LISTEK. Is groba v žitrljenje. Januš Golec. " " (Dalje.) Na vseh raznih frontah su kapali liKi oveneio listje v jeseni raz drevja naši moško krepki oč< tje, fai> tovsko mladi sinovi in bratje v tuje, hladne grobove. V osameli domovini pa s j drsale po golih kolenih naSe niaterc, žf.ae, sestre ;n otroci v,<o stre. kamenju in trdih tleh ¦... ^irmine, da izprosijo ».; priitličejo na jraznih božjih potih '-: -.- ,'es božjo odpornoč ia rešitev i_ ledenega objema smrti in pogina. To dejsivo nam je bilo jasen dokaz, da miadočvrsti narod, ki daruje t smrt najboljže očete, sinove in brate, ki pa pri vseh smrr >sh žrtvah veruje. in upa, ni narod pogina, ampak narod boljše prihodnosti. In res! Našežrt?e, naša sto« letna trdna veja in nikdar onaahujoče upanje nista bila z man, uas nista varala, prodrla sta ravno cb koncu svetovne borbe nebesne obiake, nebo samo nam je zarosilo svobodo jn pn stost v bratski nam Ju^osla- viji. Pa mi bo znabiti kdo ugovarjal, češ: Saj so tudi Meuici in Madžari moiili la cata vojne, a - -'¦ • :u molitev ni bila uslišana, pogreznili so se v proped in pogin. Nemški in madžarslii časniki so nam poročali neštetokrat, kakšna da je bila ta njihova prošnja in molitev" za zn.ago. Trobili so po celem svetu sbšno: Mi se bojimo Boga, drngega nikogar. Bog kaznuj Angležel Gospod, zahvalimo te, da nismo kakor: Rusi, Francozi, Belgijci, Srbi in Angleži! To je bila faiizejsko ošab^a prošnja. ki je prerirala bruna v Iastnih o čeh, pač pa narekovala Bogu prepiedrzno kazen za le nezhatne smeti drugih nartdiV. Ostavili so krvavosmrtni tempelj Nemci in Madžari nsuslišani, zdrknili so v brezdt;o propada in pogina. Mi ponižni jugoslovanski cestninarji pa smo stali v tej dobi vojne le sklonjenih glav od daleč, gledaje v strahu in trepetu na konečni izid borbe in trkali ponižno na svoja prsa, govoreč: Bog bodi milostljiv nam grešnikoml Odšli smo uslišani in cdrešeni iz pozorišča štiriletnega klanja v prostost, svobodo in samostojnost. Kako pa je z brati Srbi ? Ali so ti zaslužili spas, saj so vendar pravoslavni? Edini jarek razlike, ki nas loči ravno v verskem oziru od Srbov,,' je — pravosluvje. To se pravi: Srbi ne priznavajo rimsk.^ga papeža za vidnega poglavarja tukaj na zemlji Pa naš npvidni poglavar v nebu — Kriste Gospod, je skupni vladar --¦-u Srbov. Hrvatov in Slor :ncev. ker so Srbi tudi globokoverni kristjani. Di je Bog sam d^ignil na videz v večni propad pomandrano Srbijo, to nam jasno dokazuje ta svetovna vojna, iz katere se je dvignila mučenica Srbija ne samo z vsemi vdejstvenimi predvojnimi zahtevaini, ampak tudi sanjami o velikosrbskera kraljestvu. Lahko rečemo, da trikrat več nego mi Slovenci inHivati skupaj prestali in pretrpeli so predragi nam Srbi izza svojega pojava na pozorišču zgodovine. Po komaj strtih okovih stoletnega turškega robstva zagrozilo je s potopom Srbom avstro-ogrsko in nam« ško neurje. Bodimo uverjeni, da, ako bi nekdaj bedni in pomilovanja vredni srbski narod ne držala po koncu in kvišku vera in upanje v vsepravičnega Boga, bi bili Srbi izginili iz zgodovine evropskih narodov in se razsuli v razvaline preb.idke pouat.nosti. Mi katoliški Slovenci in H \rati pač lahko zremo v cvetočo nam prihodnost, ki nam bo privabila v dogiVdneni času tudi versko ujedinjenje s sedaj še pravoslavnimi Srbi. Pomnimo vsijugoslovani! Lazar je bil obujen iz groba smrti v veseljs življenja po veri in molitvi; nas Sibe, Hrvate in Slovence ste rešili vera in molitev« Ne zabimo na ta edino r.jšiilni brod tudi sedaj ko siio se naslanili v svobodnen raju v  Jugoslaviji. (Halje-pciliodnlli] ,