaj podobnega.« Iz tega sledi dragoceno spoznanje, da se lahko kosaš z vsemi amaterskimi borci v Evropi. A. Venko: »Vsekakor, pa ne samo v Evropi, ampak tudi širše. Boksal sem tudi s kakšnim svetovnim in olimpijskim prvakom, še nekaj pa jih ima medalje z največjih tekmovanj.« Nogomet zamenjal za boks Z boksom si se začel ukvarjati v domačih Konjicah? A. Venko: »Pravzaprav v Slovenski Bistrici, kjer sem bil vsa prejšnja leta, dokler pred dvema letoma in pol nisem prišel k De-janu Zavcu. Sedaj se pa že odvija nova zgodba, z nemškim profesionalnim klubom TS Fights-Sport Managment. Profesionalni boks je bil moja dolgoletna želja, tudi v tem segmentu si želim čim višje.« Kako pa je potekalo delo v Slovenski Bistrici? A. Venko: »Pred prestopom v boksarske vode sem pet ali šest let treniral nogomet. Pri 14 letih sem se podal med boksarje: sam pri sebi sem si rekel, da me to zanima in velja poskusiti. Takrat še zdaleč nisem slutil, da se bo zgodba odvijala v sedanjo smer. Takrat so se začela pojavljati prva tekmovanja, prišle so tudi prve zmage. Kar hitro me je vse to boksarsko dogajanje posrkalo vase in potem je šlo vedno višje. Začel sem si Rainer Gottwald: »Aljaž ima nekaj več od drugih, za to imam poseben instinkt, ki me doslej še nikoli ni pustil na cedilu.« Rainer Gottwald je športni direktor kluba TS Fights-Sport Managment iz Karlsruha (v bližini Stuttgarta). Za sabo ima bogato mednarodno kariero v športnem menedžmentu, med drugim je vrsto let deloval na Tajskem in v Libiji. Po vrnitvi v domovino se je posvetil boksu. Zanimivo je, da ima slovenske korenine, mama je iz Logarske doline, tako da ima v Sloveniji sorodnike. Prav iz tega razloga k svojemu bratrancu, ki ima v Logarski dolini majhen hotel, vsako leto trikrat pripelje v Slovenijo na priprave boksarje, ki se tukaj odlično počutijo in imajo vse pogoje za delo. Tudi govori slovensko. »Bolje razumem kot govorim, a poleg nemškega, angleškega, španskega in tajskega jezika se lahko sporazumevam tudi v slovenskem. V Nemčiji sem hodil v slovensko šolo,« je povedal. »V našem klubu imamo nekatere najboljše nemške boksarje in boksarke, tudi večkratne svetovne prvake, ob tem pa tudi boksarje iz drugih držav, npr. iz Črne Gore, Srbije in z Ajažem Venkom sedaj tudi iz Slovenije. Aljaž je mega talent! Ker imamo v tej kategoriji že enega boksarja Vincenta Feigenbutza, nismo imeli v načrtu novega, a je na sparingu pokazal res veliko. Damijan Šel in Jože Kobale sta ga pripeljala in po nekaj minutah borbe sem vedel, da imamo pred sabo izjemno talentiranega borca. Takoj sem ga za dva tedna povabil v naš klub, kjer je delal z našim trenerjem, in takoj lahko povem, da nas je vse navdušil s svojim delom. Registrirali smo ga v naš klub in ga vpisali na mednarodno listo profesionalnih boksarjev. Prvi profesionalni dvoboj bo imel februarja, do konca leta pa skupaj šest do osem dvobojev. Prepričan sem, da bo do konca leta naredil prvi korak do interkontinentalnega prvaka. Aljaž ima super karakter, je pravi športnik, ki ima v boksu resne cilje in je za njih pripravljen vse drugo postaviti na stran. Ne govori preveč, je pa povsem osredotočen na delo, pozorno posluša trenerja in sledi njegovim napotkom. Ima nekaj več od drugih, za to imam poseben instinkt, ki me doslej še nikoli ni pustil na cedilu. Najprej mora dobiti stabilnost, potem pa se lahko začne vzpenjati proti naslovom. Če bo kdo iz Slovenije postal naslednji svetovni prvak, potem bo to Aljaž Ven-ko! Moje korenine segajo v Logarsko dolino, moje srce je tudi v Sloveniji, zato si to res želim. Posebej bom pozoren nanj in trdno verjamem vanj. Nastopal bo v srednji kategoriji, kjer je največje število aktivnih boksarjev na svetu, več kot 2000! V vseh lažjih kategorijah jih je manj, v tistih najnižjih ne dosegajo niti številke 200,« je dejal Rainer Gottvvald. zastavljati vedno višje cilje, nikoli pa si v tistih začetkih nisem mogel predstavljati, da bom nekoč prišel do profesionalnega nivoja.« Kaj te je nagovorilo, da si nogomet zamenjal za boks? A. Venko: »Vedno sem rad gledal filme o Rockyju in se navduševal nad glavnim junakom - to je bil eden od prvih namigov v to smer. Pritegnili so me tudi drugi filmi z boksarsko tematiko in avtomatsko sem se začel posledično zanimati za prenose pravih boksarskih dvobojev. Sam pri sebi sem si rekel, da je to nekaj, kar bi želel poskusiti tudi sam.« Kdo so bili tvoji trenerji v Slovenski Bistrici? A. Venko: »Z mano je začel delati Stanko Skela, potem je bil tukaj Damijan Šel, s katerim sva res veliko skupaj prepotovala in se udeleževala številnih tekmovanj po vsem svetu. Jože Kobale pa je bil tisti, ki mi je sedaj uredil kontakt z nemškim klubom in v končni fazi tudi prestop med profesionalce.« Dejanov sistem treningov podoben nemškemu Zadnji dve leti si preživel na Ptuju, v klubu Dejan Zavec Boxing. A. Venko: »Tudi to je bilo pomembno obdobje v moji karieri. Nekateri morda ne opazijo bistvene razlike v mojih borbah iz časa pred tem, sam pa čutim ogromen napredek v samih predstavah, tako v tehničnem kot fizičnem smislu. Tudi treningi so bili zelo sistematski, ob tem sem nekaj let starejši in posledica so vsaj za 10 do 20 % boljše predstave.« Dejan je bil svetovni profesionalni prvak, lahko ti je odprl drugačne vidike priprave in samega boksa. A. Venko: »Tako je, prav zaradi tega sem pustil odprta vrata pri Dejanu, še vedno se slišiva in bova še naprej sodelovala. Dejanovi treningi so bili zelo podobni tem, ki jih imam sedaj v Nemčiji, sistem je bil zelo podoben in očitno je, da je to s sabo prinesel iz Nemčije. Sedanji treningi zame tako niso popolnoma novi, kar je sedaj moja prednost pri prilagajanju na novo okolje.« Kako pa sedaj poteka tvoj delovni dan? Zoltan Lunkc, Aljaž Venko in Rainer Gotturald A. Venko: »V tem tednu priprav v Logarski dolini smo imeli ob 7.30 kratek jutranji sprehod, približno 20 minut, za samo aktivacijo. Potem je bil na sporedu zajtrk in po njem dopoldanski trening. Na njem so v ospredju tek, vaje za moč, boks z navideznim tekmecem (shadow boks), individualno delo s trenerjem na tehniki ... Popoldan sledi še klasični boksarski trening s sparingi, z vrečami in znova tudi navidezni boks.« Kdo je tvoj trener v novem klubu in kateri so glavni zvezdniki? A. Venko: »Moj trener je Zoltan Lunke, ki je v svoji aktivni boksarski karieri med drugim v Atlanti 1996 osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo za Nemčijo. Nastopil je tudi med profesionalci, kjer se je pomeril v borbi za naslov svetovnega prvaka. Je odličen strokovnjak, delo z njim je res na visokem nivoju. Glavni zvezdniki pa so Vincent Feigenbutz, Ahmad Ali in Sarah Bormann.« Letos šest do osem borb Kakšni so načrti v uvodnem letu med profesionalci? A. Venko: »Po pogovorih z managerjem kluba Rainerjem Gottwaldom je letos v načrtu nekaj začetnih borb, od katerih bo potem odvisna nadaljnja pot. Moja naloga je, da jih čim boljše oddelam, nadaljevanje pa je odvisno od tega, kakšni bodo rezultati. Sam sem optimist.« Kateri so glavni zvezdniki tvoje kategorije med profesionalci? A. Venko: »Zvezdnika te kategorije sta nedvomno Mehičan Saul Alvarez in Kazahstanec Gena-dij Golovkin, ki spadata v vrh svetovnega boksa. O preostalih se bom moral še nekoliko pozanimati. Sam bom začel z manjšimi borbami, s temi pa upam, da se bom počasi vzpenjal po lestvicah.« Po nekajletnem zatišju so znova pri vrhu zanimanja borci v najtežji kategoriji, kar je za odmevnost boksa vsekakor dobro. A. Venko: »Že zgodovinsko gledano je bila supertežka kategorija 'kraljevska'. Morda je v zadnjih letih to nekoliko manjkalo, saj sta brata Kličko s svojim ne preveč spektakularnim stilom borbe suvereno obvladovala to sceno, kar pa se je sedaj spremenilo. Tukaj so sedaj Anthony Joshua, Deon-tay Wilder, Tyson Fury, Alexander Povetkin in drugi, kar dviguje ugled supertežke kategorije in celotnega boksa. Za spremljanje je vsekakor bolj zanimivo, če je v kategoriji več enakovrednih borcev in zmage enega od njih niso samoumevne.« Jože Mohorič Del ekipe TS Fights-Sport Managment iz Karlsruha je u prejšnjem tednu oprauil pripraue u Sloveniji, z njimi je treniral tudi Aljaž Venko. Prui z desne je nekdanji Aljažeu trener Damijan Sel, tretji z desne pa Jože Kobale. Jože Kobale: »Z dosedanjimi 180 dvoboji ima odlično izhodišče« Nekdanji Aljažev trener Jože Kobale je naredil prvi kontakt z nemškim klubom, kateremu se je sedaj Venko tudi pridružil. O tem je povedal: »Sem v dobrih odnosih z boksarskim trenerskim kolegom Valentinom Siladžijem v Nemčiji, ta pozna trenerja Zoltana Lunka in preko tega smo stopili v kontakt z menedžerjem Rainerjem Gottvvaldom, ki je bil s svojim klubom v tem času na pripravah v Sloveniji. Govoril sem z njim in tako je prišlo do poskusnega dvoboja z njihovim najboljšim boksarjem Feigenbutzom, ki ima za sabo več kot 30 profesionalnih borb in je bil že tudi svetovni prvak. Aljaž je v šestih runah pokazal veliko in bil dokaj enakovreden tekmec. Aljaža sem sicer v Slovenski Bistrici med drugim pripravljal za evropske iger 2015 v Bakuju, z njim sem sodeloval še na nekaterih drugih tekmovanjih. Poznam njegove sposobnosti, in če bi Slovenija imela večji mednarodni ugled v boksu, bi doslej lahko imel že kakšno medaljo iz velikih tekmovanj. To bi bilo zanj veliko boljše izhodišče za vstop med profesionalce, sedaj je treba začeti iz čiste ničle. Potrebno bo še veliko dela, da bi se lahko boril za kakšen interkontinentalni naslov, vsekakor pa verjamem vanj. Z bogatimi izkušnjami iz amaterskega boksa, kjer je doslej nastopil v približno 180 borbah, lahko poseže visoko. Pomeril se je že s številnimi odličnimi amaterskimi borci, tudi svetovnimi in olimpijskimi prvaki, z vsemi pa je bil vsaj enakovreden tekmec. Na tem gradim svoj optimizem.« Foto: J M Foto: JM torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Štajerski 15 Odbojka • 1. B DOL (ž), 12. krog Rezultat boljši od igre ZOK SETO Ptuj - OD Krim 3:1 (-20, 17, 23, 18) ZOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Paternost, Oancea, Pignar, Milošič K., Horvat, Tomanič, Ved-lin Gojčič, Milošič N., Pučnik, Fišer. Trener: Bojan Novak. Petkov večer je prinesel kar uro in petdeset minut zanimive odbojke med ptujsko in ljubljansko ekipo. Domačinke so slabo začele obračun in so nekako skozi tekmo stopnjevale ritem igre. Ta ni bila na najvišjem nivoju, a je bila kljub vsemu dovolj dobra za novo prvenstveno zmago. Motivirane igralke Krima so izkoristile začetno »zakrčenost« Ptujčank, ki so v prvem nizu naredile absolutno preveč napak, da bi bile rezultatsko konkurenčne Ljubljančankam. Te so solidno servirale, pobrale so nekaj težkih žog v polju, predvsem pa je bila učinkovita v napadu sprejemalka--napadalka Nika Bavdaž, ki je bila splošno gledano najboljša posameznica na tekmi. Krim je tako vzel ponujeno in dobil prvi niz. To je predramilo domačinke, a le za kratek čas, saj so začetno vodstvo s 5:1 kmalu zapravile in nekaj časa se je po izenačenju na 6:6 igralo točko za točko. V sredini niza so domačinke vendarle pokazale nekoliko več odločnosti, predvsem pa zanesljivosti v igri, kar jim je prineslo šest točk naskoka (18:12). Do konca so nanizale nekaj lepih točk in Lena Pučnik je z asom zaključila ta del z izidom 25:17. Točkovno gledano je bil najbolj izenačen tretji niz, saj sta bili ekipi večino časa zelo izenačeni, le po seriji točk Sare Sakovič v napadu s cone štiri so ptujske igralke po-vedle s 16:11. To ni bilo dovolj za borbeno gostujočo ekipo, ki je zadnjič izenačila na 22:22, nato pa Foto: Črtomir Goznik v končnici naredila nekaj napak in tako so Ptujčanke tretji del dobile s 25:22. Najboljšo igro je domača odbojkarska vrsta predstavila v četrtem nizu, ko je dvignila nivo igre v napadu, v polju in na servisu ter si hitro priigrala večjo prednost. Ta jim je zadoščala za mirno Ptujske odbojkarice proti Krimu niso blestele, so pa obdržale stik z vrhom. Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS - Velika Nedelja SD Kovinar Ormož in SK Ptuj zmagovalca 1. A DL s puško in pištolo Minuli vikend je v športni dvorani v Veliki Nedelji v organizaciji SD Kovinar Ormož potekal četrti turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal Slovenije. V soboto so potekala mladinska tekmovanja, v nedeljo pa članska v 1. A in 1. B državni ligi. Znova so imeli veliko uspeha spodnjepodravski strelci, ki so slavili dve prestižni ekipni zmagi. Ptujčani z drugo zmago v sezoni, bron za Miklavž V 1. A DL s pištolo so za prvi vrhunec nedelje poskrbeli aktualni ligaški prvaki, strelci SK Ptuj, ki so po dveh tretjih mestih v sezoni zdaj dosegli še drugo zmago in zmanjšali zaostanek za drugou-vrščeno ekipo Dušana Poženela iz Rečice na štiri točke. Veliko veselja je ormoškim ljubiteljem strel-stva prinesla tudi miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je osvojila bron na domačem strelišču. Lep uspeh so dosegli tudi domačini, ekipa Kovinarja, ki je po uvodnem srebru v sezoni zdaj dosegla drugo najvišjo uvrstitev s šestim mestom in se v skupnem seštevku prebila na sedmo mesto. Kevin Venta v finalu nemočen proti mladi olimpijki Anji Prezelj Med posamezniki je novo kvalifikacijsko zmago dosegel domači ostrostrelec Kevin Venta, ki je s 580 krogi dosegel najvišji rezultat v sezoni in si pred drugouvršče-nim Ptujčanom Sašem Stojakom priboril 11 krogov prednosti. Najboljši rezultat v sezoni je dosegel tudi miklavški strelec Boštjan Simonič, ki je s 564 krogi postavil sedmi najboljši rezultat v kvalifikacijah. Le dva kroga za finalisti pa je zaostal drugi miklavški strelec Aleksander Ciglarič (562) in osvojil deveto mesto. V finalu streljanje nikakor ni steklo vodilnemu v skupnem seštevku in aktualnemu prvaku Ptujčanu Sašu Stojaku, ki je sicer brez večjih napak tekmovanje končal po štirinajstih strelih, ko je osvojil sedmo mesto. Le malo je do odličja zmanjkalo Boštjanu Simoniču, ki je po dobrem streljanju v finalu osvojil 5. mesto in dosegel najboljši rezultat v sezoni. Venta je bil edini, ki je lahko držal stik z najmlajšo finalistko Anjo Prezelj, ki je streljala svoj najboljši finale v sezoni in zanesljivo vodila od prvega strela naprej. Mlada olimpijka iz Železnikov je bila nezgrešljiva vse do konca in si z dobrimi streli ter skupno kar šestnajstimi deseticami v finalu pristreljala svojo prvo zmago v sezoni. S finalnim rezultatom 239,0 kroga je za več kot šest krogov presegla tudi ženski igro in gladko osvojen niz s 25:18. Na poti do zmage sta največ točk prispevali Sara Sakovič in Klara Milošič (po 16), medtem ko je bila zelo dobra v zaključevanju akcij pri mreži s 14 točkami Ana Horvat. Skoraj celotno tekmo je prvič pred domačimi gledalci solidno odigrala na mestu korektorja Nika Fišer, konstantna je bila po-dajalka Urška Stavbar, medtem ko je svoje delo dobro na mestu proste igralke ali libera opravila Eva Vedlin Gojčič. Ženski odbojkarski klub SETO Ptuj je tokrat lahko bolj kot z igro zadovoljen z zmago in novimi tremi točkami, ki jih držijo na drugem mestu prvenstvene lestvice 1. B državne odbojkarske lige. David Breznik finalni državni rekord. S slabimi tremi krogi zaostanka je bil srebrnega odličja vesel tudi Venta. Ormožani s tretjo v zmago, Jan Sumak nepremagljiv v finalu V 1. A DL s puško, ki je bila zaključna disciplina drugega dne tekmovanj, pa je domača dvorana eksplodirala v navdušenju po ekipni zmagi domače ekipe SD Kovinar Ormož, ki si je konkurenco pokorila še tretjič zapored. Še bolj so se navijači veselili po izjemnem finalnem nastopu ormoškega strelca Jana Sumaka, ki je domačinom pristreljal še posamično zmago z visokim rezultatom 250,2 kroga, kar je za tri kroge boljši dosežek od članskega državnega rekorda. 1 _ ¡19 Ig - Foto: Simeon Gönc Ptujčani so v postavi Matija Potočnik, Sašo Stojak in Zlatko Kostanjevec dosegli drugo ekipno zmago v sezoni, miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča pa si je priborila bron v postavi brata Simon in Boštjan Simonič ter Aleksander Ciglarič. Foto: Simeon Gönc Ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak je na domačem strelišču pokazal izjemen nastop v finalu in dosegel prvo zmago v sezoni z visokim rezultatom 250,2 kroga, kar je za tri kroge boljši dosežek od moškega finalnega državnega rekorda. Drugo mesto je osvojila Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek, tretja je bila olimpijka Živa Dvoršak. Sumak pa ni bil edini ormoški finalist, še več, s kvalifikacijskim dosežkom 619,3 kroga je za las ujel finalno osmerico na sedmem mestu. Drugi rezultat kvalifikacij je postavila najboljša ormoška strelka Urška Kuharic (623,9), ki je dobro tekmovala tudi v finalu in nato šele po razstreljevanju v osemnajstem strelu bila za dve desetinki slabša od dvakratne olimpijke Žive Dvoršak in osvojila končno peto mesto. Dvoršakova si je priborila bron, odlično streljanje v finalu pa nam je pokazala tudi grosupeljska strelka Klavdija Jerovšek, ki je dosegla najboljši rezultat kvalifikacij in osebni rekord s 628,6 kroga, nato pa tudi v finalu za odličnim Šumakom zaostala le za pol kroga in osvojila srebrno odličje. Tretja Ormožanka Nuša Žnidarič je v kvalifikacijah dosegla 16. rezultat s 614,7 kroga in prvič v sezoni ostala brez finala. Juršinčani tokrat drugi V 1. B državni ligi s pištolo so bili Juršinčani prvič poraženi, a so kljub temu osvojili drugo mesto, kar je nov odličen dosežek juršin-ske ekipe. Zmagali so Gorjanci. Posamično konkurenco si je s 564 krogi pokorila Postojnčanka Denis Bola Ujčič, pet krogov pa je do odličja zmanjkalo najboljšemu jur-šinskemu strelcu Ludviku Pšajdu (555), ki je osvojil četrto mesto. Simeon Gonc Rezultati: 8. I. POH. BATALJON RUŠE 9. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1822,7 1819,0 1. A-liga pištola 10. POSTOJNA 1816,4 Ekipni rezultati: krogi točke 11. 1956 TRBOVLJE 1809,0 1. PTUJ 1681 50 12. TRIGLAV JAVORNIK K.B. 0 2. DUŠANA POŽENELA REČICA 1676 54 Posamični rezultati strelcev: 3. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1674 39 1. Jan Šumak, Kovinar Ormož (619,3) 4. MAROK SEVNICA 1664 20 2. Klavdija Jerovšek, Grosup. (628,6) 5. BREŽICE 1657 27 3. Živa Dvoršak, Olimpija (623,6) 6. KOVINAR ORMOŽ 1655 23 4. Franc Pinter, Kamnik (623,2) 7. GROSUPLJE 1653 32 5. Urška Kuharič, Kovinar (623,9) 8. ŠTEFANA KOVAČA TURNISCE 1650 22 6. Suzana Lukic, Trzin (619.3) 9. ŠKOFJA LOKA 1642 12 16. Nuša Žnidarič, Kovinar (614,7) 10. KAMNIK 1640 11 1. B-liga pištola 11. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1627 23 12. TRZIN 1626 12 1. GORJANCI 1643 Posamični rezultati: 2. JURŠINCI 1633 1. Anja Prezelj, Železniki (566) 83 (3.) 3. DOMŽALE 1621 2. Kevin Venta, Kovinar Ormož (580) 78 (4.) 4. MROŽ VELENJE 1608 3. Blaž Kunšek, Marok Sevnica (568) 35 (19.) 5. LIBOJE 1599 4. Jagoda Tkalec, D. Poženela (562) 53 (10.) 6. OLIMPIJA 1596 5. Boštjan Simonič, Milavž (564) 57 (9.) 7. GORENJA VAS 1596 7. Sašo Stojak, Ptuj (569) 96 (1.) 8. PREDOSLJE 1584 9. Aleksander Ciglarič, Miklavž (562) 71 (6.) 9. CELJSKA ČETA MALA B. 1577 10. Peter Tkalec, D. Poženela (562) 84 (2.) 10. POSTOJNA 1572 15. Zlatko Kostanjevec, Ptuj (557) 14 (26.) 11. 1956 TRBOVLJE 1570 18. Matija Potočnik, Ptuj (555) 27 (21.) 12. KIDRIČEVO 1520 19. Jože Čeper, D. Poženela (552) 75 (5.) Posamični rezultati strelcev: 23. Simon Simonič, Miklavž (548) 24 (22.) 1. Denis Bola Ujčič, Postojna (564) 28. Gregor Polajnko, Kovinar (545) 0 (36.) 2. Katja Vodeb, Liboje (560) 34. Alekseja Vignjevic, Kovinar (530) 0 (39.) 3. Aleksander Ošep, Velenje (560) 1. A-liga puška 4. Ludvik Pšajd, Juršinci (555) 1. KOVINAR ORMOŽ 1857,9 54 5. Klara Smolič, Gorjanci (551) 2. TRZIN 1852,9 36 9. Miha Grohar, Domžale (546) 3. OLIMPIJA 1844,7 49 14. Niko Pšajd, Juršinci (539) 4. KAMNIK 1842,4 34 15. Mirko Moleh, Juršinci (539) 5. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1841,8 28 22. Matevž Mohorko, Kidričevo (529) 6. CERKNICA 1838,5 23 31. Jurček Lamot, Kidričevo (509) 7. GROSUPLJE 1836,0 32 36. Marijan Petek, Kidričevo (482) 28 19 12 9 0 80 (4.) 94 (3.) 114 (1.) 100 (2.) 63 (8.) 79 (5.) 72 (6.) 51 57 35 37 28 31 24 11 8 20 16 10 99 (2.) 91 (4.) 87 (6.) 96 (3.) 102 (1.) 91 (5.) 52 (11.) 64 (8.) 4 (32.) 0 (38.) 0 (44.) 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 22. januarja 2019 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm Serijski prvaki ostali brez končnice Foto: Črtomir Goznik Utrinek z nedeljske tekme med ekipama ŠD Rim in SETO Hajdina Pred zadnjima dvema krogoma zimske lige malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj je bilo še nekaj neznank glede tega, katere ekipe se bodo prebile v končnico, ki bo odigrala 3. februarja. Razplet je bil dokaj presenetljiv ... Virtuozi, Trcko in Team BB na zaključnem turnirju Za vsemi 12 ekipami je 11 krogov tekmovanja in v 10. krogu je izmed sedmih kandidatov za končnico (štirje so imeli resne možnosti, tri pa zgolj teoretične) spodrsnilo serijskim prvakom Po-etoviu Plindomu, ki jih je premagala ekipa Selana. Ta je igrala zelo dobro, junak tekme pa je postal njihov vratar Aljaž Dobnik. To je pomenilo, da sta se ob zmagah že uvrstili v končnico ekipi FC Virtuozi Destrnik in RC Trcko, medtem ko je bila najbližje 3. mestu ekipa Teama BB. Ta je z zmago v zadnjem krogu proti EHM Teamu tudi prišla v končnico lige, v kateri bodo startali s 3. mesta brez točk. Za 2. mesto po rednem delu si točko na zaključni turnir nesejo RC Trcko, medtem ko so 1. mesto osvojili člani ekipe FC Virtuozi Destrnik, ki bodo na zaključnem turnirju imeli lepo prednost, saj si na turnir nesejo tri točke. Kapetan ekipe FC Virtuozi Destrnik Žan Krajnc je o 1. mestu in igrah svoje ekipe v ligi dejal: »Za našo ekipo je to lep uspeh, da nam je uspelo osvojiti prvo mesto po rednem delu tekmovanja. To smo sicer po tihem tudi pričakovali, saj imamo zares dobro ekipo, ki je sestavljena iz igralcev ekip FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar. Zadovoljni smo z doseženimi rezultati in smo veseli, da si v končnico nesemo tri točke in da gremo na zaključni turnir tekmovanja z določeno prednostjo.« Team BB potrdil končnico: EHM Team -Team BB 0:4 (0:1) EHM TEAM: Zajc, Leskovar, Gale, Brumen, Kajzer, Klinger, Majcen. TEAM BB: Holcman, Brunšek, Ademovič, Dobaja, L. Kolar Robnik, Kores, P. Kolar Robnik, Knez, Filipovič. Team BB je v zadnjem krogu potrjeval vstopnico za nastop na zaključnem turnirju proti ekipi EHM Teama. Slednja je prikazala v ligi boljše igre, kot kaže končna Planinski kotiček Miklošičev pohod na Jeruzalem Petek, 8. februar 2019 Planinsko društvo Ljutomer organizira na dan slovenskega kulturnega praznika tradicionalni pohod na Jeruzalem, ki iz leta v leto privabi vedno več planincev. Med griče posejane z vinogradi in številnimi zidanicami se bodo podali tudi ptujski planinci. Udeleženci pohoda se zberemo v petek, 8. februarja 2019, ob 7.40 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.50), od koder se bomo z vlakom popeljali do Ljutomera. Start pohoda: od 8.00 do 9.00 na Glavnem trgu Startnina: prostovoljni prispevek Malica: na Maleku Težavnost poti: lahka Dolžina poti: 4-5 ur hoje, ob poti, proti zaključku pohoda, se bomo zaustavili na neznani točki - Pavlovski vrh! Zaključek pohoda: ob 16.00 na Železniški postaji Pavlovci, od koder se bomo z avtobusom odpeljali proti domu. Ob praznikih ni vlaka nazaj na Ptuj! Strošek pohoda je 10 evrov, ki ga lahko poravnate ob prijavi v pisarni društva, lahko na TRR, lahko pa tudi pred začetkom pohoda. To so prevozni stroški za vlak in avtobus. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik, čaj) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Prijave sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 5. februarja 2019 ali na e-pošti: joze.dajnko@gma-il.com ali GSM 040 754 499. Vodil bo Jože Dajnko s sovodniki iz PD Ljutomer. uvrstitev in tako je bilo tudi na tej tekmi, v kateri so na koncu visoko izgubili. Po previdnem začetku so pobudo z nekaj zaključnimi streli prevzeli igralci Teama BB, medtem ko so z visoko postavitvijo in igro z vratarjem v polju zelo zgodaj presenetili igralci EHM Teama. Uvodni zadetek so gledalci v športni dvorani Center videli v 9. minuti, ko je v dolgi akciji z roba kazenskega prostora zadel Luka Kolar Robnik. V drugem polčasu je Team BB hitro odločil tekmo, to je naredil Patrik Kolar Robnik, ko je najprej s približno desetih metrov zadel s pomočjo vratnice, nato pa je po nasprotnem napadu zadel še z desne strani. Piko na i je po lepi akciji v zadnji minuti postavil Blaž Kores. Ormožani pri veteranih še brez poraza V veteranskem delu tekmovanja so igralci minuli konec tedna odigrali tekme tretjega in četrtega kroga. Do tega kroga vodilna ekipa Club 13 je doživela dva poraza, tako da je sedaj vodilna ekipa Ormoža, ki je minuli konec tedna zabeležila zmago in remi. S tema rezultatoma nekoliko izstopajo in so si že zagotovili končnico tekmovanja, v katero se lahko v zadnjem krogu 2. februarja prebijejo še štiri zelo izenačene veteranske ekipe. Člani REZULTATI 10. KROGA: FC Virtuozi Destrnik - EHM Team 4:3, RC Trcko - SETO Hajdina 13:2, ŠD Rim - ŠD Trniče 3:2, Team BB - ŠD Draženci 4:0, Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Selan 2:3, ŠD Ptujska Gora - KMN Draženci 5:8 REZULTATI 11. KROGA: ŠD Trniče - Poetovio Plindom 080 73 00 7:12, EHM Team - Team BB 0:4, KMN Draženci - FC Virtuozi Destrnik 0:5 b.b., ŠD Draženci - RC Trcko 5:5, ŠD Selan - ŠD Ptujska Gora 7:0, SETO Hajdina - ŠD Rim 2:6 1. VIRTUOZI DESTRNIK 11 9 1 1 58:31 28 2. RC TRCKO 11 8 2 1 55:26 26 3. TEAM BB 11 7 2 2 38:23 23 4. ŠD SELAN 11 7 1 3 38:26 22 5. ŠD RIM 11 7 0 4 30:22 21 6. POETOVIO PLINDOM 11 6 2 3 53:27 20 7. KMN DRAŽENCI 11 5 2 4 56:31 17 8. EHM TEAM 11 4 0 7 29:37 12 9. ŠD DRAŽENCI 11 3 1 7 28:50 10 10. ŠD TRNIČE 11 2 2 7 45:57 8 11. ŠD PTUJSKA GORA 11 1 0 10 16:55 3 12. SETO HAJDINA 11 0 0 11 20:91 0 Veterani 3. KROG: Markovci - KMN Vi-tomarci 1:8, Borovci - Ormož 1:2, Slomaster - Club 13 3:2. 4. KROG: KMN Vitomarci - Club 13 5:3, Ormož - Slomaster 1:1, Mar-kovci - Borovci 0:3 (b.b.). 1. ORMOŽ 2. SLOMASTER 3. CLUB 13 4. KMN VITOMARCI 5. BOROVCI 6. MARKOVCI O O 0 l6:6 1 T:8 2 2O:l3 2 l5:l2 2 l4:ll 4 5:2T 1. ŠD SELAN KOZEL 7 2. MAJOLKA VETERANI 7 3. BAR VIDEM 6 4. ŠD POBREŽJE 6 5. ŠD LANCOVA VAS (-1) 6 6 O 6 O Rokomet • Prijateljska tekma Dober test s Koko David Breznik ONL Videm Veterani REZULTATI 8. KROGA: ŠD Lan-cova vas Bar Osmica - ŠD Selan Gostilna Kozel 3:17, Bar Videm -KMN Majolka veterani 3:6. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje veterani. 1 51:14 18 l 29:2O l8 3 O 3 22:2l 9 O l 5 l3:25 l O l 5 ll:46 O Člani, skupina za prvaka 8. KROG: ŠD As - NK Tržec R21 4:1, KMN Majolka člani - ŠD Zg. Pristava 7:9 1. ŠD ZG. PRISTAVA 8 7 1 0 53:26 22 2. ŠD AS 8 6 1 1 42:17 19 3. MAJOLKA ČLANI 8 4 2 2 55:27 14 4. NK TRŽEC R21 8 3 1 4 36:29 10 Skupina za mesta od 5. do 8. 8. KROG: ŠD Selan - ŠD Pobrež-je člani 6:3, ŠD Lancova vas člani - NK Tržec Bar Osmica 1:7. 5. ŠD SELAN 8 3 3 2 34:29 12 6. ŠD LANCOVA VAS 8 3 0 5 35:52 9 7. ŠD POBREŽJE 8 1 0 7 33:66 3 8. NK TRŽEC OSMICA 8 1 0 7 22:64 3 Darko Lah ŽRK Ptuj - Koka Varaždin 28:26 (11:14) ŽRK PTUJ: Korotaj 8, Kreft 7, Ilič Šauperl 1, Škrinjar 5, Kac, Puž 2, Kolenko, Marčič 2, Bolcar 2, Luknjar, Bezjak, Pušnik, Peric, Varga, Bedrač 1, Čagran. Trener: Ivan Hrupič. Po dveh mesecih se je minuli konec tedna nadaljevalo prvenstvo v 1. A državni rokometni ligi, a ptujske igralke niso imele tekme, saj je Zagorje izstopilo iz lige. Namesto prvenstvene tekme so tako odigrale prijateljsko pripravljalno tekmo (v tem času so odigrale še eno podobno tekmo s kadetsko ekipo RK Drava, op. a.) s Koko iz Varaždina. Ta je po kakovosti tretja ali četrta v prvi hrvaški rokometni ligi, tako da je bil to dober test pripravljenosti za vrsto trenerja Ivana Hrupiča. Začetek tekme je bil rezul-tatsko poravnan prvih petnajst minut, nakar so domačinke naredile nekaj tehničnih napak in ro-kometašice Koke so si do polčasa priigrale tri zadetke prednosti. V drugem polčasu so jih Ptujčanke hitro ulovile, nato celo prehitele s 15:14 in sledilo je obdobje igre gol za gol. Trener Hrupič je dal na tekmi priložnost vsem igralkam in je v končnici dal v igro članice prve postave, ki so ta del odigrale zares zelo dobro v obrambi in učinkovito v napadu, kar jim je prineslo zmago. Članice Ženskega rokometnega kluba Ptuj bodo pred nadaljevanjem prvenstva odigrale še eno prijateljsko pripravljalno tekmo, in sicer se bodo to sredo ob 18.15 v športni dvorani Ljudski vrt pomerile s kadetsko žensko reprezentanco Slovenije. Članica izbrane vrste je iz ptujskega kluba tudi Minea Kolenko, medtem 1. A SRL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Zelene doline Žalec - Krim Mercator 23:27 (11:15), Z'Dežele - Krka 19:27 (8:14), Ž.U.R.D. Koper - Mlinotest Ajdovščina 20:27 (9:14), Velenje -Ljubljana 27:29 (13:14)- Prosta je bila ekipa ŽRK Ptuj (ekipa Zagorja je izstopila iz lige, op. a.) l. KRIM MERCATOR 9 9 O O l8 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 9 T O 2 l4 3. KRKA 4. MLINOTEST 5. Z'DEŽELE 6. Ž.U.R.D. KOPER 7. LJUBLJANA 8. PTUJ 9. VELENJE 9 5 2 2 8 4 2 2 8 3 l 4 9 3 O 6 9 2 l 6 8 2 O 6 9 l O 8 ko občasna reprezentantka Nuša Puž tokrat ni bila vpoklicana v izbrano vrsto. Na Ptuju nova vratarka: Andreja Peric V ŽRK Ptuj so v zadnjem obdobju dobili zelo pomembno igralsko okrepitev, in sicer vratarko Andrejo Peric'. Vrhunska vratarka je bila lep čas članica Zagorja in je po razpadu kluba prišla branit na Ptuj. Bosanska rokometašica je v zadnjih letih pustila velik pečat v slovenskem ženskem rokometu in bo nedvomno s svojimi obrambami pomagala svoji novi ekipi. V tej imajo ob izkušeni Pericevi sedaj v kadru še dve nadarjeni mladi vratarki Nežo Pušnik in Višnjo Varga, s katerimi prav posebej trenira Marjan Valenko. Ob zares kakovostni novinki v ptujski ekipi Andreji Peric je pred kratkim na treningih prve ekipe trener Ivan Hrupič lahko pozdravil tudi Marino Majcen, ki se po težji poškodbi vrača v člansko ekipo. David Breznik Rokomet • Pripravljalni turnir Ormožani uspešni v Murski Soboti V Murski Soboti je slovenski 1. B-ligaš Pomurje uspešno izpeljal 7. Ži-kijev memorial, ki ga prirejajo v spomin na dolgoletnega pomurskega rokometnega delavca Vlada Roškarja. Na turnirju so nastopile ekipe Po-murja (1. B-liga), Krškega (1. B-liga) in Jeruzalema (1. A-liga). Vinarji so zaigrali brez mladinskih reprezentantov Dominika Ozmeca, Tinčka Hebarja, Tilna Kosija in trenerja Saša Prapotnika, zaradi poškodbe ni nastopil niti kapetan Bojan Čudič. Kljub temu so Ormožani opravičili vlogo favorita in zabeležili dve zmagi. Najprej so premagali Pomurje 33:26 (15:16) in nato še Krško 32:25 (18:8). Postava Jeruzalema: Tomislav Balent, Žan Firšt Šeruga, Aleš Zemljič; Rok Žuran 21, Jure Kocbek 6, Danijel Mesaric 9, David Bogadi 5, Žak Ci-glar 1, Anže Šoštarič, Matej Niedorfer 2, Gašper Hebar 10, Teo Šulek 2, Niko Sovič, Uroš Horvat 6, Denis Škrinjar 2, Žan Toplak 1; trener Silvo Kirič. Vratar Tomislav Balent je bil izbran za naj vratarja, Rok Žuran pa za naj strelca turnirja. Vinarje v torek, 22. 1., čaka pripravljalna tekma z Va-raždinom, ki bo že več povedala o trenutni pripravljenosti čete trenerja Prapotnika. Uroš Krstič kj 44 i OKNA - VRATA ■ SENČILA jI MI/ORS^ ■ Foto: Črtomir Goznik Minea Kolenko (ŽRK Ptuj) Športni napovednik Nogomet • Tečaj za nove sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj poziva vse, ki bi želeli pridobiti naziv nogometni sodnik in se poskusiti v tej vlogi ter posledično ostati v nogometu tudi po končani igralski karieri, da bodo februarja organizirali tečaj za nove sodnike. Tečaj se bo začel v četrtek, 14. februarja, ob 18.00 v sejni sobi MNZ Ptuj, Čučkova 2, in bo predvidoma zajemal pet predavanj. O nadaljnjem urniku predavanj bodo kandidati obveščeni na tečaju. Tečaj je brezplačen, plača se le članarina. Iz MDNS vse zainteresirane pozivajo, da se do ponedeljka, 11. 2., prijavijo na tečaj po e-pošti: info@mdns-ptuj.si. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 031 711 295 (Peter) ali 041 669 686 (Roman). UR petek • 11. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 161 Ptuj m Bruno Marinič, naj študent MO Ptuj Doktorat opravlja na eni najboljših univerz na svetu Ptujčan Bruno Marinič je septembra lani magistriral na eni najboljših svetovnih fakultet, Univerzi Oxford v Angliji. Kot doktorski študent kemije je tam šolanje tudi nadaljeval. Za njegov izjemen uspeh na različnih področjih je bil izbran za naj študenta (2. stopnje) mestne občine Ptuj. Kristalna medalja z grbom mestne občine Ptuj, knjiga in nagrada v višini 600 evrov so darila, ki jih je v imenu ptujske občine ta teden prejel Bruno Marinič. S sprejemom na občini ga je namreč v ponedeljek počastila ptujska županja Nuška Gajšek. Marinič se je v zgodovino mesta vpisal kot naj študent 2. stopnje študija v študijskem letu 2017/18. V svojem magistrskem delu se je lotil razvijanja nove metodologije na področju organske kemije. Sodeloval je v več raziskovalnih projektih, uporabnost razvijanja novih reakcij in spojin je po njegovem mnenju razvidna v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika. „Kemija je prisotna povsod," pravi in dodaja: „Svoje mesto imam zelo rad, zato mi to priznanje, ki mi ga je podelila Mestna občina Ptuj, pomeni zelo veliko. Tudi sam želim mestu nekaj vrniti. Za študij v tujini so me spodbujali že v srednji šoli, in ko sem bil sprejet, se mi je zdela predobra priložnost, da bi jo izpustil. Verjetno bi študij podobne kakovosti dobil tudi v Sloveniji, a se mi je zdelo, da ima študij v tujini neko dodano kakovost. Želim si ostati v akademskem svetu, zato sem vpisal doktorat. Kaj bom delal po študiju, še ne vem natančno, definitivno pa bi se nekoč rad vrnil v Slovenijo, nisem pa prepričan, ali bo to takoj po študiju." Da je mesto iskreno ponosno na mlade ljudi, ki so uspešni tudi izven naših meja, pa je na sprejemu dejala Gajškova. Želi si, da bi se znanje ple-menitilo in se nato vračalo na Ptuj. „Vsi skupaj, tudi na nacionalni ravni, bomo morali narediti več za boljše pogoje življenja mladih in poskrbeti, da dobijo primerne zaposlitve. Tudi sama sem živela nekaj mesecev v tujini, zato vem, kako lepo se je vrniti domov. A treba je ustvariti pogoje, da se od dela lahko dostojno živi," je na podelitvi povedala Gajškova. Dženana Kmetec Naj študent MO Ptuj je prejel številne nagrade s področja organske kemije in kemijske biologije in več medalj z različnih tekmovanj po svetu. Med drugim Thesis prize, Glaxo Smith Kline nagrado, L. Williams nagrado, prvo mesto na mednarodnem MEF tekmovanju raziskovalnih projektov, srebrno medaljo na znanstveni olimpijadi EU v Litvi (2012) in bronasto medaljo na mednarodni kemijski olimpijadi v Vietnamu (2016). V prostem času se posveča tudi poeziji, sodelovalje na Dnevih vina in poezije na Ptuju. Aktivno je vključen v delovanje »Oxford Slovene Society«, tj. društvo Slovencev, ki študirajo ali delajo kot raziskovalci v Oxfordu. Tudi za nadaljevanje študija na doktorski ravni seje odločil za oxfordsko univerzo, kar pa ne pomeni, da se ne bo vrnil domov. Za najboljšega študenta 1. in 3. stopnje študija ni bilo niti ene same prijave Naj študenti MO Ptuj so izbrani na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom mestne občine Ptuj. Podlaga za izbiro za naj študenta je bil razpis. A zanimivo, za naj študenta 1. in 3. stopnje na MO Ptuj ni prispela niti ena sama prijava. Foto: ČG Bruna Mariniča je sprejela županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Slovenija • Katastrofalni začetek leta glede smrtnih žrtev na cestah se nadaljuje Večino smrtnih nesreč povzročili moški, ki so bili sami v avtu Potem ko je lani v Sloveniji na cestah umrlo rekordno malo ljudi, so prometne nesreče letos vzele že 10 življenj, lani v tem obdobju le eno. Policija sicer beleži le osem smrtnih žrtev, saj sta dve žrtvi umrli na zasebnih zemljiščih po spletu nesrečnih okoliščin in nista bili neposredno povezani s prometom. V prometu, ki od voznika zaradi naraščanja števila vozil na cestah zahteva vse večjo zbranost, lahko že trenutek zmanjšane zbranosti povzroči tragedijo. To dokazuje tudi »nesrečni« pripetljaj, v katerem je sedmega januarja v Pečicah umrla 60-letna voznica. Ženska je na dvorišču premaknila avtomobil. Ko je izstopila iz vozila in odšla proti hiši, se je avtomobil po rahlem klancu začel premikati in jo povozil. Zaradi hudih poškodb je ženska umrla na kraju nesreče, policisti pa predvidevajo, da najverjetneje ni zategnila ročne zavore. V drugi nesreči pri Mozirju je 41-letni voznik avtomobila v torek trčil v drevo, potem je izstopil iz vozila, ki je nato prav tako zapeljalo čez njegovo telo. Foto: Media24 Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče. Zadnji dve nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili minulo sredo. Prvo je povzročil mladi, 21-letni voznik avtomobila, ki ga je med vožnjo iz Dornberka proti Braniku v novo-goriški občini zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v avtomobil 74-le- tnega voznika. V njegovem vozilu je bila tudi 65-letna sopotnica, ki je umrla na kraju nesreče. Zadnje življenje pa so ceste vzele na ško^eloški obvoznici zaradi vožnje v napačno smer. V silovitem trku pred predorom Sten je umrl voznik drugega avtomobila, povzročitelj je bil tudi poškodovan, a je nesrečo preživel. Moški za volanom Vzroki za večino letošnjih prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost ter stran in smer vožnje, v enem primeru pa nepravilnosti pešca. »Nimamo še vseh analiz, vendarv nekaterih nesrečah obstaja tudi sum na vožnjo pod vplivom alkohola,« so dejali na generalni policijski upravi. Po njihovih podatkih so sicer večino nesreč povzročili moški, ki so bili sami v osebnem avtomobilu. Razloga za nenadno povečanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom na policiji ne poznajo. »Podobna obdobja poslabšanja se dogajajo vsako leto. Lani je bil na primer z vidika prometne varnosti kritičen september. Varnost v cestnem prometu se zelo spreminja, saj nanjo vplivajo številni dejavniki,« so pojasnili M.K. Policisti pozornost usmerili v uporabo mobilnih telefonov med vožnjo V ponedeljek so namreč začeli dvotedensko akcijo poostrenega nadzora nad uporabo telefonov. »Če voznik med vožnjo telefonira, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola,« so opozorili na policiji Foto: Arhiv Svet24 Slovenija, Spodnje Podravje • Ekološko stanje površinskih voda Drava med Mariborom in Ptujem vse manj onesnažena Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so objavili poročilo o ekološkem stanju površinskih voda v Sloveniji v letu 2011. V reki Dravi, vsaj med Mariborom in Ptujem, je posebnih onesnaževal vse manj. Na ARSO sistematično spremljajo biološke elemente kakovosti površinskih voda, tj. vrstno sestavo in številčnost pritrjenih alg, planktonskih alg, vodnih rastlin, vodnih nevreten-čarjev in rib, spremljajo pa tudi stanje njihovega življenjskega okolja. Vsako leto stanje spremljajo na vzorčnih mestih, ki so jih v preteklih letih uvrstili v zmerno ali slabše ekološko stanje; vzorčna mesta torej niso vselej enaka. Predlani so ekološko stanje spremljali na 102 vzorčnih mestih na vodotokih, sedmih na jezerih oz. zadrževalnikih in 17 na morju. Na podlagi bioloških elementov kakovosti je bilo predlani 38 % vzorčnih mest na vodotokih vsaj v dobrem ekološkem Najmanj posebnih onesnaževal v reki Dravi so strokovnjaki izmerili na odseku med Mariborom in Ptujem. stanju, leto poprej je bilo takšnih 51 %. Rezultate monitoringa razvrstijo v enega od petih razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo ekološko stanje. Reka Drava se je predlani po različnih elementih kakovosti uvrstila le v zgornja dva razreda. Na mejnem odseku z Avstrijo ter med Dravogradom in Mariborom (v Rušah) se je uvrstila v razred »dobro«, med Mariborom in Ptujem (Starše) v razred »zelo dobro«, pri ormoškem mostu pa spet v razred »dobro«. Na ARSO so poudarili, da je v primerjavi z razvitimi državami kakovost voda v Sloveniji v samem evropskem vrhu. Eva Milošič Foto: CG 18 Štajerski Na sceni torek • 22. januarja 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Norost Mladi, ambiciozni in ustvarjalni Ansambel Norost je nastal marca leta 2016, ko so na prvih skupnih vajah preigravali narodne pesmi in se takoj ujeli, takrat 12-oz. 13-letni osnovnošolci Anej Fanedl (ritem kitara), Nino Šnajder (harmonika) in Nika Matečko (bas kitara). Njihov sedež je v Pernici, kjer so vsi tudi doma. Ze od vsega začetka imajo polno podporo svojih domačih in prijateljev. Nika pove, da tudi zato, ker jim gre z nastopa na nastop boljše in ker jim kakovost ob občinstvu priznavajo tudi strokovne komisije festivalov. Ime ansambla - Norost - je nastalo po naključju, najprej je bila povsem nedolžna šala, ki se jim je kmalu tako priljubila, da so ostali pri njej oz. jo vzeli za svoje ime. Ker je mladost njihova prednost, za mladost pa pravijo, da je norost, jim je ta rek kar blizu, pravijo. Po letih so trenutno zagotovo najmlajši ansambel na slovenski narodno--zabavni sceni. Anej in Nino sta še osnovnošolca, Nika je srednješolka, obiskuje srednjo zdravstveno šolo. Preigravajo predvsem narodne ter tudi slovenske in tuje zabavne skladbe, ki jih izbirajo predvsem po osebnem izboru oz. priljubljenosti med poslušalci. Na svojem repertoarju imajo tudi že tri lastne skladbe: Dekle mojih sanj, katere avtor je v celoti Matic Lorbek (ansambel Zadetek), Na morje grem Foto: zasebni arhiv V ansamblu Norost, marca bodo praznovali tretji rojstni dan, igrajo in pojejo: Anej, Nika in Nino. in Srčni zaklad, za kateri je besedilo napisal Prlek Matej Trstenjak, avtor skladbe pa je Anej Fanedl, ki se bo zagotovo še podpisal pod katero od njihovih novih skladb. Njihova aduta sta predvsem mladost in energija, ki jo oddajo pri svojih nastopih in vsako skladbo naredi tako posebno. To pa ljudje ob poslušanju tudi začutijo. „Narodno-zabav-na glasba nam pomeni zelo veliko, strast in veselje, ob njej se tudi sami sprostimo, nadvse pa tudi uživamo pri njenem ustvarjanju," poudari Nika v imenu ansambla. Igrajo predvsem na zasebnih zabavah, pa tudi na odprtih dogodkih, največ na Štajerskem. Kar dva nastopa v prejšnjem letu pa si bodo še posebej zapomnili. To sta festivala na Graški Gori, kjer so osvojili glavno nagrado občinstva, in v Dolenjskih Toplicah, kjer so prejeli prvo nagrado, zlatega termalčka, po izboru žirije in občinstva. Po njihovem mnenju so festivali zelo dobra odskočna deska za prav vse ansamble, saj se na njih lahko izkažejo in predstavijo, tako širšemu krogu občinstva kot najrazličnejšim žirijam, hkrati pa tudi spoznajo druge ansamble in navežejo stike z njimi. Slovenska narodno-zabav-na scena se je v zadnjih nekaj letih precej spremenila. Vedno več je novih in novih ansamblov, tudi zanimanje zanjo ni več takšen tabu. Zato jih vrstniki ne obravnavajo drugače kot druge, ki se s to glasbo ne ukvarjajo. Marsikateremu se zdi prav „kul", da toliko igrajo in s svojim igranjem razveseljujejo mlade in starejše. Mladi, kot so, imajo Anej, Nika in Nino ambiciozne načrte, predvsem pa si želijo, da bi v letošnjem letu ustvarili še več lastnih skladb, ob tem posneli tudi videospote in uspešno nastopili še na katerem od festivalov narodno-zabavne glasbe, kjer med pogoji za nastop ni omejitev starosti, ter se kot mlad in ambiciozen ansambel predstavili čim večjemu delu Slovenije, če že ne celi Sloveniji. MG PARADA £xmur 2019! Ormož • Drsališče doživelo odličen odziv Samo decembra več kot 5.000 ljudi V mestu Ormož imajo to zimo sploh prvič umetno drsališče. Odličen odziv domačinov in okoličanov pa narekuje, da bodo v prihodnjem letu dogajanje ponovili in vsebinsko še nadgradili, že zdaj povedo na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport (JZ TKŠ) občine Ormož. Že skoraj dva meseca mlado in staro pri vablja 200 m2 velika ledena ploskev na parkirišču pred ormoško grajsko pristavo. Da je korak ob ledu še bolj zabaven, so tja preselili tudi številne prireditve, združene pod imenom Severolandija. Odziv je odličen, zadovoljno ugotavlja direktorica zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Brglez: »Na odprtju drsališča in Severolandije se je zbralo okoli 1.000 obiskovalcev in priznati moramo, da je bil obisk tako prireditev kot tudi drsališča doslej nad našimi pričakovanji. Ocenjujemo, da je bilo na drsališču in na dogodkih Severolandije v decembru več kot 5.000 ljudi.« Nad drsališčem so navdušene vse starostne generacije. Najspret-nejši pa po uradnem delu ledeno ploskev izkoristijo tudi za igranje hokeja. Disko na ledu Organizatorji ves čas skrbijo za pestro dogajanje. Pred kratkim so tako omogočili še drsanje ob ritmih glasbe ter navdušili Ormo-žane: »S Klubom ormoških študentov smo se dogovorili, da imajo Drsanje je brezplačno za vse, cena za izposojo drsalk pa je simbolična - dva evra. svojo prireditev Disko na ledu, ki je zelo uspela. Pekli so vaflje, palačinke, poskrbljeno je bilo tudi za dodatno ponudbo pijače, ki je že sicer vsak dan ob drsališču. Tako je bilo minulo soboto ob drsališču in na drsališču kar okoli 300 obiskovalcev. Še večji obisk si obetamo, ko bodo na drsališču in ob njem plesale maske. Tudi šole so vabljene, da v času pouka izkoristijo ledeno površino in v ta namen si bomo dodatno izposodili nekaj drsalk in čelad.« Monika Horvat Drsališče bo stalo 35.000 evrov Občina sije drsališče izposodila od podjetja Koto, d. o. o., iz Petrovč. Celoten strošek postavitve in obratovanja drsališča ocenjujejo na okoli 35.000 evrov. Stroške bodo pokrili z občinskimi sredstvi, delno pa s pomočjo donatorjev in sponzorjev. V drsalnih radostih bo sicer mogoče uživati vse do 24. februarja -med tednom od 15. do 20. ure zvečer, ob koncu tedna in v času zimskih počitnic pa bo drsališče obratovalo že od desete ure naprej. Ormož •Več kot 100 let organiziranega delovanja Želijo si nove prostore Ormoško čebelarsko društvo s krajšimi prekinitvami deluje že več kot 100 let. Danes društvo združuje 48 čebelarjev, vodi ga predsednik Jože Brumen, člani društva pa so se nedavno zbrali na rednem letnem občnem zboru. Na njem so ocenili delo v preteklem letu. Z društvenim delovanjem in čebelarjenjem v letu 2018 so zadovoljni, je za naš časopis strnil Petek: »Lansko leto je bilo kar zadovoljivo medeno. Malo nad povprečjem zadnjih let«. Poleg vsakoletnih formalnosti so izvolili delovno predsedstvo ter podelili priznanja. Značko zvestobe Čebelarske zveze Slovenije so prejeli Jože Brumen za 20 let čebelarjenja, Dean Bezjak za 30 let čebelarjenja in Rado Lesjak za 40 let čebelarjenja; čebelarju Vladimirju Plavcu pa so podelili listino čebelarskega veterana. Ta naziv lahko pridobi čebelar, ki napolni 70 let starosti in ima za seboj najmanj 30 let čebelarjenja. Želje za leto 2019 pa so poleg zdravih čebel seveda čim manjša uporaba čebelam nevarnih fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu na našem območju. Želijo si tudi primernejše društvene prostore, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak pa jim je obljubil, da jim bo občina pri tem pomagala. Monika Horvat Foto: MH torek • 22. januarja 2019 Gospodarstvo Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK segedin golaž, cvetačna juha, piščančja obara z prežganka, dušena jetra v omaki, juha, štefani zelenjavna juha, krompir v kosih, puranji zrezki v zdrobovimi cmoki, kisla repa, zabeljen polenta, ocvrta pečenka, pire ribji polpeti, blitva jabolčna pita z omaki, riž, solata, jogurtove miške fižol v zrnju, jabolka krompir, solata, s krompirjem, beljakovo kremo mandarine zapečene skutne tiramisu panakota palačinke Štefani pečenka Sestavine: 1 kg mešanega mletega mesa, 1 srednje velika čebula, 1 strok česna, 120 g belega kruha, 2 dl mleka, 1 žlička mlete paprike, majaron, timijan, peteršilj, 2 žlički domače vegete (če nimamo domače, jo izpustimo), sol, mleti poper, 6 jajc, 1/2 litra jušne osnove. Pet jajc skuhamo v trdo. Kruh narežemo na rezine in namočimo v mleku. Nasekljano čebulo na hitro prepražimo. Med praženjem dodamo drobno sesekljan česen. Ohladimo. V skledi temeljito zmešamo razmočen in ožet kruh, vse začimbe, eno jajce in ohlajeno praženo čebulo. Če je zmes preredka, dodamo krušne drobtine. Masa mora biti vedno mehka, vendar naj ne ostaja več na prsih. Pustimo počivat. Med tem časom olupimo jajca. Meso na delovni površini z rokami oblikujemo v debelejši pravokotnik in po sredini nanj vtisnemo kuhana jajca. Jajca prekrijemo z mesom in pečenko oblikujemo v štruco. Predenemo jo v naoljen pekač in prelijemo z jušno osnovo (če je nimamo, lahko samo z vodo). 10 minut pečemo v ogret pečici pri 190 stopinjah Celzija, nato temperaturo zmanjšamo na 170 stopinj Celzija in pečemo še okrog 50 minut. Po pečenju vzamemo pekač iz pečice, štruco prekrijemo z alu folijo in pustmo, da počiva 10 minut, preden jo razrežemo. Jabolčna pita z orehi in beljakovo kremo Sestavine: testo: 450 g moke, 120 g sladkorja v prahu, 0,5 vrečke pecilnega praška, 2 ščepca soli, 200 g masla, 4 rumenjaki, 2 žlici mleka; beljakova krema: 4 beljaki, 100 g sladkorja, 1 žlica limoninega soka, 1 žlica koruznega škroba; jabolčni nadev: 600 g jabolk, 1 žlica limoninega soka, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, 1 žlička mletega cimeta, 200 g orehov. Testo naredimo iz našteih sestavin in ga za eno uro damo v hladilnik. Jabolka operemo, olupimo in narežemo na tanke lisiče. Zmešamo jih z limoninim sokom, vanilijinim sladkorjem, cimetom in sesekljanimi orehi. Testo na papirju za peko razvaljamo v velikost pekača (velikost 24 x 30 cm) in ga prestavimo v pekač (s papirjem vred). Na več mesth ga prebodemo z vilicami in obložimo z jabolčnim nadevom. Beljake s sladkorjem in limoninim sokom stepemo v čvrst sneg, vanj nežno in počasi vmešamo koruzni škrob ter ga nanesemo na jabolčni nadev. Pečemo v ogret pečici približno 45 minut. Zeleni nasveti Naše osnovno orodje na vrtu je zemlja Prazniki so za nami, zima pa se komaj začenja. Kratki otoplitvi je sledila ponovna prava zima. Še vedno je veliko časa za razmišljanje, načrtovanje, kaj in kako se bomo lotili dela na vrtu v letošnji sezoni. Mnogi razmišljajo tudi o tem, kako bi si delo na vrtu olajšali. Zato danes v tem članku nekaj nasvetov, kako pravilno obdelovati zemljo, da bodo rastline imele dobre pogoje za rast in razvoj. Samo take pa bodo tudi zdrave. Osnovna orodja za obdelavo tal Vsak vrtičkar ima in uporablja grablje in motiko, skoraj vsak tudi lopato za prekopavanje (štiharico), v težkih zemljah jo nadomestijo posebne vile, zelo pogosto imamo med orodjem za vrt tudi motiči-co (Štajerci ji rečemo krampec). Zal še veliko premalo poznamo dve orodji, ki se mi zdita na vrtu zelo pomembni, na ekološkem vrtu skoraj neobhodni. To sta kultivator (pa ne freza) in zvezdasti rahljalnik tal. Kultivator je posebno orodje, ki ima od enega do celo pet rogljev, nameščenih tako, da rahljajo zemljo med vrstami in celo v vrsticah. Sama najraje priporočam tistega s tremi zobmi, se mi zdi najbolj vsestranski za vse namene. S tem orodjem z lahkoto, z zelo malo fizične moči, prebijemo od sonca, vetra, dežja, zime zbito površino okoli rastlin, zemljo pa prezračimo. Prav počasi se tudi Slovenci navajamo na to orodje. Se manj poznano in uporabljano pa je orodje, ki ima na osi nameščenih različno število kovinskih zvezdic. To orodje uporabljamo za sprotno pripravo tal med rastno sezono. Z njim zemljo dobro prerahljamo, poravnamo, pa tudi zdrobimo brez prekopavanja, obračanja, mešanja, torej najmanj prizadenemo živi svet v njej. Vsak vrtičkar bi ga moral imeti in ob menjavi vrtnin, posebej poletnih, naknadnih setvah uporabljati samo to orodje, ne pa motike ali celo lopate. Nazadnje pa priporočam še eno orodje, grebljico, to so naši starši in stari starši čisto dobro poznali, mi pa smo nekako nanj pozabili. Z grebljico prav tako brez prehudega izpostavljanja mikroorganizmov neusmiljenemu zunanjemu vremenu postrgamo manjše plevele. Motokultivatorji ne smejo biti edino orodje za osnovno pripravo tal Tudi na vrtovih so se nekateri že mehanizirali. Motokultivatorji oz. freze, kot jim rečemo po domače, nam olajšajo delo. Vendar redna in izključna obdelava samo z njimi povzroči, da se v globini pod zemljo, tam kjer noži redno režejo in obračajo plasti, oblikuje posebna plast, * ■ V V." ••"•O. . . . --'mM , V.- A'V1 "-■ .. i ' V . f. - K ■ ' : Miša Pušenjak ki ji rečemo plazina. Ta plast je gosta, trdna, saj smo zemljo nenehno rezali, uničevali strukturne obročke in sčasoma preneha prepuščati vodo. Zemlja, redno obdelovana samo s frezo, se začne spreminjati in v poletjih, kakor je bilo lansko, lahko nastanejo velike težave. Ta neprebojna plast ne prepušča vode in voda stoji v območju korenin. Te začnejo seveda v primeru večjih količin vode gniti. Prav tako zaradi tega zastajanja vode začne organska masa v tleh, humus, gniti, namesto da bi preperevala. Zaradi tega imajo rastline na razpolago manj hranil, tudi pH se začne spreminjati, zemlja ni več ugodno okolje za korenine naših rastlin, za mikroorganizme. Na vrtu ali zelo pogosto v rastlinjaku imajo rastline vedno več težav. Podobno se pojavlja tudi na njivah, kjer se redno orje v neprimernih okoliščinah (premokra zemlja), vedno na isti globini. Vendar pridelovalci to težavo dobro poznajo. Njive zato obdelujejo na različnih globinah, predvsem pa uporabljajo še podrahljače, orodje, ki prebija to plast, zemlje pa ne obrača. Na vrtu pa v primeru uporabe kultivatorjev preobračanja (štihanja) zemlje ni več. Kako torej pravilno obdelujemo da Prvi pogoj je, da obdelujemo vedno primerno suho zemljo, tudi o tem smo govorili že v pretekli številki. Zemlja ne sme biti premokra (se ne sme oprijemati obutve, orodja), in seveda ne sme biti presuha, da se pri obdelavi kadi. Težka tla je nujno prekopati občasno tudi z lopato ali vilami. To najlažje naredimo vedno, kadar gnojimo z gnojem, to pa je vsako tretje leto. Prav tako priporočam prekopavanje tal pred zimo v primeru mokrega poletja. Peščene in dobro humozne zemlje pa ni povsem nujno prekopavati, odvisno je od tega, ali gnojimo z gnojem, tega je v zemljo treba zadelati s prekopavanjem, ali pa s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili. Slednja lahko z zemljo v globino korenin dobro premešamo tudi z drugimi orodji. Pri obdelavi zemlje s frezo prav tako občasno (okvirno vsako tretje leto) prekopljemo z vilami, da prebijemo plazino v globini gredice. Prekopavamo pa vedno v mirnem vremenu, ko ni vetra in ko so temperature nad 15 "C. Gnojenje z gnojem izvedemo vedno v jeseni, tudi težka tla vedno prekopavamo v jeseni. Peščena, humozna tla ob gnojenju s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili lahko prekopavamo tudi spomladi, vedno pa prekopavamo pred začetkom sezone Zemlja naj bo poleti vedno pokrita, nikoli gola, uporabljamo pa organske zastirke. Enostavna je pokošena trava. Te naj ne bodo debele, jih pa redno obnavljamo. Čim več gredic pa naj bo pokritih, poraščenih, tudi preko zime. Medvrstni prostor obdelujemo z orodjem, ki mu rečemo kultivator in ima enega ali več rogljev, v primeru večjega števila plevelov pa jih odstranimo z grebljico. Tako bomo mikroorganizme najmanj vznemirjali in uničevali. Miša Pušenjak 20 Štajerski Šport, intervju torek • 22. januarja 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 20. del Avto, zrezek in nogomet Windhoek, glavno mesto Namibije, je sicer zelo čisto in razgibano mesto, vendar se mi ni zdelo nič posebnega. Seveda seje videlo, da so imeli prste vmes Nemci, kaj drugače impresivnega pa za naju ni bilo najti, tako da sva že iskala dobro varianto, da bi nekje najela avto. Ker je bil taksi izjemno poceni, sva uporabila kar to, drugače meni zelo neljubo možnost, da sva obiskala tradicionalne ponudnike avtomobilov. Izbira je bila zelo borna, predvsem pa cenovno neugodna, tako da sva za nasvet znova vprašala v naši bajti, kjer pa so nama takoj pomagali. Dobila sva naslov izposojevalnice avtomobilov v bližini in šla popoldne pogledat, ali bi bilo kaj za naju. Želela bi pač ne premajhen avto, ki ne bi bil preveč drag in ki bi bil že dobro utečen. V majhnem avtu se prtljaga kar naenkrat podeseteri, ker vedno vsega lepo ne zlagaš, poleg tega je pa dobro imeti malo več prostora, če je treba kje zasilno pre-spati. V tem podjetju naju je sprejel en mali Indijec z latinskoameriškim imenom Javier, ki je izgledal kar razumno, le rokoval se je malce čudno. Ko je komu ponudil desno roko, si jo je vedno na komolcu prijel z levo roko in stresel obe. Verjetno se je bal, da bi mu kak štajerski prijem malce predelal konstrukcijo ... No, s tem Javierjem sva se izpogajala za solidnega chevroleta, vendar pa sva se dogovorila, da bi ga dvignila naslednji dan, ker sva čakala še nakazilo na najino predplačniško kartico. Po- leg dobre cene sva izposlovala tudi neomejeno število prevoženih kilometrov, mikal pa naju je tudi skok čez mejo z avtom, a Javierjeva šefica tega ni hotela podpisati. Zunaj sva še pregledala avto in bil nama je všeč, tako da sva si za naslednji dan obetala znova neodvisno raziskovanje. Zadovoljna z razpletom sva se podala v mesto, da si privoščiva malo težji obrok. Restavracija je bila v prvem nadstropju neke mestne zgradbe in že na stopnicah naju je pričakal kup deklet z meniji, da sva oba mislila, kako zelo utečen sistem morajo imeti. Utečen že mogoče, hitrost pa ni prav njihova vrlina. Vsaka miza ima svojo strežajko in ta njihov nastop je podoben bolj telenoveli kot pa neki restavraciji. Celo večnost traja, da deklic pobere najprej naročilo za pi- Center Windhoeka od daleč Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Meni, ki si ga želi vsak gurman. jačo, ki jo prinese čez četrt ure, nato pa šele naročiš hrano. Brez neke ihte sva vsak popila dve pijači, preden sva dobila kaj na mizo. Naročila sva si vsak goveji zrezek s krompirčkom, vmes pa sva imela čas, da sva celoten meni dobro pregledala. Cene so bile res zelo sindikalne, glede na to, kar sva dobila. Jed in porcija sta bili res odlični, ampak midva sva tam zabila debeli dve uri, česar sicer nobeden od naju ni navajen. Sva vsaj vedela za drugič, da bova naročila vsak po trojno pijačo. Omenil sem že, da smo imeli v sklopu najinega bivališča tudi bazen in prijeten bar. V tem baru so zvečer vklopili televizijo, da smo gledali nogometno Ligo prvakov. Bilo nas je Sp ur Najugu afriške celine so namreč v večjih mestih restavracije verige Spur, kije zelo znana in tudi zelo čislana. Inja, uganili ste - tam strežejo ogromne zrezke, rebrca, hamburgerje, perutničke in podobne jedi Za njihove razmere je tak obrok kar drag, za naju pa je bil v primerjavi s slovenskimi cenami za več kot polovico cenejši. gotovo čez sto ljudi in kakopak sva bila midva z Jernejem edina belca, kar pa nikogar ni preveč motilo. Opazila sva, da v Namibiji zelo radi spremljajo angleško nogometno ligo, ker večina Afričanov igra tam in so zato tudi navijali za angleški klub. Pijača, nogomet in kopica moških je seveda klasični sinonim za hrup in veseljačenje, težava pa je nastopila zaradi tega, ker v baru po deseti uri zvečer ne bi smeli povzročati hrupa. Tako je točno ob desetih prišel šef gostilne in na lepem ugasnil televizor. Midva sva samo debelo gledala in se začela smejati. Vsi smo se nato poskusili pogajati, da bi dobre pol ure še lahko pogledali tekmo. Vsi smo morali obljubiti, da bomo čisto tiho, nato pa se je začela komedija. Ko je v nogometu kakšna obetavna priložnost, te kar avtomatsko žene kvišku, uide ti kakšna kletvica ali druga beseda, nehote malo zaropotaš in podobno. In tako se je dogajalo tudi tukaj. Za vsak decibel hrupa, ki ga je kdo povzročil, mu je dobrih sto grl takoj zasikalo: ššššššš! In to se je dogajalo na pol minute. Naju je to neznansko zabavalo, sploh, ko je padel še gol in so se navijači od veselja davili in piskali, ker pač niso smeli kričati. Kot da bi stali na mravljišču in igrali pantomimo. Ko je bilo te komedije končno konec, sem bil objokan od smeha. Foto: Dani Zorko Goveji zrezek s krompirčkom tudi v Afriki ni neznanka ADMET - grški mitološki kralj Tesalije, Alkestidin mož, ELF - germanski škrat, NAVZIKAA - hči fejaškega kralja Alkinoosa, ki je po brodolomu našla Odiseja in ga pripeljala k očetu KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 22. januarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Za šankom Sam svoj mojster ... Ja, v novo leto smo že pošteno zakorakali. Pa ni pravzaprav nič drugače, kot je bilo prejšnjih nekaj deset let: malo smo ga pijuckali, malo smo se nažirali, malo smo šimfali TV-spored - pa malo smo spali. Še sreča, da smo uspeli združiti praznične dni s preostankom lanskega dopusta in si privoščiti pošteno porcijo brezdelja. Potem pa se je začelo resno delo. Moj prvi letošnji projekt je bil zahteven, pa čeprav se mi je najprej zdelo, da ga bom opravil z levo roko. Jok, brate - uporabil sem obe roki, in če bi imel še kako, bi tudi ta prav prišla. Moj projekt je bil: menjava vinjete na avtomobilu. Kar naj bi bilo po mnenju nekaterih, ki tega še niso počeli, mačji kašelj. Pa se je vse skupaj spremenilo v žirafjo angino. (Najbrž si predstavljaš, kako je žirafi, če ima vneto grlo.) Projekt je potekal v več korakih. Tisti prvi je najbolj bolel -vinjeto sem moral plačati. Jebi ga - 4 4 pač nisem imel radijske sreče, da bi mi jo kdo podaril (če sem iskren: niti se nisem udeležil nobenega tovrstnega 'tekmovanja'). Drugi korak: odstranitev stare vinjete. Najprej z nohtom: en vogal, drugi vogal, tretji vogal, četrti vogal ... Ce bi bila vinjeta desetkotnik, bi to poskušanje trajale najbrž še danes. Haska pa nobenega. Potem sem poskušal s strgalom za led. Pa z nožem ... Pa s šraufncigerjem (saj veš, da imam pri hiši pol-malo rablje-njega orodja). In se je nekaj malega odle-t pilo. Potem sem povprašal za pomoč strička Gugla, kjer človek najde kup nasvetov za vsakdanje težave (ki seveda ne delujejo, ampak vsaj vidiš, kake težave in ideje za njihovo odpravo imajo drugi). Piše: vinjeto pred odstranjevanjem segrejemo s sušilcem za lase. Ja - oba sva se segrela, vinjeta in jaz, ampak dol so šli samo koščki. Še zmeraj se je videlo, da velja za leto 2018. 'Ostanke lepila se lahko odstrani z vodo,' svetuje stric Gugl (ki očitno še nikdar ni odstranjeval slovenske vinjete, mogoče gre z vodo pri kaki češki), 'ali s sredstvi za razmaščeva-nje posode ali kakšnim podobnim sredstvom,' še naprej pametuje dr. Gugl. Bedak! 'Uporabite lahko strgalnik za steklokeramične plošče.' Ha ha ... Nazadnje je šla dol s tistim jeklenim drotom za čiščenje kakega prismojenega piskra. In sem lahko šipo na avtu okrasil z vijoličasto nalepko. Upam, da ne bo čez nekaj let na tem mestu na sprednji avtomobilski šipi nastala luknja, ker sem res pošteno drgnil! Pravzaprav pa sem ti mislil povedati, kako so se svojih prvih projektov lotili novo izvoljeni župani in županke - pa bo to moralo počakati na drugo priložnost. Pa lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kod, pa priden bod' ... Pepek Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 5 4 8 3 7 6 8 6 9 5 3 1 7 4 3 1 8 2 9 6 9 7 7 3 9 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€ QQQ Bik ¥¥¥ ©© € QQ Dvojčka ¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥ ©©© €€ Q Lev ¥¥¥ © €€ QQ Devica ¥ ©©© €€€ Q Tehtnica ¥¥ ©© € QQQ Škorpijon ¥ ©©© €€ QQQ Strelec ¥¥ © €€€ QQ Kozorog ¥¥¥ ©© €€ QQQ Vodnar ¥¥ © €€€ Q Ribi ¥¥¥ ©© € QQ Torek, 22. januar 10:00 Ptuj, sejna soba Mestne hiše, 3. redna seja Otroškega mestnega sveta 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše - kako vzgojiti kompetentnega (samostojnega) otroka, v času predavanja brezplačno varstvo za otroke 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Božiček Sreda, 23. januar 18:00 Markovci, poročna dvorana občine, predavanje Marjana Šenice Cvetje naših gora, cvetje s Pohorja, Kamniških in Julijskih Alp, kulturni utrinek Četrtek, 24. januar 13:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Po šoli v Špajzo: družabne igre za vse 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predstavitev knjige Jožeta Rozmana Čar vina Petek, 25. januar 18:00 Ptuj, gasilski dom, 149. redni letni občni zbor PGD Ptuj 19:00 Majšperk, okrepčevalnica Zelena dolina, občni zbor PGD Majšperk - Breg 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Božiček, za abonma izven in izven 21:00 Ptuj, CID, Jazz v CID-u, Filip Novosel - tambura in Tihomir Hojsak - kontrabas Mestni kino Ptuj Sreda, 23. januar: 20:00 Maria Callas. Četrtek, 24. januar: 20:00 Marija Škotska. Petek, 25. januar: 16:00 Spider Man: Novi svet; 18: Stekleni; 20:10 Marija Škotska. Štajerski 1 rEDi IIK www.tednik.si l Stajerskitednik ^ Stajerskitednik Velja za teden od 22. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 28. januarja 2019 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Nai Ducman, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: DK 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. januarja 2019 Lepi spomini ne bledijo! TU ISSN 9040_ ISTI GLASILO SOCIAL! STCČNf ZVEZI Človek si veto uttvvi Istrm 3Í Kiktne m® snfcfl imumo v Pluju f«rwt 4) Urijanje obmotja Pobkave (stran 7) Kuhurni diitvi (ttran 9] Q&mdmtie - ri^. pH te* S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! al h^i^d^ ^«S» /K /fc-irji iMcfrtiJkffi >nic*ii ,p - 2—hKLfcjk____C smeoí H eses iisriiÄHy""»«!''»" ■ ■ i H HMrib^^m^, nAnifc^fa — jjík ,, urvfjl-i . - »«í i,,,™« , ... .„ * ...... I.. IMP nil «N» uíí 4 -:;.. „.. ------„ J[k „ A E3ÜÍ5 rmC..*,,^^ SC&jSC Ä^ÄSÄC'i'safsE-X'Sfs X'^rx-vsra:?: si Spomnite se ^ogo^kov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. V) 'c ■O 0 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUJ 55 let Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ Želena velikost vetrovke: HUJE!»] S podpisom potrjujem naročilo štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. 9 * -1 RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) NIT VIJ O NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: . "•¿di^z pvi a ctIti pri I o g s koristnimfnasvetj—-- __• Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših ¿Mafiji • 2-0-ofStotnjpopustDrLftaročilu maTihoglasov vŠtajerskemtednik^- • praktična darila za nove in obstoječe naročnike Postati naročnik štajei«kega tednika se resnično splača! petek • 18. januarja 2019 Oglasi in objave Štajerski [ 23 amnoseK spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-U\NCOVA VAS 2 b 108:00 401etMNZ Ptuj ¡09:00 „Kar sem videl na Pttiju in drugod" 110:00 Gostilna pi Franeet* 1:00 Oddaja i i preteklosti i 2:30 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Antonova prireditev v Stopercali 20:00 Lojze Ogorevc - Mojih 45 21:00 „Kar sem videl na Ptuju in drugod" 122:20 Glasbena oddaja 23:30 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta spletni strani www.siptv.si 08:00 Oddaja i7 občine Domava 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Občine Domava - v živo 20:00 Zimska opravila na Polenšaku 21:00 Za vaše zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža „ „ _ „„ , „ n ^ irj Uredništvo: Doniva 116d, 2252 DORNAVA; ¡nio@siptv.si Vldeo Strani kontakt: 02 754 00 33: M1 618 04-1; vnv.vaptvsi Marketing: Megamarketing C O O. 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 19. Štajerska frajtonariea 10:00 Kronika it občine StarSe 11:00 Orfejčkova parada - arhiv 13:30 Video strani 14 00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 1. Izredna seja sveta Markovci -v živo 18:00 Veseloigra: Kar bo, pač bo 20:00 Gospodinjski večer v Dražencih 21:00 19. Štajerska Trajlonanea 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM njivo, 6363 m2, k.o. Draženci, primerna za gradnjo. Tel. 040 596 229. KUPIM motokultivator, frezo, koso, mu-lčar, traktor in priključke ter druge stroje, tudi v okvari. Tel. 041 407 130. PRODAMO suho krmo v okroglih balah, v račun vzamem govedo za zakol. Tel. 041 544 270. PRODAM prašiče, težke od 100 do 150 kg. Tel. 041 370 954. PRODAM prašiča domače reje, težkega 190 kg. Tel. 041 368 431. PRODAM prašiča domače reje, težkega 160 kg. Tel. 041 394 145. KUPIM traktor in njegove neuporabne priključke. Tel. 031 284 917. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. SREDAJE DAN VE k Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s www.tednik.si Istajerskitednik ^Stajerskitednik Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci ptujskih osnovnih šol. Vidimo se v torek, 22. januarja, ob 18. uri v Športni dvorani Osnovne šole Olge Meglic. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. _ Vstop je prost. ^S TO dem ilesnlr« XXX Projekt podpira županja Mestne občine Ptuj, Nuška Gajšek. StajerskiT PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV politik ktivtJorifco nas , » OWartV.«» P^iemkfJ"!! •tmt.tf» pojanci I "f'premoi.n,,:. I #1 v /7 „ aa.36j t www.reporter.si POLITIKA Kako konservativna je v resnici Slovenija INTERVJUJA Miha Brejc, nekdanji politik in Ljerka Belak, igralka DOSJE Najbolj perspektivni poklici prihodnosti KOLUMNE Rado Pezdir, Boštjan M. Turk in Maja Sunčič Umrli so Franc Širovnik, Trnovski Vrh 16, roj. 1931 - umrl 9. januarja 2019; Daniel Emeršič, Župečja vas 4, roj. 1947 - umrl 10. januarja 2019; Marija Predikaka, roj. Predikaka, Bolečka vas 3, roj. 1944 - umrla 10. januarja 2019; Matilda Predikaka, roj. Malek, Ptuj, Seliškarjeva ul. 14, roj. 1932 - umrla 10. januarja 2019; Milena Gerič, roj. Slavič, Vuzmetinci 24, roj. 1927 - umrla 12. januarja 2019; Ana Miholič, roj. Petek, Vinski Vrh 80, roj. 1933 - umrla 14. januarja 2019; Ivan Možina, Mihovci pri Veliki Nedelji 10b, roj. 1943 - umrl 14. januarja 2019. f< 4 I BflH .HM ■ TEMA MESECA Vrtnarski trendi v letu 2019 ZAMISLI ZA LEPŠI VRT Kako do oblikovanja sanjskega vrta ZELENJAVNI VRT 7 napak, ki se jim letos lahko izognemo VZHAJAJOČE ZVEZDE Okusna asimina osvaja Slovenijo IZ ZEMLJE NA KROŽNIK IN SVEŽE IN OKUSNO 5 receptov za pripravo hranilne "bombe« iz mikrozelenja REVIJA, NAMENJENA IN POSVEČENA LJUBITELJSKIM GOJITELJEM ZELENJAVE, BALKONSKEGA CVETJA IN OKRASNIH VRTOV. kofcd«! ialcbtv* - / Vse za \ . J*.. . lep vrt in --.-\ čudovito / rnr 7TTT zz: \ okolico / \.......S Že v prodaji! ; v / m i ■n/, THvi I I I— DIRE STRAITS EXPERIENCE S CHRISOM WHITOM. NEKDANJIM ČLANOM SKUPINE DIRE STRAITS 8 FEBRUAR 2019/HALA TIVOLI VSTOPNICE evenflniti: pei Podravje • V Podravju lani manj najhujših nasilnih kaznivih dejanj Največ nasilnih smrti v krogu družin V Podravju je lani prišlo do upada najbolj krutih kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Kot kaže statistika Policijske uprave Maribor, so v letu 2018 zabeležili po en umor in uboj, en poskus umora ter šest poskusov ubojev. Slika je tako precej manj krvava kot leto prej, ko je prišlo do kar petih umorov, dveh ubojev ter treh poskusov umora. Kot so pojasnili na mariborski policijski upravi, se ne glede na predlansko nekaj slabšo statistiko večletni trend ni bistveno spremenil. Še naprej do tovrstnih kaznivih dejanj najpogosteje prihaja v krogu družine ter med znanci, motiv za storitev pa je pretežno sovraštvo oziroma maščevanje. Policija in tožilstvo sta ocenila, da pri dogodku ni šlo za silobran, ob uboju pa Tomiču naprtila še tri poskuse uboja. Obtoženi na novembrskem predobravnavnem naroku očitkov iz obtožnice ni priznal, saj bo obramba skušala dokazati silobran. Trije napadalci, ki so njegovo streljanje preživeli, so medtem že junija priznali kaznivi dejanji nasilništva in poškodovanja tuje stvari, za kar so bili obsojeni na kazen od leta do leta in osem mesecev zapora. Z nožem umorila sestro dvojčico in zabodla mamo Edini lanski umor in poskus umora sta sicer povezana, saj je za oba obtožena Mariborčanka Mediha Hromadžič, ki je 8. marca lani v stanovanjskem bloku na Pobrežju z nožem v navalu jeze umorila svojo sestro dvojčico, napad pa je preživela njena mati. Obtožena je večji del sojenja molčala, tik pred novim letom pa je spregovorila in povedala, da je bila tega dne, pa tudi že večkrat prej, deležna zmerjanja in zasmehovanja s strani sestre. Čeprav je zatrdila, da se dejanja ne spomni, je psihiater Mladen Vrabič v preiskavi ocenil, da je bila obtožena v času zločina povsem prištevna, ali je to mnenje spremenil, pa ni znano, saj je sodnik v tem delu sojenje zaprl za javnost. Usoda obtožene bo sicer znana v naslednjih dneh, saj gre sojenje h koncu. Foto: Svet24 Poskusi uboja tudi na mariborski psihiatriji in v zavodu Hrastovec V dveh primerih je do poskusa ubojev prišlo v varstvenih ustanovah. Medtem ko 38-letnemu storilcu, ki je januarja želel obračunati s svojim precej starejšim sostanovalcem na mariborski psihiatriji, zaradi neprištevnosti ne bodo sodili, je drugačna zgodba s 24-letnico iz zavoda Hrastovec. Slednja naj bi se svojega napada na 70-letno sostanovalko zavedala, zato je morala pred sodišče. Tam je na hitro priznala dejanje, a je njena odvetnica zahtevala, da nov izvedenec ugotovi dejansko stanje obtožene. I " s Krčevina pri Vurbergu: najprej streli v zrak, nato na nočne napadalce Sodnega epiloga prav tako še ni dočakal edini lanski uboj, do katerega je 26. maja prišlo v Krčevini pri Vurbergu, kjer je četverica mladeničev ponoči na njegovem domu skušala obračunati z vrstnikom. V bran mu je stopil oče Janko Tomič, ki je sprva nepovabljene goste skušal odgnati s streli v zrak, ko pri tem po njegovem mnenju ni bil uspešen, pa je streljal še za bežečimi napadalci in pri tem enega od njih smrtno ranil. Kidričevo: Mohorko zaradi poskusa uboja obsojen na sedem let Sedem let zapora za poskus uboja z nožem pa čaka Antona Mohorka, ki je 23. julija v Kidričevem želel v svojem stanovanju obračunati s Ptujča-nom. 69-letnik je dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti priznal na predobravnavnem naroku. Do dogodka je prišlo, potem ko sta se med obiskom sprla, a je napadeni preživel zaradi pravočasne zdravstvene pomoči. Neraziskano: strelski umor v Rošpohu Mariborski kriminalisti se ob tem lahko pohvalijo, da so vsa tovrstna kazniva dejanja v letu 2018 in tudi v preteklem obdobju dobrih dveh desetletij . 1 1-010: bveT^4 preiskana. Najstarejši umor v regiji, pri katerem jim storilca ni uspelo najti, sega v leto 1995, ki pa je po takrat veljavnem kazenskem zakoniku že zastaral. Gre za primer strelskega umora na vikendu v Rošpohu. Maribor: po množičnem pretepu en od sodelujočih umrl Skoraj natanko leto dni pa je minilo od množičnega nočnega pretepa v bližini mariborske tržnice, v katerem je umrl eden od sodelujočih v pretepu Mario Krnjič. Nekateri od udeleženih so že priznali obtožbe za nasilništvo, za povzročitev posebno hude poškodbe, ki je povzročila smrt pa kriminalisti bremenijo Vladimirja Bodirožo. Sojenje se še ni začelo, saj sodišče za zdaj še ni odločilo o zahtevi tožilstva za uvedbo sodne preiskave. (sta) v | Štajerski T E D INI IK www.tednik.si 1 Stajerskitednik — Stajerskitednik ~zr » C? ^ p(?p \ ^^Rojstva: o O * C? D o * :(? O Tamara Šoštarič, Paradiž 41, Cirkulane - deček Luka; Julija Arnuš, Prvenci 25, ^ * * Markovci - deklica Nika; Sabrina Zorko, Ulica Veljka Vlahovi-ča 27, Maribor - deček Jure; Urška Štumberger, Zgornja Hajdina 157, Hajdina - deklica Nika; Aleksandra Majar, Industrijska ulica 10, Ruše - deček Tilen; Žaklin Klauški, Stritarejva ulica 34, Rogaška Slatina - deček Kian; Suzana Caf, Ormoška cesta 44, Ptuj - deček Tim; Tanja Potrč, Ločič 5a Trnovska vas - deček Maks; Jasmina Zagoršek, Borovci 62, Markovci - deček Mark; Martina Robič Tišler, Zgornje Partinje 4, Jurovski Dol - deklica Neža; Nina Hrženjak, Mestni Vrh 80, Ptuj - deček Lovro; Marica Rihta-rič, Hum pri Ormožu 3d, Ormož - deček Jakob Manuel; Mateja Podgoršek, Lancova vas 38, Videm pri Ptuju - deček Uroš; Tanja Kosec, Levanjci 4, Destrnik - deklica Zarja; Valentina Vajskopf - deklica Nina; Monika Ternar - deklica Zala; Nuša Podlesnik -deček; Barbara Keršič - deček Filip; Nataša Zupanič - deklica; Katarina Maček - deklica; Saša Horvat - deček Kevin. Poroka - Ptuj: Alojz Petek in Mojca Sakelšek, Dornava 142b. Če je na Pavla (26.) jasno nebo, dobra bo letina - stari poj o. Danes bo pretežno oblačno, nekaj jasnine bo le v Posočju. Na jugovzhodu bo občasno naletaval sneg. Rahlo sneženje se bo zvečer razširilo nad večji del Slovenije. Na Primorskem bo še pihala burja, ki se bo popoldne krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, na Goriškem in ob morju okoli 2, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 8 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda 22.01.2019 23.01.2019 O 48* *m -2 -2 Dopoldan Dopoldan 2 -1 Popoldan Popoldan < Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MZ Foto: MZ