DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATT! VITA DEI NOSTRIISTITUT1 E DEI.O NOSTRE SOCIETA / ACTIVITIES fi Y OU R INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 263-273 
ravnaval evropski raziskovalec. Za oba sistema smo tako primerjali dejavnosti v povodju in z njimi povezan vnos branil v morje, spremembe obalnega prostora, procese cirkulacije in njihov vpliv na evtrofikacijo, spremembe pridnene morske vegetacije, letni ciklus in večletna ni­hanja v produkciji rastlinskega planktona, škodljiva cve­tenja in druge neobičajne biološke pojave, dinamiko ži­valskega planktona kot veznega člena do rib, masovni razvoj meduz in drugih želatinoznih organizmov, vlogo pridnenih živali v obeh sistemih, spremembe v ribištvu obeh območij ter povezave med dogajanji v vodi in na dnu. Seminar se je nato nadaljeval v okviru štirih delov­nih skupin, ki so obravnavale podobnosti in razlike med obema sistemoma, najpomembnejše kazalce preobre­menjenosti obalnega morja, vlogo monitoringa in raz­iskav ter možnosti za izboljšanje dostopa relevantnih in­formacij upravljavcem okolja in javnosti. Poleg tega smo razpravljali tudi o manjkajočih podatkih, ki so potrebni za smotrno upravljanje morskega okolja, in pripravili prednostne tematike raziskav za severni Jadran. 
Zbornik, ki bo obsegal predvsem rezultate disku­sijskega dela seminarja, bomo pripravili tudi v slo­venskem prevodu, medtem ko bo tekst v angleščini izšel v posebni številki hrvaške znanstvene revije Periodicum Bioiogorum. Poleg tega so sodelujoči predavatelji pri­pravili primerjalno analizo obeh morskih sistemov kot posamezna poglavja za knjigo, ki bo izšla v Združenih državah Amerike v seriji Coastal Zone Lecture Notes, American Geophisical Union. Knjigi bodo uredniki {Harding L., Malej A., Malone T., Smodlaka N.) dodali še uvodno in zaključno poglavje; predvidoma pa bo izšla že I. 1996. 
Seminar so finančno podprli: slovensko-ameriški in hrvaško-ameriški skupni odbori za znanstveno in tehno­loško sodelovanje, Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije, Uprava za okolje R HrvaŠke, The US National Science Foundation - Land Margin Ecosystem Research Program, The US Environmental Protection Agency, Multiscale Experimental Ecosystem Research Center. Poleg teh so izvedbo v Sloveniji sponzorirali še: Tele­com Koper, Luka Koper, Emona Obala, interevropa Koper, Agraria Koper, Vino Koper, Papirnice Koper in restavracija Božiček, za kar se jim najlepše zahvalju­jemo. Prav tako se zahvaljujemo piranskemu županu g. Fičurju za prijazen sprejem v občinski hiši. 
Stanka Šebeta 
3. MEDNARODNA KRASOSLOVNA ŠOLA "KLASIČN I KRAS " Postojna, 27.-30. junij 1995 
inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je na pobudo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in s sodelovanjem jamarske zveze Slovenije že tretje leto zapored organiziral mednarodno krasoslovno šolo. Or­ganizacijski odbor so sestavljali: mag. janja KOGOV­ŠEK, dr. Andrej KRANJC, mag. Andrej MIHEVC in dr. Tadej SLABE. Tema prve krasoslovne šole, ki je bila leta 1993, je bil matični Kras, druge pa kraška polja. Le­tošnja tema so bife vrtače. Šolo so finančno podprli: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in Šport ter Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Namen letošnje šole je bil osvojiti in nad­graditi razumevanje kraškega pojava vrtač, ki ga raz­iskujejo geografi, geologi, kemiki, zgodovinarji in drugi. 

Od torka 27. junija do petka 30. junija se je v dopoldanskih urah v stavbi Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni zvrstilo 20 referatov, ki so bili predstavljeni v angleščini. Vseh udeležencev kraso­slovne šole je bito 45, in sicer iz itafije, Španije, Avstrije, Poljske, Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije. V po­poldanskih urah smo organizirali ekskurzije, ki so zajele tipične primere vrtač in udornic. 
Prvi dan, 27. junija, se je dopoldan zvrstilo 5 refe­rentov. Dr. France ŠUŠTERŠIČ je predstavil genetsko sistemizacijo dolin. Španec C. j. GAViLAN MORENO je prikazal primere španskih dolin iz Cuence, ki jih ime­nujejo "torcas" in so rezultat zakrasevanja predvsem po tektonskih elementih. Mag. janja KOGOVŠEK je podala primer vertikalnega prenikanja deževnice skozi vrtače nad Planinsko in Pivka jamo. Dr. Jože ČAR je predstavil rezultate geološkega kartiranja vrtač na apnencih na področju nad Pivka in Magdaleno jamo. Vrtače, ki so nad podornimi dvoranami znanih rovov Postojnske jame, je obravnavala dr. Stanka ŠEBELA. 
Popoldansko ekskurzijo srno pripravili: dr. Stanka ŠEBELA, mag. janja KOGOVŠEK in mag. Nadja ZUPAN-HAjNA. Pot, ki smo jo prehodili peš, je zajemala 9,3 km na površju nad rovi Postojnske jame. Predstaviti smo geološko zgradbo terena, značilne vrtače in udornice, sledilni poskus nad rovi Pivka jame ter prelomno cono v Pivka jami. 
266 

DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATT I VITA D R N05TRI !STiTUT] E DE ME NQ5TRF.SOCIETA/ACTIVITIES BY OU R INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 26:f-273 
France ŠUŠTERŠtČ je podal nekaj detajlov o razvoju udornic. Karmen FIFER-BIZJAK je govorila o defor­macijah okroglih jamskih presekov v odvisnosti od glo­bine, Monica CELi je predstavila primere javljanja vrtač na področju Monte Grappa (Italija). Benedetta CAS-TEGLiONI je primerjala vrtače med dvema conama pri Vicenzi. Hrvat Damir LACKOVIČ je z diapozitivi pred­stavil raziskave Lukine jame na Veiebitu, katere globina je -1.392 m, O rezultatih mineralne sestave jamskih sedimentov iz nekaterih vrtač Notranjske, ki jih je dobil skupaj z mag. Mihom MIŠiČEM, je poročal dr. France ŠUŠTERŠIČ, Damir LACKOVIČ je imel še eno preda­vanje, in sicer o stadijih hidrološke zgodovine nekaterih jam v dinarskem krasu. Kraške pojave, ki so se odkrili ob gradnji avtoceste Čebulovica-Dane, je prikazal dr. Tadej SLABE. Mag. Nadja ZUPAN-HAjNA in mag. Andrej MtHEVC sta predstavila klastične sedimente iz vrtač in jam na avtocesti pri Divači. 
Popoldan smo si pod vodstvom mag. Andreja Mi-HEVCA ogledali klasični Kras. Najprej smo se ustavili v črnotiškem kamnolomu, nato pa smo si v bližini Divače ogledaii udornice, kot Risnik, Radvanj, Bukovnik. Dan smo zaključili z ogledom kraških pojavov na trasi avto­ceste Divača-Dane. 
Tretji dan krasoslovne šole, to je v četrtek 29. junija, je dopoldan 6 avtorjev predstavilo svoje referate. Čeh dr. Jaroslav KADLEC je predstavil dva referata. Najprej je govoril o obliki fluvialnih prodnikov v površinskih in podzemeljskih tokovih moravskega krasa. Z drugim referatom pa je opisal razvoj ponomih dolin moravskega krasa na podlagi geofizikalnih meritev. Mag. Martin KNEZ je predstavil izsledke raziskav haracej v profilu Trnje. Prof. Jurij KUNAVER je za visokogorsko inačico vrtače predlagal izraz kotlič, kar pa bi bilo potrebno še podrobno raziskati. Prof. Ugo SAURO z Univerze v Padovi je predstavil nekatere primere vrtač v severni Italiji. Zadnji referat na 3. krasoslovni šoli je podal Poljak dr. Andrzej TYC, ki je govori! o nastanku udorov zaradi človekove dejavnosti v paleokraških področjih Silesie. 

Popoldanska ekskurzija nas je pod vodstvom mag. Andreja MIHEVCA vodila na Hrušico in Trnovski gozd. Nad rovi Predjame smo si najprej ogledali vrtačo Golobovo dolino. Iz Bukovja srno pot nadaljevali čez Col do Zavrhovca, kjer smo si ogledali mesto barvanja za sledilni poskus, od koder vode odtekajo proti izviru Hublja, ki je oddaljen okrog 100 m. Ustavili smo se v veliki kraški depresiji Mali Lažni ter si ogledali vhod v ­385 m globoko jamo Paradano. Kot zadnja je bila na vrsti Smrekova draga, ki je znana po inverzni vegetaciji. 
Zadnji dan krasoslovne šole je bil namenjen celo­dnevni ekskurziji po južni Sloveniji, ki jo je pripravil dr. France ŠUŠTERŠIČ. Ogledali smo si kraško površje, visoke kraške planote, kraška polja, kraške ravnice na relaciji Snežni k-Kočevska reka-Novi Lazi-kanjon Kolpe-Bojanci. 
Tudi letošnja krasoslovna šola je uspešno zaklju­čena. Dobra mednarodna in domača udeležba, kljub opravičilu nekaterih znanstvenikov, ki se srečanja niso mogli udeležiti, zagotavlja dobro kvaliteto in zanimive teme, ki jih krasoslovna šola ponuja. Udeleženci letoš­nje šole so za drugo leto že predlagali nekaj zanimivih tem. 

Lukas Hiittinger 
COMETT-EUCOR: MICROPAL 1995: 
Advanced training course in foraminifera! ecology 
Marine Biological Station Piran (Slovenia), 
10-24. 9. 1995 

Instructed by a staff of 5 (A. Arnaud, France; C. Caus, Spain; K. Drobne, Slovenia; L. Hottinger, Switzerland; 
U. Leppig, Germany) assisted by a number of invited additional speakers from the Marine Biological Station 
(A. Malej and B. Čermelj), from Kiel (R. Rottger) and from Vienna (M. Stachowitsch), 20 participants from Croatia, Germany, Italy, Mexico, Russia and Spain studied for two weeks the functional morphology and ecology of present and past benthic foraminiferans. 
Foraminifera are a group of unicellular marine ani­mals ranging from mm to dm size and producing cal­careous shells with a complex morphology. The latter reveals their taxonomic identity and their mode of life. Easy to collect from recent seas, and to preserve, they have also produced a fossil record over long periods of Earth History since more than 300 million years. Their very numerous and dense populations have built up many limestones all over the world. Their abundance in the Adriatic Sea and in the geological formations on the shores of this Slovenian country was the reason to have MICROPAL 95 in Piran. This provided the opportunity to observe and collect recent foraminifera in the salt ponds of Sečovlje and visiting the Salt Museum, by dredging 
267