Kamniški OBČAN
Št. 11
Ob 115-letnici OŠ Stranje
Pot do znanja je zahtevna naloga
V petek, 19. maja, s« praznovali vsi, ki so kakorkoli sooblikovali in doživljali obdobje 115-letnega dela šolstva v Stranjah, tako nekdanji in današnji delavci šole, sedanji in bivši učenci, ki so že starši in stari starši današnje generacije šolarejv, pa tudi drugi krajani. Preden so do zadnjega kotička napolnili dvorano OŠ Stranje, ki sojo za to praznično priložnost okrasili učenci in učitelji krožkov ročnih spretnosti, gospodinjstva in likovnega pouka, so pred šolo prisluhnili zvokom Stranjske godbe, v kateri igrajo predvsem nekdanji učenci te šole.
Program spremljajočega kulturnega dela prireditve jc pripravila učiteljica slovenskega je/ika Mira Papež, ve/ni tekst sta podajala nekdanja učenca te Sole Andreja Borsčak, študentka I. letnika 1'ilo-zofske fakultete, in Mark Agovič, student 1. letnika Pravne fakulte-
te. Že kot osmošolca sta na praznovanju 110-letnicc OŠ Stranje povezovala program. V kulturnem delti so nastopili otroški in mladinski pevski /bor OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh. Zbranim so otroci podarili razigranost in veselje, saj pesem in smeh osvoba-
jala človekovega duha, sta izpoved srca, hvalnica življenju in naravi. Otroška beseda in pesem sta bla-gozveneč spev staršem in vzgojiteljem.
V koreografiji Slavke VerovSck so pctošolke odplesale ples Vrtnic, igralci dramske skupine Barctka so v koreografiji petošolk, v priredbi in režiji Mire Papež, uprizorili krajšo dramo Mali princ. Za prijetno vzdušje sla poskrbela nekdanja učenca te Sole in odlična citrarja Tomaž Plahutnik in njegova učenka Nada Pavšin.
Nadaljevanje na 9. strani
Na slovesnosti ob 115-letnici OŠ Stranje je pomočnica ravnatelja Nadja Žibert najboljšim učencem med leti 1996 in 2000 izročila priznanja sveta osnovne šole. Z leve: Klemen Brumec, Matjaž Poljanšek, Nina Vengust in Katja Kaker. VERA MEJAČ
Veselje otrok ZUIM-a ob pomembnem obisku
V i.
Soprogi predsednikov IJtve in Slovenije gospa Alma Adamkiene in gospa Štefka Kučan sta z vodstvom Zavoda Za usposabljanje invalidne mladine Kamnik obiskali tudi učence 4. razreda zavodske osnovne šole - z leve Tomaž Conjar, Nina Soštarič, Zoran Sivonič in Jasmin Korbar. (VERA M.)
Slovenijo je 23. in 24. maja uradno obiskal predsednik Republike Litve Valdas Adamkus s soprogo Almo Adamkiene, ki je
po ustaljeni protokolarni praksi imela ločen damski program, na katerem jo jc spremljala soproga predsednika Republike Slovenije Štefka Kučan. Obiskali sta več socialnih ustanov. Prvi dan OŠ Janeza Levca - šola s   prilagojenim programom.
co.
2"" Avenue-48 street NEW YORK
Prodđjđlnđ O
Moste 88 A
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure.
Naslednja številka izide v četrtek, 22. junija. Članke oddajte najpozneje do srede, 14. junija: oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 20. junija.
Leto XXXIX
Kamnik, 8. junija 2000
Maturantje kamniške gimnazije in ekonomske šole so se v ponedeljek, 29. maja, še pred odločilnim dejanjem mature, razposajeni in dobre volje, odeti v praznična oblačila, sprehodili skozi Kamnik ter se ob prepevanju himne Gaudeamus Igitur in s plesom četvorke na Glavnem trgu poslovili od srednješolskih dni. Mimoidoči so jih opazovali z veseljem in kančkom nostalgije, pozdravil pa jih je župan Tone Smolnikar.
ljepši del maturantskega obdobja - maturantski izleti in plesi - so že mimo in za okoli 250 kamniških srednješolcev so se že začele zrelostne preizkušnje. Matura, ki se je začela z esejem iz slovenskega jezika že v začetku maja, seje nadaljevala .i. junija s pisnim izpitom iz znanja tujih jezikov, v ponedeljek in včeraj pa s preizkusom znanja matematike in slovenskega jezika. Tisti, ki zaključujejo šolanje z zaključnim izpitom, pa so pokazali svoje znanje na izpitih slovenskega jezika, matematike in tujih jezikov.
Jutri, v soboto in ponedeljek pa pridejo na vrsto izbirni predmeti in pisno preverjanje znanja tujih jezikov. Ustni izpiti bodo potekali od 24. do 30. junija. Dijaki pa bodo o uspehu opravljene mature letos seznanjeni nekoliko prej kot prejšnja leta, 14. julija.
SAfiA MEJAČ
Dom starejših občanov Vič-Rudnik, Materinski dom na Ko-nitiovi ulici. Mladinski dom Malči Belič - Dom za socialno ogrožene otroke in otroke z vedenjskimi motnjami. Drugi dan sta obiskali lepo urejen Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Za vodstvo in otroke Zavoda je bil ta državniški obisk zelo pomemben. Bili so ga veseli, zato so se nanj skrbno pripravili, saj so želeli v skopo odmerjenem času predstavili delo in življenje zavodskih otrok in mladostnikov.
Nadaljevanje na 8. strani
Začetek gradnje dvosedetnice Šimnovec - Gradišče
Trikrat hitreje na planino
Pred dnevi so na Šimnovcu delavci gradbenega podjetja Žurbi zastavili lopate ali bolje pognali ne-kajtonski bager in začeli z izkopom jarka ob trasi bodoče dvose-dežnice s Šimnovca do Gradišča.
Kot nam je povedal Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina, bo dvosedežnica na razdalji 1500 m in z višinsko razliko 455 m lahko prepeljala v eni uri do 1400 potnikov. Za primerjavo naj povemo, da je sedanja 37 let stara enosedežnica zmogla prepc-
na Perovem, ob kamniški obvoznici
VELIKA IZBIRA POLETNIH ŠPORTNIH OBLAČIL, KOPALK, OBUTVE, ROLERJEV...
VELIKA IZBIRA KOLES -
možnost nakupa na obroke brez obresti
—
88394404 HOVOl
Servis koles, rolerjev, teniških loparjev
Odprto od 8;' do 19'' , sobota od 8' do 13'
Ijati v istem času le 400 oseb. Kaj to pomeni za hitrejši dostop v počitniško naselje na Zelenem robu in še posebej za krepko zmanjšanje čakanja smučarjev, ki se pozimi spuščajo po »roru«. ni treba posebej poudarjati. S sodobno n iMil.it i jo bo mogoče kontinuirano spreminjati hitrost.
Kot je ob našem obisku na planini povedal gradbenik Roman Žurbi, je največja težava težak dostop s stroji na planino. Vsa izkopavanja, tudi skalnatega terena, morajo opraviti strojno, s pnevmatskim kladivom, ker miniranje ni dovoljeno. Za izkop okrog 2000 metrov dolgega jarka (poteka namreč v krivinah zaradi značilnosti terena), za izgradnjo 22 jaškov ob stebrih in polaganje električnega in telefonskega kabla imajo na voljo mesec in pol časa. Računajo, da bodo konec junija že začeli s postopnim zasipanjem terena. Seveda je celoten potek v veliki meri odvisen tudi od vremena na planini.
»Če je že izkop narejen, bi bilo smotrno razmišljati tudi o položitvi vodovodne cevi od Šimnovca proti Zelenemu robu,« pravi
Nadaljevanje na H. strani
Ker bolezen in nesreča tudi na dopustu ne počivata...
Čas počitnic in dopustov se nezadržno približuje. Ker pa nesreča in bolezen tudi takrat ne počivata, je prav, da pred odhodom na počitnice zavarujemo svoje zdravje, še zlasti, če odhajamo v tujino.
Pred odhodom v države, s katerimi ima Slovenija sklenjene mednarodne sporazume o zdravstvenem in socialnem zavarovanju (to so Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Romunija), si priskrbite POIRDILO O PRAVICI DO DEJANSKIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI. Potrdilo lahko dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v Kamniku na Ljubljanski cesti.
Ob uveljavljanju zahtevka za izdajo obrazca jc potrebno predložiti zdravstveno izkaznico ali kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati 150 tolarjev za obrazec. ZZZS izda potrdilo za največ tri mesece, upokojencem pa za največ šest mesecev, kar nam omogoča, da obrazec dvignemo že nekaj dni pred odhodom. Na enem obrazcu so poleg zavarovanca tudi po njem zavarovani družinski člani. S potrdilom lahko zavarovanci v navedenih državah uveljavljajo le pravico do nujnih zdravstvenih storitev (praviloma brez plačila) pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne oziroma državne zdravstvene mreže in imajo sklenjeno pogodbo s hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje. V okvir nujnega zdravljenja so zajeti tisti medicinski postopki, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varno vrnitev obolelega ali poškodovanega v domovino. Ob tem je dobro vedeti, da v primeru, ko je zavarovana oseba sprejeta v bolnišnico v tujini, o tem takoj obvestimo območno enoto ZZZS.
Nujnost zdravstvenih storitev ugotavlja zdravnik, ki zavarovanca sprejme. Če bo ugotovil, da storitve niso nujne, jih bo upravičeno zaračunal. Prav tako bo upravičeno zaračunal storitve zasebni zdravnik brez pogodbe s hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje, zato bo informacija o najbližjem zdravniku, ki opravlja zdravstvene storitve v breme zavoda, še kako koristna.
Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške zdravstvenih storitev poravnati sami.
Po vrnitvi domov pa lahko na ZZZS uveljavljate povračilo teh stroškov na podlagi dokumentiranih računov. ZZZS vam povrne stroške v visini, kot jih prizna tuj organ zavarovanja v državi, kjer so bile zdravstvene storitve opravljene. ZZZS vselej preverja tudi nujnost opravljenih storitev in upravičenost višine stroškov in tako zavarovancem povrne stroške v celoti, delno ali v visini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. V Angliji, Bolgariji, Češki in Poljski boste na podkrgi sklenjenega meddržavnega dogovora uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja v javnih zdravstvenih ustanovah na podlagi slovenskega potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice. Dolgove bodo med seboj poravnali pristojni zavodi v državah, zato vam praviloma ne bo potrebno nič plačati.
Za vse države, s katerimi Slovenija do sedaj ni uspela urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v tujini, velja, da morajo zavarovanci sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, po vrnitvi domov pa bo ZZZS na podlagi predložene dokumentacije te stroške povrnil. To velja, kadar potujemo v Grčijo, Francijo, skandinavske dežele, Španijo, Švico, Slovaško, Turčijo, ZDA in druge države.
Vodja izpostave ZZZS v Kamniku ga. Nada Kolar nam je povedala, da je bilo v lanskem letu izdanih kar 3.312 obrazcev za potovanja v države, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo, od teg;* je bilo samo za potovanja na Hrvaško izdanih 2.699 obrazcev. Največ zanimanja za izdajo potrdil je v času zimskih in poletnih počitnic, seveda pa največ vlog pričakujejo v prihodnjih dneh, ko bodo ljudje številneje odhajali na počitnice.
Za uveljavljanje zdravstvenih storitev"v zasebni mreži zdravstvenega varstva po svetu se vedno več ljudi odloča tudi za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, predvsem tisti, ki potujejo v oddaljenejše dežele ali v dežele, s katerimi Slovenija nima sklenjenega sporazuma o zdravstvenem in socialnem zavarovanju.
Pri ZZZS. zavarovalnicah in turističnih agencijah je možnosti, da poskrbite za svoje zdravje že pred odhodom na počitnice, več kot dovolj, zato vam lahko zaželim le še prijetne in zdrave počitnice!
SAŠA MEJAČ
Od 8. do 10. septembra 30. dnevi narodnih noš -
Jubilejna prireditev še pod okriljem občine
Konec maja se je na 1. seji sestal odbor za organizacijo 30. dne-vov narodnih noš, ki ga je imenoval in ga tudi vodi župan Tone Smolnikar. Odbor sestavljajo predstavniki Sklada za kulturo, ZKO, Mestne godbe, Območne obrtne zbornice, gostincev, turistične agencije in drugi.
Kot običajno, bodo tudi letošnji jubilejni dnevi narodnih noš drugi vikend v septembru, kar pomeni, da se bodo prireditve vrstile od petka, 8., do nedelje, 10. septembra.
Kot so poudarili člani odbora, naj bi program letošnjih prireditev prepletal nekakšen prerez zgodovine vseh dosedanjih dnevov narodnih noš, katerih predhodnica je bila že leta 1963 Podgorska oh-cet. Čez tri leta, leta 1966, pa je kamniško turistično društvo pripravilo prve dneve narodnih noš v Kamniku.
O konkretnih oblikah predstavitve se bo odbor še dogovarjal na naslednjih sejah. V okvir prireditev bodo letos vključili tudi proslavo 25-letnice kamniške obrtne zbornice, ki bo ob tej priliki pripravila razstavo izdelkov kamniških obrtnikov in predstavila njihovo dejavnost skozi ras
Več o pripravah na jubilejno največjo turistično prireditev v Kamniku v prihodnji številki.
F. S.
Začetek gradnje dvosedežnice Šimnovec - Gradišče
Trikrat hitreje na planino
Nadaljevanje s 1. strani
Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina. Tako razmišljanje utemeljuje z več razlogi, med njimi je gotovo zasneževanje smučišč, brez katerega si danes težko zamišljamo smučišče, ki ne želi biti odvisno samo od padavin. Voda bi bila zelo dobrodošla tudi za napajanje živine, ki si mora danes gasiti žejo z onesnaženo vodo v lokvah. Kot pravi Jeras, bi vodo poiskali na Veliki planini, da je ne bi bilo treba pripeljati iz doline Bistrice.
»Sedaj je naša investicija razdeljena v dva dela, pravi Jeras, »spomladi izkop, visokonopetost-ni električni kabel, telefonija signalni kabli in transformator na Gradišču, poleg tega pa še strelovodi za sedežnico. Vse zemljišče bo lepo sanirano v prvotno stanje. Jeseni pa bi postavili po izkopih za stebre predvideno dvo-sedežnico.«
Na naše vprašanje, kako so s to naložbo oz. potekom del seznanjeni pastirji, nam je Jeras dejal: »Prepričan sem, da je vsa zadeva tekla tudi prek spomeniškega varstva ker so vsa soglasja za izvedbo del dana. Ker bo gradnja tekla po etapah, bodo izkope sproti zasipali. Gradbeno dovoljenje za izkop in polaganje električnega voda ter signalno varnostnega kabla vključno z izgradnjo trafo-postaje je pridobljeno.«
Uspešna zimska sezona
Po besedah Staneta Kavčiča je bila pretekla zimska sezona kar uspešna. Čeprav bi lahko zimsko sezono začeti te mesec prej, ker je bilo snega dovolj, sojo zaradi menjave nosilnih vrvi na nihalki začeli šele 25. decembra. Trajala je do 20. marca. Največ obiskovalcev je bilo ob novoletnih praznikih tja do 15. januarja, ko je bilo tudi vreme idealno za smuko. Smučišča so bila letos kar dobro urejena. Zalo tudi inšpektorji, ki so trikrat obiskali planino, niso imeli nobenih pripomb.
V slabih treh mesecih so na planino prepeljali okrog 20.000 obiskovalcev. Če bo tudi poletje radodarno z lepim vremenom, meni Kavčič, potem bodo žičničarji presegli letošnji načrt prevozov. Sedanja enosedežnica bo namreč redno vozila vso poletno sezono.
Seveda pa bo treba poskrbeti tudi za ustrezno gostinsko ponudbo. Gostišči Šimnovec in Zeleni rob je družba Velika planina pred dnevi ponudita naprodaj. Za Zeleni rob so dobili te nekaj ponudb, za Šimnovec pa doslej še nobene. Zato po direktorjevih besedah kanijo po preureditvi in čiščenju objekta na Šimnovcu letno sezono premostiti v lastni režiji, medtem ima najemnik Zelenega roba sklenjeno pogodbo do leta 2006.
Posebnost nove dvosedežnice jc namreč, da bo strojnica na vrhu Gradišča kjer bo tudi transformator. Od transformatorja do Zelenega roba pa bodo potegnili nizkonapetostni kabel, od koder bo moč napeljati elektriko tudi v počitniško naselje. S tem bo storjen tudi prvi korak pri elektrifikaciji žičnic v Tihi dolini, saj bo vrhnja postaja vlečnice Tihe 1 v neposredni bližini transformatorja. Hkrati pa tudi prvi korak k elektrifikaciji planinskih koč na Veliki planini, koče in domovi na Mali planini imajo že nekaj let elektriko iz doline Črne.
Kot pravi Jeras, je vrednost celotne naložbe v dvosedežnico 130 milijonov. Elcktro Ljubljana kot soinvestitor prispeva trafopostajo in kabel. Družba pa bo morala zagotoviti denar za izkop in sedežnico, ki so jo polovico že plačali.
Vodstvo družbe Velika planina z izvajalcem pri ogledu zemeljskih del (z leve): Jeras, Žurbi, Kavčič in Kibnikar.
Skupščina družbe Terme Snovik se je prvič sestala
Stroške prilagoditi možnostim
Na 1. seji skupščine družbe Terme Snovik, 18. maja, so člani skupščine (udeležili so se je predstavniki vseh štirih družbenikov: Zarje Kovis, ki ima 65% osnovnega kapitala, občine Kamnik - 16.35%, Urankar Srečo - 9,10% in Hranilno kreditne službe Domžale -9,10%) najprej sprejeli poročilo direktorja Ivana Hribarja o delovanju družbe od ustanovitve dalje. V njem je ugotovljeno, da je bila pogodba o ustanovitvi družbe podpisana pri notarju 21. decembra 1999, ko je bil s strani družbenikov imenovan tudi direktor. V tem času so s ponovno cenitvijo spremenili tudi cenitev stvarnega vložka, ki ga v družbo vlaga Srečo Urankar. Pridobljeno je bilo tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti pri Upravni enoti Kamnik. Hkrati pa so nadaljevali pripravo projektne dokumentacije za prvo fazo (pod-etapa A) ter vložili vloge za pridobitev potrebnih soglasij.
Pri obravnavi letnega plana družbe za leto 2000je župan Smolnikar predlagal, da se razdeli v dva dela, prvi del do konca leta 2000 in drugi za prvo poletje 2001. Menili so tudi, naj bi finančni načrt bolj prilagodili realnim možnostim. Sedanji načrt namreč predvideva, da bo družba v enem letu v investicije vložila okrog 708 milijonov SIT, pri čemer osnovni kapital znaša 110 milijonov, ostalo pa bi pokrili z. dokapitalizacijo, z novimi družbeniki, s subvencijami in posojili.
Predvidevajo, da bodo letos julija in avgusta s prodajo kart za pi-
lotni bazen, gostinskimi storitvami in sponzorji za pilotni bazen ustvarili za poldrugi milijon tolarjev čistega prihodka. V predlogu letnega načrta so predvideli pridobitev projektne dokumentacije, gradbenega dovoljenja in soinvestitorjev za 1. fazo izgradnje. Preučili pa naj bi tudi, preko kakšnih tržnih produktov naj bi se v dopolnilne dejavnosti vključili krajani, določili varstvena območja, črpališča in testirali vrtine. Poleg nakupa zemljišča za parkirni prostor naj bi (v prihodnjem letu) začeli z gradnjo prve faze, podetape A ter aktivirali cevovod iz črpališča. Po izgradnji prve faze Term Snovik ho v Termah zaposlenih 15 ljudi, med njimi bodo poleg direktorja in administracije 4 tehnični vzdrževalci in reševalci iz vode, 3 čistilci in 3 gostinci. Pravne in računovodske posle za Terme pa bodo opravljali pogodbeni izvajalci. Predvidevajo, da bi v začetku redno zaposlili le tržnika in pripravljalea tržnih programov, vsa ostala dela pa bodo pogodbeno opravljali delavci Zarje Kovis in ostali zunanji sodelavci. Družba Terme Snovik se namerava v kratkem udeležiti javnega razpisa za malo gospodarstvo in turizem za sofinanciranje investicij za obnovo in razvoj turističnih objektov.
Skupščina je, po izjavi Ivana Pristovnika, za podpisnika v zadevah, ki zadevajo občino kot solastnika premoženja družbe, pooblastila njega.
F. S.
Za izkop jarka je moral gradbenik Žurbi pripeljali na planino 35-tonski bager s pnevmatskim kladivom.
Scdežnica Unior Zreče jc bila že postavljena na Rogli in ima 5000 obratovalnih ur (eno sezono). De-
montirali so jo ker so na istem mestu postavili štirisedežnico.
FRANC SVETF.LJ
I
]W| TURISTICNO-INFORMACIJSKI UW») CENTER OBČINE KAMNIK
'."y GLAVNI TRG 23, KAMNIK
TEL.: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 817-556
Sobota. 17. iuniia. ob 21.30
Prizorišče pod Malim gradom
BEJBE
Uprizoritev sodobne drame angleškega avtorja Berlina v izvedbi Gledališke skupine Rudolfi. Režija: prof. Marja Kodra
KULTURNI CENTER KAMNIK - KAMNIŠKI MUZEJ Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317-64 7, 8317-662 Galerija MIha Maleš
Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar.
Odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure
Četrtek. 22. iuniia. ob 20.30
Dvorišče gradu Zaprice
KONCERT TRIO FLAVT TITYRE.
Vstopnina 600 SIT.
80
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 812-062, 041/545-580 OGLED HIŠE S ČRNO KUHINJO
Odprto: ob sobotah in nedeljah: od 15. do 19. ure, za večje skupine je možen predhoden dogovor. Po 18. iuniia. od 15. do 19. ure RAZSTAVA SLIKE NA STEKLU Razstavljata: Irena in Ivan Jurjevič
BO
DRUGE PRIREDITVE
Sobota. 10. iuniia. od 8. do 20. ure Igrišče na Vrhpoliu
TRADICIONALNI KOŠARKARSKI SPEKTAKEL VRHPOUE : STRANJE
Sobota. 24. iuniia. ob 21. ure pri cerkvici sv. Miklavža na Gori
Koncert Mešanega pevskega zbora Mavrica v sklopu praznovanja 10. obletnice osamosvojitve Slovenije
Možen bo ogled črne kuhinje in kmečke hiše v mežnariji ob cerkvi, ogled cerkvice, obzidja in obrambnega stolpa. Pohodniki se zberejo pri kulturnem domu Šmartno v Tuhinju ob 19.45. Prireja: Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vi-dic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o [)DV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat meseCno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-601 -281496. NcnaroCcnih člankov in fotografij nc honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk IX-lo TĆR d.d. Ljubljana.
KONEC TEDNA SI BO KAMNIK NADEL BOGATO SREDNJEVEŠKO PODOBO
V petek in soboto, 9. in 10. junija, si bo naše mesto ž.c četrtič zapored nadelo srednjeveško podobo in po ulicah se bo naselij pravi srednjeveški duh. Pred tremi leti začeta kulturnozgodovinska prireditev je bila vselej toplo sprejeta in privabijo v mesto Pod kamniškimi planinami ne le številne Kamničane, Pač pa tudi obiskovalce Z vseh koncev Slovenije. V projekt Venerine poli, ki povezuje 52 evropskih mest današnje Avstrije, Italije, Češke in Slovenije, v katerih se je na viteških turnirjih bojeval Ulrich Liechtenste-inski, je z. bogato zgodovinsko in kulturno dediščino poleg Škofje Loke, Postojne, Ljubljane, Štanjela, Radovljice in Branika vključen tudi Kamnik.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so župan Anton Tone Smolnikar, mag. Martina Kon-cilia z. oddelka za gospodarske
dejavnosti in financ pri Občine Kamnik in soustvarjalci prireditve Srednjeveški dnevi v Kamniku predstavili krog zanimivih in zgodovinsko obarvanih prireditev, katerih namen je
Tudi letos bomo spremljali dogajanja na srednjeveški tržnici, kjer bodo predstavljali nekdaj živeče obrti v Tuhinjski dolini.
oživiti srednjeveško življenje mesta, razumevanje življenja v tistem obdobju in predstaviti nekoliko drugačno turistično ponudbo. Vsebinska podoba prireditve bo letos nekoliko spremenjena in po mnenju organizatorja še bolj privlačna, saj so poleg prireditev, ki so na
VENERINA POT
&REDNJEVE&KI DNEVI V KAMNIKU
PETEK in POBOTA 9. in 10. junija
PETEK, 9. junija Mestni klicar s spremstvom vabi na prireditve
Izvajalci: člani Mestne godbe Kamnik, KD Priden mojfic TRG SVOBODE, ob 21. uri
Skupina izvajalcev stare glasbe - TRUTAMORA SLOVENKA
Izvajalci: dr. Mira Omerjel Terlep, Matija Terlep, Mojka Žagar Srednjeveška večerja pri Kavami Veronika.
&OBOTA, 10. junija TRG SVOBODE, od 10. do 20. ure ob 10. uri
Župan g Anton Tone Smolnikar naznanja začetek srednjeveške tržnice. Srednjeveški konjeniki in oprode vabijo na prireditev. Izvajalci: Rekreacijsko konjeniški center BREZOVA SREDNJEVEŠKA TRŽNICA S PREDSTAVITVIJO DOMAČIH OBRTI (kovač, tesar-skodlar, krojač, čevljar, pletar, predice, kovec denarja, lončar, izdelovalec papirja...) Izvajalci: KD Tuhinj - etnografska sekcija ŽIVILSKA TRŽNICA
(moka, jajca, drobno pecivo, medičarski izdelki, žganje...) Izvajalci: Društvo podejeljskih Jena i? Tuhinjske doline POTUJOČI GLUMAČl IN GLASBENIKI od 10. do 20. ure (ROMEO IN JULIJA, SEN KRESNE NOČI, BENEŠKI TRGOVEC, DOBER KONEC VSE POVRNE, TRUBADURJA Z LUTNJO IN FLAVTO) Izvajalci: KD Tuhinj, pod strokovnim vodstvom Zvoneta Hribarja, Jojfe vo^nv, Jerneja Jambrek-Varga, Marko in Helena Angelski HIŠA STRAHOV od 10. do 21.30
(pravljična instalacija v zapuščenem rovu pod Malim gradom) Izvajalec: KD Priden mojic ČAROVNIK Ob 20.30 (cestna predstava o iskanju sreče) Izvajalec: KD Priden mojic VZNOŽJE MALEGA GRADU, od 10. do 18. ure
PROGRAM ZA OTROKE
jahanje konj
srednjeveške delavnice in igrice s srednjeveškimi rekviziti, pravljičarka pripoveduje...
lutkovna predstava REŠIMO PRINCESO (ob 11, in 17. uri) Izvajalca: Boris Kononenko, Helena Sterie
ZAKUUČNAPREDSTAVA KAČJljmobZjz.uri
(nadaljevanje legende o grojici Veroniki na pobočju Malega gradu) Prizorišče: TRG SVOBODE, PO ULICI MIMO KAVARNE VERONIKA NA POBOČJE MALEGA GRADU Izvajalec: KD Priden mojic SREDNJEVEŠKA GOSTINSKA PONUDBA Pivnica Pri podkvi in pri Kavarni Veronika
Celodnevna vstopnina: 500,00 SIT Otroci do 15 let brezplačno.
VLJUDNO VABUCNU OBČINA KAMNIK
podlagi dobrih izkušenj iz preteklih let postale že kar stalnica, program obogatili z novostmi, med katerimi naj omenimo predvsem nastope potujočih glumačev in glasbenikov, ki bodo popestrili osrednje dogajanje na srednjeveški tržnici, in pa večerno predstavo na pobočju Malega gradu.
Obujanje srednjeveških dogajanj se bo začelo v petek popoldan, ko bo mestni klicar s spremstvom kamniških godbenikov po ulicah oznanjal prireditve, ki se bodo zvrstile. Še isti večer bomo lahko prisluhnili srednjeveški glasbi skupine Trutamora Slovenica.
Trg svobode, ki bo središče vseh srednjeveških dogajanj, pa bo prav gotovo začutil najbolj živahen utrip v soboto, ko bosta ponovno zaživeli srednjeveška tržnica s predstavitvijo nekdaj uspešnih srednjeveških obrti in živilska tržnica. Organizator Občina Kamnik se je tudi letos potrudila in k sodelovanju pritegnila domačine -člane Kulturnega društva Tuhinj in Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, tako da bo prireditev še bolj izvirno domača. Trgovanje na tržnici, ki se bo letos razširila tudi na Glavni trg proti kavarni Veronika, pa se bo lahko začelo šele, ko bo župan z naznanilom dovolil začetek trgovanja in to le s kovanci iz malograjske kovnice. Srečevali bomo srednjeveško gospodo, odeto v razkošna srednjeveška oblačila, kmečke ljudi v raševinastih oblačilih, konjenike in glumače.
V zapuščen rov poti Malim gradom bo Kulturno društvo Priden množic postavilo hišo strahov - gledališko instalacijo grozljive srednjeveške pravljice, skozi katero bodo popeljali obiskovalce. Člani KD Priden možic so pripravili tudi zanimive cestne predstave in pa zaključno večerno predstavo, ki se bo zgodila ob prvem sobotnem mraku na pobočju Malega gradu. Odločili so se za nadaljevanje legende o Veroniki, ki sojo uprizorili lansko leto.
Izvajalci Kulturnega društva Tuhinj bodo pod strokovnim vodstvom dramskega igralca Zvoneta Hribarja, režiserja Jožeta Voz.nyja, koslumografinje Jerneje Jambrek-Varga, glasbenikov Marka in Helene Angelski skušali ujeti podobo srednjega veka z. dramskimi uprizoritvami del Shakespeara in Cervantesa, kijih bo povezovala avtentična glasba flavte in lutnje.
Otroci, ki so vselej navdušeni nad srednjeveškimi dogajanji, bodo uživali v pestrem dogajanju pod vznožjem Malega gradu, kjer bodo sodelovali v srednjeveških igricah in delavnicah, jahali konje in si ogledali lutkovno predstavo. Za njihovo dobro voljo bosta skrbela neutrudna Helena Sterie in Boris Kononenko.
Seveda bo poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo srednjeveških jedi pri kavarni Veronika in pri Pivnici pri podkvi.
Letos bo organizator prizorišče dogajanja omejil z zaporami, kjer bo vsak obiskovalec prejel značko in zanjo kot neke vrste »mitnino« odštel petsto tolarjev, za otroke do 15. leta pa bo vstop prost. Značka bo veljala kot vstopnica za vsa dogajanja po srednjeveškem Kamniku, ki bodo prav gotovo zanimiva in raznolika, prepletena z vencem legend, zgodb in zgodovine.
Vi sprašujete, župan odgovarja
I. Ž. iz Tuhinjske doline sprašuje, ali Občina Kamnik, res nima toliko sredstev, da bi v pritličju in po posameznih nadstropjih občinske upravne stavbe namestila primerne obvestilne table, ki bi občanom idr. obiskovalcem olajšale iskanje pravega naslova pri urejanju upravnih idr. zadev?
Upravna stavba Občine Kamnik sicer ni tako velika, da se v njej ne bi dalo poiskali pravega naslova, najbrž pa jc res, da imajo listi obiskovalci, ki le redko prestopijo njen prag, pri iskanju posameznih služb težave. Tako se dogaja, da kljub napotkom varnostne službe nekateri obiskovalci »tavajo« po zgradbi in pri zaposlenih iščejo nadaljnja napotila.
Takšni praksi bi se dalo izogniti, če bi bilo mogoče že ob vstopu v objekt brez pomoči drugih pridobiti ustrezne informacije in bi bili za lažjo orientacijo nameščeni tudi »kažipoti« po posameznih etažah. Ker notranje signalizacije ni, je seveda neizbežno naključno trkanje, kar zagotovo ni prijetno niti z.a obiskovalec niti z.a zaposlene. Pobudo o namestitvi ličnih usmerjevalnih in obvestilnih tabel je zato župan podal že v prejšnjem mandatu, vendar se v »hiši«, v kateri imajo poleg lastnika - to je Občine Kamnik - sedež še nekatere druge državne institucije (Upravna enota Kamnik, Davčna uprava RS - Izpo-
stava Kamnik in Geodetska uprava RS - Izpostava Kamnik) zaradi različnih razlogov do nedavnega ni bilo mogoče dogovoriti o rešitvi, ki bi bila za vse uporabnike sprejemljiva. Glavno oviro je predstavljala zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, saj je z.a ustrezno označitev posameznih služb in namestitev usmerjevalnih tabel potrebno predhodn/.) zagotoviti vir financiranja. Stroški notranje signalizacije namreč niso tako majhni, da o njih ne bi bilo vredno razpravljali.
Ker so tudi druge službe pokazale pripravljenost za sodelovanje v zastavljenem projektu, bo Občina Kamnik že v kratkem (po pridobitvi ponudb izvajalcev tovrstnih storitev), tako ob vstopu v upravno stavbo kot po posameznih etažah na vidnih mestih namestila ustrezne označitve, iz. katerih bo mogoče nedvoumno razbrali, kje delujejo posamezne službe, postavila bo tudi dodatne usmerjevalne table. Tako bo že ob vslopu v upravno stavbo mogoče ugotovili, kje je mogoče najti župana in posamezne oddelke občinske uprave, ki so -resnici na ljubo - sedaj »razmetani« po vsej stavbi, kakor tudi, kje se nahajajo prostori Upravne enote. Davčne uprave in Geodetske uprave. Na nespremenjenih lokacijah - torej neposredno oh vstopu v zgradbo ostajala obe vložišči (levo z.a Občino Kamnik in desno za vse druge institucije). Eden od razpoznavnih znakov za lažjo orientacijo ho tudi barvna izvedba obvestilnih in
usmerjevalnih tabel. Za Občino Kamnik velja še naprej modra barva.
Upam, da bo z namestitvijo notranje signalizacije konec težav pri iskanju pravih naslovov. Zagotovo f>u bodo tako varnostna službu kot zaposleni delavci še naprej kur se da prijazno usmerjali vse, ki se kljub podrobni notranji označitvi še vedno ne bi sami znašli. Z dobro voljo je potemtakem mogoče odpravili tudi majhne pomanjkljivosti. Toda prav slednje marsikomu grenijo življenje. Žal je še vedno takt), da je z.a dogovarjanje med več institucijami potreben do ločen čas in strpnost. Slednjo pričakujemo tudi od občanov. Ne samo pri iskanju pt/samez-nih služb, temveč še zlasti, ko gre z.a reševanje vsebinskih zadev. V ustvarjalnem dialogu je namreč mogoče bistveno hitreje priti do rešitev, sprejemljivih za vse udeležene strani.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Senator Georg V. Voinovich spet med svojimi v Stranjah
Prejšnji teden je bila v Sloveniji na uradnem obisku tričlanska delegacija ameriškega senata, pod vodstvom Charlesa Grasleya. Na povabilo naše
vlade je po obisku Budimpešte obiskala tudi Slovenijo, kjer se je seznanila s pripravljenostjo Slovenije za vstop v NATO. V delegaciji je bil tu-
Župan Smolnikar v pogovoru s senatorjem Voinovichem
di g. Georg V. Voinovich, ki ima svoje korenine pri Berno tovih v Stranjah. Senatorji so si ogledali usposobljenost enot Slovenske vojske na Vrhniki in v Postojni. Sprejela pa sta jih tudi v. d. predsednika vlade Janez Drnovšek in predsednik države Milan Kučan. V času tridnevnega obiska je senator Voinovich po petih letih za nekaj ur spet obiskal svoje sorodnike v Stranjah. Ti so mu v Repšah pripravili prisrčno srečanje in piknik. Ob tej priliki je Voinovicha, ki je bil več let guverner države Ohio, sedaj pa je drugo leto član ameriškega senata, pozdravil in mu izročil spominsko darilo župan Tone Smolnikar.
F. S.
SA ŠA MEJA Č   Sorodniki so uglednemu politiku iz ZDA pri smučarski koči v Repšah priredili prisrčen sprejem
Maks Koželj - razstava slik in akvarelov
Kamniški muzej (Grad Zaprice) vabi k sodelovanju pri pripravi pregledne razstave del kamnišketa slikarja Maksa Koželja (1883 -1956)
Kulturni center Kamnik načrtuje v prihodnjem letu razitavo slikarskih del priljubljenega kamniškega krajinarja Maksa Koželja. Razstavni projekt želi dopolniti vedenje o uspešni slikarski družini Koželj - oče Matija (razstava je bila pripravljena v KC Kamnik 1986) in dva sinova Maks in Anton.
Priprave na razstavo so se pričele z zbiranjem obsežnega slikarskega opusa kot tudi skicirk ter informacij o Maksu Koželju. Razstava in študijska analiza del ter njihova umestitev v okvir slovenske umetnosti želi rekonstruirati in predstaviti izbor iz zelo obsežnega opusa, zato Kamniški muzej prosi za pomoč pri zbiranju informacij kot tudi umetniških del. Obvezuje se, da bo diskretno upošteval prejete informacije oziroma slikarska dela, kijih lahko posredujete na naslov:
Kulturni center Kamnik, Muzejska pot 3, 1241 Kamnik, tel.: 8317662, tel infeuc.: 831 76 47.
Enkratnost desetega Rokovnjaškega pohoda
Sprejem v Kamniku presegel vsa pričakovanja
Koncert nemih prič na gradu Zaprice
Kulturni center Kamnik nas je tokrat presenetil z bolj svežo glasbo. V soboto, 27. maja, so se ob osmih zvečer proti gradu zgrnile trume ro-kerjev, vseh skupaj je bilo najbrž, več kot trideset. Drugače se na vsak jazz koncert privoli kakšnih sto kamniških snobov. Zakaj tako? Godbe to najbrž ni preveč motilo, ker so nekoč igrali že za dva poslušalca. Zdrave Koželj, trena bas, Mare Škraba-kitara, Dare Kovačič zbija po bobnih, Igor Grošelj pa poje. Igor bi moral vsak dan pokaditi dve škatli in popiti gajbo ledenega pira, da si izboljša glas, ki ne sodi k drugače bolj divjemu igranju. Koncert je zmotil nič hudega slutečo mladino, ki popiva za grajskim zidom. Upam, da si podobnih kulturnih popestritev od kamniškega Kulturnega centra lahko obetamo tudi v bodoče.
Bojan
Za 10. jubilejni Rokovnjaški pohod je bilo med planinci in drugimi pohodniki izjemno zanimanje. Telefoni so zvonili, mnogi so želeli dobiti Se dodatne informacije. Na sam dan pohoda so na startno mesto - gostišče na Trojanah - prihajali udeleženci iz vse Slovenije. Udeležujejo se ga vse starostne skupine, seveda največ mladih, nekaj je starejših, pa tudi zelo mladih.
Prijavilo se je kar 355 udeležencev (pričakovanih do 250), poleg teh je bilo še 28 planinskih vodnikov, gorska reševalna služba, zdravnik, služba za zveze, ekipa za preskrbo, ekipa za sprejem itd. V celoti več kot 400 ljudi. Udeležba je bila rekordna, največja do sedaj.
Pred startom smo vsi udeleženci dobili znani trojanski krof, vodniki so prejeli še zadnja navodila in kolona je v soboto, 27. maja, ob 20.30 začela 50 km dolgo pot. Spremljala nas je pesem »Veselo v Kamnik«.
Dolga kolona je zavila ob glavni cesti Celje-Ljubljana v smeri proti Dolinam. Tja' smo prispeli prej kot v uri, nadaljevali proti Golčaju in pod Limbarsko goro proti vasici Vinje. Stemnilo se je, zato so svetilke, omogočale varnejši korak.
V vasi Trnjava, kamor smo prispeli ob 3. uri zjutraj, v nedeljo, 2X. maja, smo bili deležni še okrepčila. Čas je priganjal, zato smo dobro razpoloženi šli dalje
Razmere v hribih
Čeprav je bil letošnji maj najtoplejši v zadnjih 150 letih, to še ne pomeni, da so v hribih že povsem poletne razmere. Letošnja zima je bila namreč kar precej hladna in po hribih je še v marcu zapadlo veliko snega, pa tudi v aprilu in celo v maju. Toplo sonce ga je sicer večinoma, predvsem na južnih straneh, že pobralo, toda na severnih straneh, posebej še pod stenami in po grapah, ga je pa še kar precej. Ker so noči še zelo hladne, je površina snega zjutraj pomrznjena in tako precej trda. Zato nekaj časa, vsaj v prvi polovici junija, uporaba cepina pri prečkanju snežišč prav gotovo ne bo odveč, posebno še pod Rdečim kupom v Planjavi, pa v Boštjanci v Brani pred Kotliči, pri sestopu s Kamniškega sedla na Okrešelj, v Turškem žlebu, pri vzponu z Malih podov na Skuto, s Klemeče jame na Škarje, z. Okrešlja na Vodine in Češko kočo in od tam na Mlinarsko sedlo ali Kočno, z. Mlinarskega sedla na Grin-tovec, s Kokrskega sedla na Kalško goro in še kje.
Tudi skale so od zime precej razpokane, tudi prhke. Zato je potrebna večja previdnost tako pri stopanju kot tudi prijemanju.
Tudi v stenah nameščena varovala (žične vrvi in klime) je zima lahko poškodovala, zato je potrebna velika pazljivost in previdnost pri njihovi uporabi.
In še nekaj. Čeprav je v dolini še tako vroče in je zato prijetneje hoditi samo v kratkih hlačah in majici, naj bodo za obisk višjih hribov, pa tudi samo Velike planine, v nahrbtniku vedno tudi dolge hlače ali pum-parice, pulover ali flis in vetrovka. Pravi planinci pa dobro vedo, kar priporoča tudi U1AA (mednarodna zveza planinski organizacij), da v nahrbtniku morajo biti vedno tudi prva pomoč, vžigalice, sveča, reševalna folija, bivak vreča, rokavice in kapa. Bojč
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
1. TRGOVINSKI POSLOVODJA
2. GOSTINSKI POSLOVODJA
3. RAČUNOVODJA
Predavanja - Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Vpis je mogoč od 15. 6. 2000 dalje.
proti Trnovčam in po dokaj strmem vzponu do Male bašne. Po nekajminutnem postanku smo že hiteli proti Veliki Lasni, mimo Vranje Peči do lovske koče v Pa-lovčah. Zelo kratek postanek smo si privoščili še pri Budnarjevi hiši. Do cilja v Kamniku je bilo še kar nekaj poti, zato se nismo smeli zadrževati. Po lovski stezi pod Špičko se je kolona spet podaljšala in kmalu smo bili na stezi, ki pride s Starega gradu. Spust do obvoznice ni bil več daleč.
Zgoščena kolona pohodnikov se je bližala novemu mostu. Naš prihod so najavljale petarde, na Glavnem trgu pa nas je sprejela kar velika množica ljudi.
Za pohodnike je bilo vse lepo pripravljeno: mize in klopi, rokovnjaški golaž, diplome in seveda pozdravi ter glasba harmonikarja Jožeta Jagodica in glasba iz kaset Boža Matičiča, ki je dobro skrbel za ozvočenje.
Danica Simšič, ki je sprejemno prireditev povezovala, je poleg kratkega nagovora povabila k besedi kamniškega župana Toneta Smolnikarja. Vsem udeležencem je čestital za doseženi uspeh, čestital jc organizatorjem za ta odmevni in za Kamnik enkratni dogodek, pri tem pa izrazil še željo, da bi še kdaj Rokovnjači prišli v Kamnik. Govorniki so bili še: Dušan Štefula, predsednik Planinskega druStva Kamnik, ki jc poudaril, da so se domači planinci dobro pripravili na to zahtev-
Župan Tone Smolnikar je podelil priložnostna darila najstarejšim in najmlajšim pohodnikom.
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola
- vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku
- vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku
- usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje
- gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija)
- strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2)
- elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
- Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
• OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711-082 in (061) 712-278.
no akcijo, predsednik MIX) Ljubljana Stanko Jaki, predsednik Kamniško Bistriškega planinskega območja Alojz Kahne in seveda glavni organizator Peter Lavrič. Prav po njegovi zaslugi so vsi dosedanji pohodi tako odlično uspeli, zato je prejel posebno diplomo Rokovnjač. Med pohodniki je bilo 10 udeležencev vseh pohodov in tudi ti so kot priznanje dobili naziv Rokovnjač. Najstarejši udeleženec (73 let) je bil iz Kamnika, najstarejša udeleženka (66 let) pa iz okolice Ljubljane. Priznanja so prejeli tudi najmlajši udeleženci.
Z glasnim odobravanjem je bil sprejet predlog, da bi Peter Lavrič še naprej organizacijsko povezoval vse aktivnosti bodočih rokovnjaških pohodov.
Povedati velja, da jc bilo med udeleženci kar 76 Kamničanov.
Na čelu pohoda je bil Miran Jereb, ki jc to dolžnost prevzel po nedvomnem zlomu noge Jožeta Klcnca, na koncu kolone pa je bil Lojze Jerman, ki je skrbel, da ni nihče zaostal. Dobro je delovala gorska reševalna služba z načelnikom Janezom Podjedom in zdravnikom Marjanom D) bod o iz zdravstvenega donia Domžale. K sreči kakšna posebna intervencija ni bila potrebna. Zelo usklajeno so delovale vse spremljajoče službe, prehrana, informacije, evidenca, zato ni bilo nobenih kritičnih pripomb.
Razpoloženje na Glavnem trgu v Kamniku je bilo res čudovito. Udeleženci so bili kljub I2-urni nočni hoji vedro razpoloženi.
Tako množične in odmevne prireditve - pohodnikov verjetno v Kamniku še ni bilo.
STANE SIMŠIČ
Kolona pohodnikov pred Vranjo Pečjo.
Okrogla miza na šolskem centru Rudolf Maister
Smisel ločenega zbiranja odpadkov
V soboto 13- maja smo imeli na naši šoli dan odprtih vrat, med drugim smo se na okrogli mizi pogovarjali o ločenem zbiranju od-padkov.
V uvodnem delu so dijaki predstavili svoje raziskovalne naloge, v katerih so v zemljevide Domžal, Komende, Most in Kamnika vrisali mesta, kjer so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Za Lovsko družino Zgornji Tuhinj in Dob so izrisati zemljevid divjih odlagališč. Poleg tega SO jjrebrali ludi eseje in j>esmi na temo okolje in odpadki, nastala je celo skulptura iz odpadne pločevine. Svoja odkritja so prikazali tudi s posterji.
Gosta iz komunalnega podjetja z Vrhnike, ga. Maja Kunslek in direktor g. Stojanjakin, sta pripovedovala o šestletnih izkušnjah z ločenim zbiranjem odpadkov, s potekom, osveščanjem ljudi in z rezultati. V občini Domžale so se za takšno zbiranje odločili šele jved kratkim. Roman Kumanšek, podžupan in vodja projekta, je pove-dal, da pravkar /mleka postavitev ekoloških otokov. Petnajst so Jih že jioslavili, do konca leta jih bodo še 105. Akcijo sjtremlja vrsta dejavnosti, imajo j>a tudi svojo maskoto vesoljčka Grini. G, Peter Ce-rar iz Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik je orisal delovanje največje slovenske čistilne naprave. Tudi v naši občini potekajo priprave na ločeno zbiranje odpadkov. Veliko časa posvetijo izobraževanju osnovnošolcev, je razložila ga. Mihaela Velernik iz oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik.
Okrogli mizi je sledil kviz, katerega sjnmzorji so bili ETA, RTI Svil, Forum, Iructal, Ideja 2000, LKK, Občina Domžale, SAM, Svilanit, TIP-TOP. Ti so poskrbeli za bogate nagrade tekmovalcem, (slika)
K prijetnemu vzdušju je jmspevala šolska plesna skupina.
Z majiami Akta smo nagradili najboljše zbiralce odpadnih baterij, /.brali smo jih neverjetnih 27040, lani samo 11000, jmhodnje leto mora številka narasli na 50000, je naš načrt.
Raziskovalne naloge, okrogla miza in zbiranje baterij so bili sicer majhni koraki za reševanje našega ogroženega jAanela, a z veliko majhnimi koraki se prehodi jx>l, ki vodi k čistejšemu planetu in boljšemu življenju za vse.
RENATA CAPUDER MERMAL, RAFAELA KOŽLAKAR
Dijaki ŠCRM so se pomerili v poznavanju ločenega zbiranja odpadkov.
***** *
Stari Grad i/i Velika Planina?
»Ob cesti proti nekdanjemu Železnemu mostu sta dva napisa, ki me zmeraj zmotila, ko se peljem mimo. Manjša tablica že već let vabi na Stari Grad, večja pa kaže, kod se gre na Veliko Planino. Se res planina in grad pišeta z veliko začetnico? Zakaj?«
Tako me je vprašala starejša Kamničanka, ki veliko da na jezik. Pred časom pa se je pisavi Velika Planina - torej obe besedi z veliko - čudil eden od občinskih delavcev. Napis pa še kar stoji in bode v oči, kogar pač bode.
le tako prav ali ni, sem prejšnji torek vprašala na izpitu iz poslovnega in uradovalnega komuniciranja dva študenta iz Kamnika - Mateja in Dejana, ki sta pravopis pravkar dobro preštudirala. Odgovorila sta, da bi se v navedenih imenih morali zapisati prvi besedi z veliko začetnico, drugi pa z malo, torej: Stari grad in Velika planina.
Zakaj? Imena gričev in gora, kot sta Stari grad in Velika planina, sodijo k nenaselbinskim lastnim imenom, ker ne poimenujejo naselbin. Nenaselbinska imena pa se pišejo takole: enobesedna z veliko začetnico (Triglav, Smrekovec, Nevljica). Pri dvo- ali večbesednih se prva beseda piše z veliko, ostale pa z malo, če niso lastno ime, in z veliko, če so lastna imena. Tako je prav: Kamniški vrh, Hudi konec, Kraljev hrib, Debeli hrib, ker vrh, konec in hrib niso lastna imena. Z veliko pa se npr. pišeta lastni imeni Bistrica in Dedec v zvezah Kamniška Bistrica, Kamniški Dedec. V zvezah Stari grad, Mali grad, Velika planina, Mala planina, Goljška planina besedi grad in planina nista lastni imeni, zato ju pišemo z malo začetnico.
Prav bi bilo, da bi ustvarjalci javnih napisov vedeli, kako se kaj piše. Z nepravilnostmi povzročajo samo zmedo.
MARJETA HUMAR
Koncert Paganinijevih skladb
V grajskem salonu na Zapričah sta v torek, 16. maja, koncerti-rala dva izjemna glasbena mojstra: violinist Branko Brezavšček in kitaristka Eva Hren.
Branko BrezavSček je član Slovenske filharmonije, solist in koncertni mojster komornega ansambla Carnium, prva violina godalnega kvarteta Muzina, ki goji pretežno sodobno glasbo, nastopa pa tudi v različnih komornih zasedbah z repertoarjem od baroka do sodobne glasbe. Pogosto izvaja tudi dela soproge kompo-nistke Brine Jež-Brezavšček ter uspešno koncertira doma in v tujini ter snema za radio in televizijo.
Eva Hren je lanskoletna diplomantka na Akademiji za glasbo in pri prof. Andreju Grafcnauerju. Javno nastopa kot solistka, v komornih zasedbah (s kitaro, flavto, solopevci), kot članica orkestrov za scensko glasbo v gledališčih in kot pevka različnih žanrov glasbe (z Big Bandom Vrhnika, Celjskim plesnim orkestrom Žabe, orkestrom Camerata Labacensis).
Slikar Dušan Lipovec nagrajen na Ex tempom Muljava 2000
Njun koncertni program je obsegal v glavnem sonate znamenitega Nicola Paganinija, dodala sta se Schubertovo Sercnado in skladbo Enrique Granadosa. S svojo mojstrsko interpretacijo sta navdušila kamniško publiko.
M. K.
Razstava Maleševih grafik v Kopru
Kamniška Galerija Mihe Malc-Sa je med 20. aprilom - 24. majem s preglednim izborom značilnih Maleševih grafik v različnih tehnikah, nastalih v obdobju po letu 1945, gostovala v koprski galeriji Meduza. Razstava spada v projekt Obalnih galerij iz Pirana z naslovom Grafika v Sloveniji po letu 1945 in bo zaobsc-gel manjše pregledne razstave pomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev.
Miha Maleš jc bil pomemben kot eden pionirjev sodobne slovenske grafike in kot populari-Zator umetnosti. Njegov grafični izraz je opredeljen s figuro, opredeljeno s stiliziranim linearnim črtnim zapisom in živo barvitostjo. Sanjsko lirično obarvane, ekspresivno podoživele ali ironično izpovedne grafične'podobe so odra/, zelo osebne Interpretacije molivov in predstavljajo nepogrešljiv del sodobne slovenske grafike. M. KUMER
Na že tradicionalnem 11. srečanju slikarjev, Ex temporu Muljava 2000, je akademski slikar Dušan Lipovec prejel drugo nagrado za sliko Dolenjska pokrajina v tehniki gvaša. Letošnja tema slikanja je bila krajinarstvo in naša bogata dediščina - ljudsko stavbarstvo. Razstava izbranih in nagrajenih del bo na
27. junija na ogled razstava likovnih del Dušana Lipovca.
Razstavljenih je 42 slik v tehnikah olja, akrila, tempere, gvaša in akvarela. Slike, predvsem motivi slovenskih pokrajin in vedute Kamnika in Ljubljane, so nastale v zadnjih treh letih. Avtorja je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Janez
W i
Nagrajena slika: D. Lipovec: Dolenjska pokrajina, gvaš, 2000
ogled vse poletje v galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
V galeriji Krka na Dunajski 65 v Ljubljani pa je od 25. maja do
Mesesnel, pogovor s slikarjem pa je vodil organizator razstav v galeriji Krka, Boris Česen, ki je prebral tudi nekaj Lipovče-vih pesmi.
D. L.
V gostišču Stari grad razstavlja Desanka Kreča -Beba
Desanka Kreča-Beba iz Izlak razstavlja svoje slike v gostišču Stari grad nad Kamnikom. Od leta 1983 članica likovnega društva RELIK iz Trbovelj, s katerim sodeluje tudi Likovno društvo Kamnik. Dokončala je šolo za umetno obrt v Novem Sadu.
S svojimi izbranimi deli sodeluje na vseh razstavah članov RELIK-a po Sloveniji. Skupinsko je predstavila svoje likovne dosežke že leta 1957 v Novem Sadu in 1971. ter 1975. leta v delavskem domu v Zagorju. Leta 1971 je sodelovala v likovni koloniji Izlake, 13-krat pa že na extempo-re Trbovlje. Udeležuje se tudi različnih drugih likovnih kolonij, extemporov in drugih slikarskih srečanj. Imela pa je že tudi nekaj samostojnih slikarskih razstav.
Prejela je več priznanj pri RELIK-u, leta 1999 pa še priznanje Zveze likovnih društev Slovenije.
Ob eni od Bebinih razstav je zapisala akademska slikarka Vesna Drnovšek: »Slike kažejo slikarsko natančnost, nadzorovano gradnjo, katere namen je urejena lepota in občutek prijaznosti«.
V gostišču Stari grad nad Kamnikom razstavlja do konca junija 11 slik v tehniki laviranega tuša, akvarela, risbe z ogljem in v mešani tehniki, v zanjo prepoznavnem stilu: slika naj bo torej lepa, da človeka sprosti. To potrjuje tudi kompozicijska umirjenost njenih del kar ugotavlja likovna pedagoginja Vanja Repič.
Kadar je duša polna, ima človek veliko pričakovanj, hrepenenja. Le malo od tega uspe zabeležiti. Ta doživljanja, sanjarjenja pa niso samo lepa - veliko je jeze, nemočne jeze, obžalovanja, žalosti pa tudi obtoževanja in samoobto-ževanja. Dobra slika, ki odraža tako razpoloženje, ni nujno lepa. V Bebinih slikah prevladuje optimizem. Iz del veje njeno dojemanje človeka, ki se zbližuje z naravo, zato je prikazan z osvetljeno barvno skalo.
STANKA BALOH
Poleg poletne šole v Motniku zdaj še avtorstvo pravljic
Pravljice za Lano - drobne knjižice za majhne ljudi z veliko prihodnostjo
O društvu Mak, poletni šoli v Motniku, jezikovnem in računalniškem izobraževanju in Jelki Kadunc se je
že govorilo. Tudi pisalo in to tudi v Kamniškem občanu. Društvo Mak namreč s svojim neprofitnim delovanjem organizira in pripravlja poletne, šole za učenje tujih jezikov, za učenje računalništva, risanja, rez-barjenja.... predvsem za otroke s podeželja zato, da se izenačijo izobraževalne zmožnosti z drugimi otroki. In vse to je brezplačno!
Skratka, društvo Mak in Jelka Kadunc, kije srce in motor lega društva in poletnih brezplačnih šol, delujejo izrazito pozitivno v dobrodelnem in izobraževalnem smislu. Zato, da se »ptice naših misli dvignejo visoko v nebo, da bodo videle širša obzorja,« kot je zapisano v letošnji poslanici staršem, ki je hkrati tudi povabilo v poletno šolo.
Zdaj pa so se vmes pritihotapili mucek, miška, kužek, babica in dedek in vnuček Jurček. Le kako?
Pravljice za Lano
Pritihotapili so se v Pravljice za lano. zbirko devetih pravljic, kijih je napisala Jelka Kadunc, ilustriral pa Dušan Sterie. Društvo Mak je teh devet pravljic, vsaka zase je izšla v posebni knjigi, skupaj pa v ličnem ovitku, tudi založilo. Glavni osebi v vseh devetih pravljicah sta mucek in miška, ki sta prijatelja - čeprav v pravem Življenju ta dva lika seveda nista združljiva. Prav zato, ker pravljice premagujejo listo, kar je v resnici nemogoče, imajo poseben čar. To velja tudi za pravljice, o katerih govori ta prispevek. Pravzaprav niso tipično pravljične, ker prikazujejo zelo vsak-
danje situacije, v katerih se znajdeta miška in mucek. Preprostost vsakdanjih situacij dela branje mikavno prav tako kot duhoviti dialogi med glavnima živalskima junakoma, hkrati pa so zato knjižice lahko bralcem tematsko in izkustveno blizu. Zato so tudi naslovi preprosti, jedrnati in dovolj zgovorni, da bodo mali bralci že kar takoj vedeli, s kakšno tematiko se bodo srečevali med prelistavanjem Pravljic za Lano. Naj jih nekaj kar naštejem: Kako sta mucek in miška pekla krofe, Čarovnalnik, Mucek in miška v operi, Mucek in miška v gozdu, Mucek in miška na visoki planini ... Tematska in jezikovna preprostost sta odliki teh zgodbic, posebej še zato, ker so namenjene mlajšim otrokom. Tudi jezikovno so Zgodbice primerne naslovnikom: kratke in jedrnate povedi s premišljenim besednim izborom, kije razumljiv, vendar tudi šegav.
Toplina in nevsiljiva poučnost
V ozadju so še drugi liki: kužek, babica in dedek ter vnuček Jurček. Ti so nakazani bolj bežno, vendar dovolj, da prepoznamo glavne značajske poteze. Seveda sta babica in dedek tako prijazna in potrpežljiva, kot se za stare starše spodobi, vnuk Jurček pa tako radoveden, vedoželjen in za mucka ter miška zelo pameten -kar se za vnučke tudi zelo spodobi. Zanimiva je odsotnost staršev, kar pa je čisto prav, ker starši, ki hodijo v služba in kar naprej nekaj delajo - tudi doma, velikokrat niso preveč za hece in tudi ne tako potrpežljivi, kol to zmorejo biti stari starši, ki so jih leta obrusila in jim prinesla toliko
To so jih je
modrosti, da jo lahko pre našajo na vnuke. Predvsem pa imajo babice in dedki najbolj dragoceno darilo za svoje vnuke - to je ves čas tega sveta. Zato iz teh pravljic sije toplina, ki najmlajšim daje občutek varnosti. Tudi to je odlika teh knjižic. V Pravljicah za Lano je očitna, vendar ne vsiljiva tudi poučnost, kije zagotovo vez med pisateljskim in dobrodelnim delom Jelke Kadunc. Tako mucka in miško Jurček v iskrivih dialogih seznanja z računalnikom, med opazovanjem neha s planeti in drugimi pojavi, bralci pa bodo skozi zgodbo lahko izvedeli, kako ročno izdelati papir, zamesti krofe, s katerimi glasbili se lahko srečamo v operi in tako naprej. Tudi la nivo poučni isti je primeren za mlajše bralce, ki sturše veliko in kar naprej utrujajo z zakajč-ki in drugimi zahtevami po pojasnjevanju vsega, kar nas obkroža. Jurčko-va pristna vedoželjnost nas opominja, da je ta značilna predvsem za otroke in da starši in učitelji izdatno pomagamo k lemu, da vedoželjnost izgine, izobraževanje pa za mlade postane muka. Za odrasle bralce, ki bodo pravljice prebirali svojim otrokom, pa naj bo ravno v lem glavno sporočilo Pravljic za Lano, to je spodbujanje vedoželjnosti in ozaveščanja pomena izobraževanja. Prav to so z.nu-ti v Jelki Kadunc vzbudili tudi njeni starši, kot je sama večkrat povedala.
glavni junaki iz Pravljic za Imuo, kot upodobil Dušan Sterie.
Dobre ilustracije in za konec - prav takšni nameni
Knjižice je ilustriral Dušan Sterie, ki mu otroške ilustracije niso lu-je, saj jih je ustvarjal že za več knjig. Ilustracije so izdelane v računalniški tehniki. Nazorno in burvilo dopolnjujejo besedilo, zlasti pa so simpatične drobne vinjete med besedilom, kifnotivno dopolnjujejo besedilo, h kovno in vizualno pa knjižice zagotovo bogatijo.
Na koncu je treba povedati, da bo ves izkupiček od prodaje knjig namenjen poletni šoli v Motniku in spodbujanju jezikovnega izobraževanja, nadarjenosti in ustvurjalnosti otrok in mladih. To je zares dober namen, vreden naše pozornosti in podpore.
H K PDA PODBKLŽN1K VUKMIK
DRŽAVA SODEL NAKUPU SONČNIH K IN TOPLOTNIH < Kon Tiki	UJE PRI OLEKT< ČRPALK	3RJEV d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljrnska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 8310-380		
AUTOMATIC SERVIS, d.o.o., Izola
objavlja več prostih delovnih mest
1. VZDRŽEVALEC - SERVISER 1
enota Ljubljana
2. OSKRBNIK AVTOMATOV - SERVISER
. enota Ljubljana Pogoji:
pod točko 1. - končana V. stopnja izobrazbe elektro smeri, odslužen vojaški rok, izpit B kategorije
pod točko 2. - končana V. stopnja izobrazbe smer strojni
tehnik, odslužen vojaški rok, izpit B kategorije
Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z dokazili izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov
AUTOMATIC SERIVS, d.o.o., Zelena ulica 8, 6310 IZOLA.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
\Josi občinarji prihajajo po-L t časi do podatkov, s čim naša občina sploh gospodari ali naj bi gospodarila. Seveda bo treba še precej muje, preden bo v celoti jasno, koliko je posamezno občinsko premoženje dejansko vredno. Denimo, občinska stavba je po knjigah vredna le slabih pet milijonov SIT. Samo za prenovo občinskih oken pa bi potrebovali šest milijonov SIT. Sedaj je župan pred uganko ali naj proda občino in kupi nekaj gradbenih zabojnikov ali pa pusti, da bodo okna razpadla in
bodo namesto njih morali namestiti polivinilaste vreče...
Svoje premoženje pa so nekatere krajevne skupnosti vzele zelo zares, saj so med premoženje vpisali tudi lojtre, druge pa niso zajele niti svojega prostora oziroma doma krajevne skupnosti. Najbolj revna je kamniška krajevna skupnost Center, ki ima v rubriki o vrednosti svojega premoženja zapisano ničlo...
Ya, znajo pa ti naši upokojen-J ci, ki nikoli nimajo časa. Ko
Da ne bo prepozno
G. župan in občinski svetniki in kolikokrat še??
Krajani KS Zaprice iz naselja, v katerem so ulice M. Paglavca, Kozel jeva, Parapatova, Pot Marije Vere, Aleševčeva, Ogrinčeva, Podgorska ponovno opozarjamo, daje naš prehod prek železniške proge nepregleden in zato zelo nevaren. 4. 5. 2000je oh 21.56 na železniškem prehodu zopet »počilo«, ker se vlaka ne vidi niti podnevi pri dobri vidljivosti, kaj šele ponoči, v dežju, ob sneženju ali v megli! Na veliko srečo je bila tudi tokrat zvita le pločevina in pretočene le nekaj krvi, kajti smrt je bila tokrat na dopustu. Bilo je veliko strahu, toda voznik je na veliko srečo ostal, ŽIV! Krajani smo upravičeno zaskrbljeni. Koliko krvi bo moralo biti še prelite? Kolikokrat bodo morale na našem prehodu še tuliti sirene? Koliko solza in zvite pločevine bo še potrebno, da bomo uslišani?
O nevarnosti prehoda sta bila naš župan g. Anton Tone Smolnikar in Občinski svet že večkrat obveščena, postavljeno je bilo celo svetniško vprašanje (Franci Orešnik). Žal so volitve mimo, druge pa še niso na vidiku, tako se je na naš problem oziroma prehod pozabilo. Krajani ne moremo mimo dejstva, daje naš prehod zelo nevaren in v primeru nesreče na prehodu je naše naselje odrezano od sveta, kajti takrat do nas ne morejo niti gasilci, policistov pa tako in tako ne rabimo, vsaj za sedaj še ne. Ne zahtevamo veliko, saj ne prosimo za luči, kot jih imajo v Las Vegasu, prosimo le za lučko, ki bo opozarjala, da prihaja vlak. Gospod župan in občinski svetniki, prosimo, ne prižigajte nam lučke potem, saj veste, tam na Žalah, takrat bo to prepozno. Prositi smo že za svetlobni signal, skromno lučko, toda dobili smo odgovor, da takšna rešitev z lučko ni v skladu ziakonom! Zato sprašujemo, ali je v skladu z zakonom ogrožanje naših življenj, kajti tu sta na manj kot 15 m dve cesmi križišči in še prehod prek proge? Vsak odgovor, ki ne bo določal takojšnje rešitve, je nesprejemljiv, vsako odlašanje reševanja problema pa zelo neodgovorno.
Občinski možje, politične stranke! Če bi bil naš prehod vsaj za silo urejen, tega zgovornega prizora, ki ga prikazuje slika, ne bi bilo, zato razmislite!!!!
so si ga tisti majski petek le vzeli, da bi proslavili Abrahama svojega kamniškega društva, pa glej ga zlomka, niso mogli priti zraven. Šefi društva so namreč za proslavo izbrali klubske prostore pri Marjanci, kamor v primeru dežja, kot se je zgodilo tokrat, ne more niti desetina nekaj tisoč članskega društva. Zato so mnogi žalostno, brez. »sindikalne« klobase, odšli domov. Morda bi prihodnjič za take primere najeli kar zaklonišče pod Malim gradom...
Zadnjič smo na občinski seji slišali, da je z Impulzom prisotno na seji več kamniške javnosti. Zato se je s svojimi predlogi na seji želelo pokazati čimveč občinarjev. Celo županu so pripisali tako namero, saj je bilo slišati, da brez. Impulza ne hi na seji odgovoril niti na eno vprašanje, tako pa so dobili odgovor vsaj na tri. Žal pa je tri dni kasneje javnost celo sejo slišala le v obliki nekakšnega brnenja na svojih televizorjih. Toda to je že druga zgodba.
Pravijo, da zadnjič predstavniki sedme sile niso bili nič kaj dobre volje, ker niso mogli biti zraven, ko sta naš župan Tonti in komendski župan Tomaž, podpisovala zgodovinski dokument o razdelitvi dote bivše velike kamniške občine. Kako pa naj bi bili novinarji obveščeni, kdaj se bo zgodil zgodovinski podpis, saj niti župan Tonti do zadnjih minut ni bil prepričan, da nabriti komendski Tomaž nima v rokavu še kakšne zahteve. Preden bi na hitro sklicani časnikarji prišli s svojimi kamerami, bi se lahko Tomaž, že trikrat premislil...
KRIŠTOFOV PEPEII.
Kaj določa sporazum o razdružitvi skupnega premoženja občin Kamnik in Komenda?
VEČINOMA DELILI PO LEGI IN ŠTEVIL U OBČANOV
Kot smo že poročali, sta župana občine Kamnik, Tone Smolnikar, in občine Komenda, Tomaž Drolec, IS. maja podpisala sporazum o razdružitvi skupnega premoženja občin Kamnik in Komenda.
Na podlagi dogovora o načinu delitve, ki sla ga sprejela oba občinska sveta, sta občinipri sklenitvi sporazuma upoštevali naslednja načela: načelo lege, načelo namena uporabe in načelo prispevanja oziroma delež števila prebivalstva.
Tako so j>(> načelu lege občinama Kamnik oziroma Komenda j>rešla v izključno last in posest vsa zemljišča in objekti, ki ležijo na območju občin Kamnik in Komenda. To so šole, vrtci, zdravstveni dom, glasbena šola, knjižnica, športni objekti, kulturni spomeniki in nekateri drugi objekti. Izjema je le objekt kina Dom v Kamniku, kjer je občini Komenda [iripadlo 14,33% (delež števila prebivalcev) na novo ocenjene vrednosti. Ta delež j>a se bo upoštevat kot sovlaganja občine Komenda v drugi povezovalni cevovod med vodovodnim zajetjem Iverje in Kamnikom.
Tudi poslovni prostori, stanovanja in zaklonišča so postali last tiste občine, kjer ležijo. Poleg tega [>a občini Komenda pripada tudi vrednost dela stanovanj v občini Kamnik, tako da občini Komenda pripade skujma vrednost stanovanj j)0 stanju 1. maja 1999 v višini 93,7 milijona ali 14,33%. Občini sla se sjnirazume-H, da bosta j>rodali stanovanja na Zuj>ančičevi 2 in Bife Zaprice. Kupnina v višini 30 milijonov ho nakazana občini Komenda takoj po prodaji oziroma najkasneje do 30. novembra letos. Poleg lega />a bodo Komendčani dobili še del zasedenih stanovanj in sicer v vrednosti razlike med kupnino in vrednostjo 93,7 milijona SIT. Pri lem bo občina Komenda dobila 14,3% zasedenih socialnih stanovanj in 14,3% ostalih stanovanj. Počitniški hišici na Veliki planini bosta ostali v skupni lasti obeh občin ter si bosta [>ravice in obveznosti delili jm številu ]>rebi-valcev. Enako sta se občini dogovorili tudi za štiri počitniške prikolice.
Občina Kamnik je odstopila Komendi svoj delež na javnem in/rastrukturnem objektu (vodovodni sistem) Krvavec in dovolila občini Komenda priključitev na vodovodni sistem Iverje.
Med štirimi motornimi vozili je po sporazumu pripadlo občini Komenda motorno vozilo
ćolfCL 1,4 b letnik 1995, ostala vozila (>aje obdržala občina Kamnik.
Pozabili niso tudi na umetniške slike, pri čemer so zapisali, da odtujitev ni mogoča brez soglasja občine Komenda, v primeru prodaje j>a Komendi pripada 14,3% kupnine, Dve sliki slikarja Aladina Lanca iz kamniške Matične knjižnice bosta v hrambi na občini Komenda. V sporazum so ludi zajnsali, da vsa osnovna sred siva, ki jih sedaj brezplačno uporabljajo Upravna enota Kamnik, DliKS izpostava Kamnik in inšpekcijske službe, ostanejo v lasti občine Kamnik in se ne delijo.
Glede osnovnih šol so se dogovorili, da ustanoviteljske pravice in obveznosti v posamezni osnovni šoti prevzame lista občina, kjer ima šola svoj sedež. Lepri Osnovni šoli 27. julija Kamnik jtrevzamela soustanoviteljstvo obe občini v sorazmerju s številom prebivalcev. Po enakem merilu obe občini prevzameta soustanovi teljske pravice v Glasbeni šoli, v Matični knjižnici, v Lekarni Kamnik v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca in v Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik.
(ilede upravljanja in sofinanciranja Kulturnega centra Muzeja Kamnik v sporazumu niso opredelili deležev obeh občin, ker se bodo ti deleži oblikovali sočasno z ostalimi občinami, za katere ta ustanova opravlja redno dejavnost.
Vse ustanoviteljske pravjce in obveznosti v družbi Velika planina pa so ostale na občini Kamnik.
Prekladalna postaja za odpadke Suhado-
le bo last občine Komenda, občini Kamnik pa je bila dogovorjena brezjAačna uporaba. Deleži upravljanja in sofinanciranja na podlagi števila prebivalcev bodo //odlaga tudi za gospodarjenje s kapitalom v Cestnem podjetju Ljubljana in v Veterinarskem zavodu.
Pozabili niso na Komunalno podjetje Kamnik in so v sporazum zajnsali, da »v primeru možnosti uveljavljanja kakršnihkoli pravic ali obveznosti v zvezi z uj/ravljalskim in sofinan-cerskim ali solastniškim deležem v KPKp. o,, oz. KPKd. d. se ujmšieva načelo prispevanja oziroma princip števila prebivalcev«.
Za najeta posojila in dana poroštva bosta ]>revzeli občini obveznosti na [>odlagi števila j/re-bivalcev. Le neporavnane obveznosti iz posojil za izgradnjo kanalizacije v Podgorju in v Šmar-ci bo v celoti prevzela občina Kamnik.     F. S.
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Kritika predvidenih preureditev na Malem gradu
V članku v Delu 30. maja novinar g. Petkovšek omenja nove kombinacije sporne novotarije v zvezi s kapelo, stopniščem in streho pred vhodom pod naslovom Nov vhod v kapelo na Malem gradu.
Vse, kar je napisano, so zgodovinsko neupravičena me-
Mali grad leta 1868
sanja v resnično zgodovino te romanske kapele. Nihče še ni pisal, da so bili Rimljani skoraj štiristo let na Malem gradu in ga poimenovali Castrum parvum. Nihče od zgodovinarjev še ni omenil, da je imel Rim naselbino na Žalskem hribu, kjer stoji danes Rautarjeva graščinica, da se v parku oh njej še danes najde zidovje, ki verjetno pripada rimskemu naselju.
Vemo, da je prelaz ki ga je župan dr. Samec poglobil v sedanji Samčev predor, povezal civilni rimski del z. vojaškim delom Castrum parvum. Andrej Sagadin je pri raziskavah na Malem gradu našel dva novca: cesarja Ctaudiusa II (vladal je dvesto let po Kristusu) in cesarja Liciniusa, kar je dokaz, da so Rimljani bili na Malem gradu. Razumljivo je, da so Rimljani iz Castrum parvuma ščitili in nadzorovali rimsko cesto skozi Tuhinjsko dolino. Še vedno trdim, da kapela ni zidana na nekdanjem obrambnem temelju stolpa. Vsak rimski castrum je imel Naos - tempelj. Ko je krščanstvo postalo državna cerkev, so tempelj spremenili v krščansko kapelo. Kapela je tako po vsej verjetnosti rimskega porekla. V VIII. stoletju
pa je lahko bila že cerkvica, saj so leta 1992 pod njo našli sta-roslovansko, že krščansko pokopališče. Jasno je, da je bila kapela nič kolikokrat prezidana in dozidana. Tudi Andeski so jo prezidavah. Vsi ti zamišljeni posegi z novim vhodom so planirani brez. predhodnih zgodovinskih ugotovitev. Danes ne verjamemo več Valvazorjevemu pisanju o velikanskem mali-ku, kije stal v kapeli. Omenil bi še obzidje z belustrado na severni in južni strani. Verjetno ta zid ni star več kot 250 let. Pozidan je, saj je imela prvotna stena kapele / „,;       lesen hodnik okni); zunanje stene in lesene stopnice, ki so vodile v zgornjo kapelo do portala, kije bil odkrit šele po II. svetovni vojni.
In sedaj ta neljuba zmešnjava z novim vhodom. V članku piše: »Zaradi obrambnega zida, odkritega pred vhodom oziroma pod kamnitimi stolpnicami v kapelo, bodo slednje odstranili« Če bi vprašali mene, bi odgovoril: podrite kamenito balustrado, postavite spet leseno in lesene stopnice do zgornjega portala. Vse, kar piše, ni predhodno zgodovinsko preverjeno, kako je bilo pred tristo leti. Če se arhitekti ne bodo držali Zgodovinskih dejstev, se vsi novi posegi ne smejo uresničevati.
Nihče še ni pisal o stopnicah, ki so naslikane od »Taužen-tarjeve hiše« in se lepo vidijo na sliki iz. XVIII. stoletja. Nešteto napačnih posegov je bilo že na Malem gradu. Zakaj se v Kamniku ne upošteva nemško ime iz zgodnjega srednjega veka »Klein Fesi«, kije natančen prevod rimskega imena »Castrum parvum«? To ime je bilo uradno v uporabi vAv-stro-Ogrski do leta 1918. Noben zgodovinar do danes ni pisal, da so od lea 1848, koje. Slovence zajel nacionalizem, vsa nemška imena začeli slovenizirati Tako so tudi Klein Fesi preimenovali v grad, kar pa je napačen prevod. Pravilno bi morali prevesti v Trdnjavica v Kamniku in ne grad, ker graščine na Malem gradu nikoli ni bilo.
V Dolinici so bila skladišča in zgradba za stražarje, kije bila zaprta z. močnimi vrati. Pred štirimi leti so ob kapeli našli temelje teh vrat. Tam, kjer so lipe, je bilo dvorišče trdnjave, kar pa še ni arheološko raziskano. Tudi streha se da-
nes napačno imenuje straž/ti stolp. To porušeno zidovje, ki je sedaj obnovljeno, je bila nekoč mežnarija, kjer se je leta 1748 rodil naš Kamničan prof. J. Starovasnik. Temelje pravega stolpa so našli leta 1982.
Kje sle profesionalci zgodovinarji, da bi začeli popravljati zgodovinske zmote o Malem gradu ? Nasprotujem nestrokovnemu posegu z novim vhodom! O, santa simplicitas, bi pred 150 leti vzdihnil občinski tajnik g. Jožko Štele, ki je z.elo dobro poznal zgodovino Kamnika. Vem, da je bilo na Malem gradu že veliko strokovnih komisij s strani občine, efekt pa je današnji Mali grad!
NIKO SADNIKAR
Publicus odgovarja
Podjetje Publicus do sedaj javno ni reagiralo na neresnične in nestrokovne navedbe v različnih člankih, ki so bili objavljeni tako v Kamniškem občanu, kot tudi v drugih časopisih, ker smo hoteli urejati odnose direktno z občino.
Ker nam to ni omogočeno, smo prisiljeni podati odgovore in stališča na navedbe, ki ne držijo. Dolžni smo javno odgovorili na članek objavljen v prejšnji številki kamniškega občana v rubriki »Visprašujete, župan odgovarja.« Župan izjavlja, da... »se občina nenehno ukvarja v tematiko odpadkov...«.
Naše stališče je: V zadnjih letih seje občina nezadostno ukvarjala s tematiko, ni reagirala na predlagane strokovne in pravilne rešitve Publicusa na področju ravnanja z. odpadki. Publicus opravlja dejavnost ravnanja z odpadki naobmočjusedmih občin in za 70.000prebivalcev in merimo, da strokovno obvladamo to temo.
Župan izjavlja, da, «... se pogodba izteče konec tega leta«.
Pravilno je: Trenutno veljavna pogodba o poslovnem sodelovanju je bila sklenjena dne 29. 7. 1992 z.a obdobje desetih let, kar pomeni, da se izteče konec julija leta 2002.
Župan izjavlja, da «... kljub večkratnim pozivom in dogovarjanju do sedaj nikakor ni bilo mogoče skleniti koncesijske pogodbe...«.
Res je: daje bil Publicus vedno tisti, kije hotel urediti in jasno definirati dejavnost ravnanja z odpadki v občini Kamnik z. novo pogodbo. Do tega ni prišlo, mogoče tudi zaradi političnih razmer (volitve) in drugih osebnih interesov. Fnostransko zadrževanje postopkov je glavni razlog za nepodpis koncesijske pogodbe. Rezultat tega je zastoj razvoja le dejavnosti v občini Kamnik.
Župan izjavlja, da »... izvajalec pogojuje sklenitev pogodbe pod hi si veno spremenjenimi pogoji, ki se nanašajo na občutno spremenjen cenik storitev.«
Odgovor: Ne drži, da Publicus pogojuje sklenitev po-
godbe pod bistveno spremenjenimi pogoji, ki se nanašajo na občutno spremenjen cenik storitev.«
Odgovor: Ne drži, da Publicus pogojujejo sklenitev pogodbe pod bistveno spremenjenimi pogoji, saj so pogoji enaki kot so bili ponujeni in sprejeti z. odločbo občine o podelitvi koncesije in so običajni za tovrstno dejavnost.
Cenik storitev se je glede na sprejeto ponudbeno ceno (najugodnejši ponudnik na javnem razpisu je Iti I Publicus) res spremenil in sicer so se ponudbene cene znižale.
Župan izjavlja: ».... pred odvozom na deponijo pa se morajo odpadki zaradi gospodarnosti kompresira-tt...« in, da se ».... ne opravlja njihovo stiskanje«.
Odgovor: Vse zbrane odpadke iz občine Kamnik, ki končajo na deponiji Barje, tehtamo. To pomeni, da na strošek in s tem na gospodarnost vpliva izključno teža odpadkov, ki s stiskanjem (kompresiranjem) ni nič manjša. Ker vsak strošek, ki nastane z. ravnanjem z. odpadki in odlaganjem na deponiji Barje, direktno vpliva na poslovanje podjetja, je osnovno vodilo in politika podjetja gospodarno obnašanje.
Župan izjavlja: da »... so se količine odpadkov več kot podvojile....« »....razlogi enormnegapovečanje očitno tičijo nekje drugje.« »... odpadki se ne zbirajo ločeno....«
Odgovor: Ne drži, da so se količino odpadkov več kot podvojile, res pa je, daje v Sloveniji prisoten trend rasti količine odpadkov. Glavni razlog je v spremembi načina Življenja, osebnega in družbenega standarda. Sicer pa se vsak transport odpadkov iz, občine, evidentira in stehta v CROS-u (Suhadole) in na deponiji Barje. Vedno pa je mogoče kontrolirati in spremljati gibanje količin odpadkov. Predlagali smo tudi, da občina izvaja kontrolo, ki jo je tudi izvedla in na ugotovitve ni imela pripomb.
Na območju občine Kamnik Publicus odvaža ločeno zbrano steklo, papir, kovinske in nekovinske kosovne odpadke, gradbene in inertne odpadke ter ostanek odpadkov.
Ločeno pa ne odvažamo bio-odpadkov, ker občina Kamnik ni finančno izpeljala pogodbene obveznosti vlaganja v potrebno opremo za kompostiranje v Centru za ravnanje z. odpadki Suhadole.
Župan izjavlja: da ».... občina ne more pristati na kakršnokoli izsiljevanje izvajalca«.
Odgovor: Podjetje Publicus nikoli ni izsiljevalo odločitev, ki hi bile v nasprotju z interesi občanov, v vseh teh letih pa smo poizkušali zagotovili jasna razmerja do občine in do same dejavnosti. Podpis koncesijske pogodbe Jt vsekakor pogoj z.a razvo/ne mvestiiije saj kot dobri gospodarji ne moremo izvajati investicij v nedorečenih razmerah.
PUBLICUS d. o. o.
Kamniški OBČAN
POGLEDI
8. junija 2000 7
Kako dobro poznamo svojo občino?
Končno oporni zid ob Nevljici
Delavci podjetja Hidrotehnik iz Ljubljane te dni dokončujejo ureditev brežine Nevljice ob Neveljski poti, tako da hudourniški potok ne bo več ogrožal ceste proti Domu starejših občanov.
Na sliki v prejšnji številki so bile Češnjice v Tuhinju. Češnje, kot prvo, pravzaprav še pomladno sadje, so morale biti nekdaj zelo priljubljene za poimenovanje naselij, saj v Sloveniji kar 10 naselij nosi ime po tem sadežu. Če pa upoštevamo, da ponekod češnjam pravijo tudi črcšnje, v narečju tudi črešne, potem je pa takih naselij še več, po Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije skupaj kar 24!
Prijazna gručasta vasica z značilno črpalko za vodo sredi vasi je v glavnem še vedno ohraiila svojo prvotno zasnovo, ko so ljudje še znali ceniti zemljo, ki jih je preživljala. Leži za razliko od Češnjic, ki so na južni strani Rakitovca, že v sosednji občini Lukovica, na prisojni pobočni polici pod Menino okoli 670 m nad morjem. Vas je že zelo stara, saj je bila po do sedaj znanih podatkih prvič omenjena že leta 1229. Do vasi se lahko pripeljemo po asfaltni cesti, ki se od magistralke Kamnik-Ločica odcepi malo pred prelazom Kozjak.
Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor Danila Baj-deta z Laz v Tuhinju, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti.
Danes sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki leži na južnem obrobju naše občine, malo odmaknjeno od glavne ceste, malo bliže Kamniku kot pa Mot-
niku. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 14. junija, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI -1240 Kamnik, je ime naselja na sliki. Izmed pravilnih odgovorov ho žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele.
Zamegljeni odnosi med krajani in Kabelsko-satelitskim zavodom Kamnik
Tudi zapuščeni avtomobili so lahko nevarni
Zelo zgovoren je primer požara na zapuščeni »katrci« na parkirnem prostoru Svita na Bakovniku, do katerega je prišlo 25. maja v opoldanskih urah...
F. SVETELJ
Že desetletje je nerazvozlano vprašanje, zakaj in komu morajo lastniki KS'ljirikljnčko plačevali prispevek za priključek, ki so ga sami financirali. Odgovor na to vprašanje je podal direktor Zavoda KSTKamnik Marjan Burja.
Kabelsko primarno omrežje so pred desetletjem financirali krajani Kamnika z okolico ob sodelovanju krajevnih skupnosti. V ta sistem za prenos satelitskih j)rogramov se je vključilo 4870 gospodinjstev Kamnika, Nevelj, Vrhpolja in kamniško bistriškega kota. Ko so slike f)ri/)lavale na TV ekrane, je bilo zadovoljstvo popolno. Nihče ali pa večina se ni vprašala, kdo boskrbelza vzdrževanje omrežja in programe. Tisti, ki so se sfioznali na satelitske prenose programov, so delali po lastni iniciativi in prostovoljno. Razvoj in tehnologija na tem področju pa zahtevata celega človeka, sicer sistem ne bi deloval. Pred petimi leti je bil ustanovljen Zavod za KST Kamnik z organi in direktorjem.
Nekateri se še vedno sprašujejo, rekoč, da eni plačujejo prispevek, drugi pa ne. Obveznost plačevanja prispevka bremeni vsakega, kije vključen v sistem, kar nalaga Zakon o telekomunikacijah Ur. list RS št. 55/97. Mesečno oz. kvartalno naročnino za priključek oz. za sprejem programa [plača okoli HO odstotkov naročnikov, razlika se tej obveznosti izogiba, program pa vseeno
sprejema. Stroški za vzdrževanje sistema so naslednji: občasna menjava napeljave na določenih predelih, zamenjava dotrajanih in poškodovanih omaric, zamenjava ojačevalca, sodobna modernizacija sistema, [preselitev sprejemne postaje s Starega gradu na Gasilski dom Kamnik, nabava IV programov, plačilo avtorskih j>ravic Zavodu za zaščito malih avtorskih pravic, na jemnina za prostor v Osnovni šoli Nevlje, plačilo osebnega dohodka za eno zaposleno osebo, [pogodbeno jjlačilo za vzdrževanje primarnega omrežja in ostali administrativni stroški. Zame njava ene omarice z ojačevalcem stane okoli 100.000 v/7, na vsem območju pa jih je okoli 220.
Po kalkulativnem izračunu znaša strošek za vzdrževanje sistema 100 sit na dan ali mesečno i>00 sit na priključek. Drugod po Sloveniji pa so te obveznosti različne in je Zavod KST Kamnik v zlati sredini. Brez fmmernega[prihodka ni mogoče vzdrževati omrežja in ne posredovanja 7 Vprogramov. kMiMšmi
Zastavlja se vprašanje, kaj storiti s tistimi, ki te obveznosti ne plačujejo. Na zadnji seji je Upravni odbor zavoda sklenil, da se neplačnikom blokira sprejem programa. Današnja družba namreč ničesar več ne daje brezplačno.
ALOJZIJ KONDA
PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA
Odgovor na mnenja Milana Wind-
Schntirerja o sprejetem proračunu občine Kamnik za leto 2000 in zaključnem računu proračuna ter o gospodarjenju občine Kamnik v letu 1999 (članka sta bila objavljena v Kamniškem občanu dne 19. 4. in 25. 5. 2000).
Ob prebiranju članka z naslovom »Kakšen proračun občine smo dobiti« (Kamniški občan št. 8 z dne 19. 4. 2000) nam ni bilo povsem jasno, proti komu je bil naperjen kritični pogled avtorja članka, gospoda Milana Windschnu-rerja, zato se omejujemo le na kritike slrokovno-tehnične priprave in izvajanja proračuna, splošnega področja ter področja gospodarskih dejavnosti.
Avtor na začetku izraža zaskrbljenost ob načrtovanem primanjkljaju proračuna in bojazen, da se primanjkljaj ob I(X)% realizaciji načrtovanih odhodkov lahko še bistveno poveča. Zagotavljamo, da je ta skrb povsem odveč, ker je sprejeti proračun bilančno uravnotežen, kar pomeni, da primanjkljaj ni nič neobičajnega in se pokriva iz zakonsko določenih virov (račun financiranja, račun finančnih terjatev in naložb in stanja sredstev na računih - kar je podrobnije obrazloženo v gradivu proračuna, s katerim je avtor seznanjen).
Ocena, da se za investicije v družbene dejavnosti namenjajo vsa neizkoriščena sredstva iz leta 1999, iz letošnjih novih prihodkov v te namene pa ni razporejenih skoraj nobenih sredstev, nikakor ne drži, saj je bila približno polovica vseh neporabljenih sredstev iz leta 1999 namenska, kar pomeni, da se jih mora v proračunu leta 2000 tudi namensko razporediti (v gradivu je bila natančno prikazana in obrazložena struktura neporabljenih sredstev iz. leta 1999).
Avtor se podrobno ukvarja z nazivi proračunskih postavk. V vseh gradivih in uvodnih besedah ob obravnavah gradiv za proračun, zaključni račun in drugih finančnih zadevah obširno seznanjamo občinski svet in njegova delovna telesa o vseh spremembah finančne zakonodaje in ponovno poudarjamo, da so nazivi predpisani s finančno zakonodajo in veljajo za celotno sfero javne porabe tako na državni, kot tudi na občinski ravni. Občina torej ne sme spreminjati nazivov posameznih proračunskih postavk po svoj volji, še manj pa po volji nekaterih finančno bolj osveščenih občanov.
Ob izraženi skrbi za demokracijo in ugotovitvi, da je proračun naravnan demokraciji sovražno, moramo poudarili, da občina Kamnik političnim strankam redno izplačuje sredstva iz proračuna do maksimalne višine, kije po veljavni zakonodaji dovoljena. Vsako financiranje nad limitom, kije že dosežen, bi pomenilo kršenje zakonodaje, ki jo je na demokratičen način sprejela slovenska demokracija.
Že tradicionalno je avtor vedno kritičen do stopnje realizacije proračunskih postavk, pa naj gre za prekoračitev ali za nerealizirane postavke.
Ker je velik del proračunskih prihodkov namenski, ne more priti do situacije, ki jo v svojem članku omenja gospod Windschnurer, in sicer, da hi utegnil proračunski primanjkljaj ob 100% realizaciji odhodkov in ob taki realizaciji prihodkov kot lani v letošnjem letu narasti na cele pol milijarde tolarjev. V kolikor namreč nek namenski prihodek ni realiziran, potem tudi odhodek, katerega finančni vir je namenski prihodek, ne more biti realiziran.
Stoodstotna realizacija prihodkovnih in odhodkovnih postavk je vedno tudi cilj pripravljalcev in izvrševalcev proračuna, vendar na to vpliva vrsta objektivnih in subjektivnih okoliščin. Prav zaradi slednjih pa je določen institut zaključnega računa, s katerim se natančno ugotovi stopnja realizacije v primerjavi z načrtovanim, v obrazložitvi pa se navede razloge za ugotovljene odmike. Opozarjamo, da se bodo odmiki v bodoče predvidoma še povečali, ker spremenjena finančna zakonodaja predpisuje roke plačil iz proračuna.
Za obnovo spomeniško zaščitenih objektov občina Kamnik že vrsto let v svojih proračunih namenja del sredstev kot subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju za ta namen.
O odločitvi za zadolžitev občine je avtor članka soodločal kot član občinskega sveta.
Nadalje avtor ugotavlja, da je bila s sprejemom letošnjega proračuna storjena »nedopustna napaka, saj bi moral biti sprejet zaključni račun«. Ta ugotovitev je, žal, rezultat popolnega nepoznavanja finančne zakonodaje.
Zakon o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99) v 2H. členu določa, da župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. Vlada Republike Slovenije je predložila državni proračun za leto 2000 državnemu zboru Republike Slovenije dne 22. 10. 1999, tako da je pravilno, da je občina Kamnik predložila predlog proračuna občine Kamnik za leto 2000 v prvo obravnavo občinskemu svetu že v letu 1999. Zakon o javnih financah v 29. členu tudi določa, da mora občinski svet sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s I. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
Zaradi spremenjene zakonodaje se tako po vsej verjetnosti (če se bosta vlada in državni zbor glede priprave in sprejema proračuna RS držala zakonsko določenih rokov) kljub očitkom gospoda Windschnurerja ne bo nikoli več zgodilo, da bo zaključni račun za preteklo leto predložen občinskemu svetu sočasno oziroma pred proračunom za tekoče leto, ker praktično to ne bo mogoče.
V zadnjem odstavku avtor poziva k »popolni reviziji proračuna«. Predvidevamo, da ima v mislih rebalans oziroma spremembo proračuna. Avtorja seznanjamo, da morajo hiti za rebalans proračuna v skladu z novim zaknom o javnih financah izpolnjeni določeni pogoji, ki pa jih trenutno pri financiranju javne porabe v občini Kamnik ni in torej rebalans še ni potreben,
K članku »O ZR in gospodarjenju naše občine v letu 1999 - Kamniški občan št. 10, z dne 25. 5. 2000
Institut zaključnega računa določa zakon o javnih financah ki v 98. členu določa, da župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga do 31. marca tekočega leta predloži ministrstvu, pristojnemu za finance. Isti člen tudi določa, da župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem (vendar ne določa roka) in da o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna v tridesetih dneh po njegovem sprejemu obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Občina Kamnik je zaključni račun proračuna občine Kamnik za leto 1999predložila ministrstvu, pristojnemu za finance, 31. marca 2000, predložila ga je občinskemu svetu, ki ga je sprejel 12. aprila 2000 in o njegovem sprejemu obvestila ministrstvo, pristojno za finance, dne IS. aprila 2000.
Zaključni račun proračuna občine Kamnik za leto 1999 je bil sprejel po hitrem postopku, kar je v skladu s poslovnikom občjnskega sveta občine Kamnik (Ur. lisi RS, 52/99), ki v 139. Členu določa, da občinski svet zaključni račun lahko sprejema z odlokom po hitrem postopku.
Očitek gospoda V/indschnurerja, da je pri zaključnem računu manjkala premoženjska bilanca, je sicer utemelien. vendar za to obstajajo objektivni razlogi. Določba, da je hkrati z zaključnim računom potrebno predložili občinskemu svetu tudi premoženjsko bilanco, je sicer bila navedena v 13. členu zakona o financiranju občin, vendar je z dnem uveljavitve zakona o javnih financah (15. oktober 1999) prenehala veljati
Zakon o javnih financah v zvezi s premoženjsko bilanco občine v 93. členu določa, da jo je potrebno do 30. aprila v prihodnjem letu predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance. Občina Kamnik je premoženjsko bilanco občine Kamnik na dan 31. 12. 1999 posredovala ministrstvu, pristojnemu za finance, dne 28. 4. 2000 in s tem upoštevala zakonska določila.
Dejstvo je, da je bila v letu 1999 realizacija odhodkov nižja od planiranih. Realizacija odhodkov po posameznih področjih je bila v gradivu zaključnega računa bolj ali manj podrobno obrazložena, velja pa poudariti, da znaten del odhodkov ni bil realiziran zato, ker tudi namenski prihodki niso bili realizirani. Kot primer navajamo Centralno čistilno napravo (CČN), ki v občinski proračun prispeva sredstva iz naslova povračil za čiščenje odpadnih voda. Zbrana sredstva se nato v obliki investicijskih vlaganj vračajo v CČN. Logi čno je, da je v primeru nižje realizacije prihodkov tudi temu ustrezno nižja realizacija odhodkov.
Dodatna obrazložitev razlik med gradivom predloga proračuna in gradivom zaključnega računa je bila v obliki dopisa posredovana vsem svetniškim skupinam, ki so zastopane v občinskem svetu občine Kamnik in nadzornemu odboru, ki se jc z dodatnimi pojasnili strinjal, o čemer je tudi poročal
občinskemu svetu. V nadaljevanju navajamo dva primeru.
V zaključnem računu je skupna realizai ija postavk na področju kmetijstva prikazana v višini 24.387.739,18 STT, v predlogu proračuna pa v višini 32.446.796,60 Sil tU alizacija posameznih postavk na področju kmetijstvu je v zaključnem računu popolnoma enaka reulcm iji, prikazani v predlogu proračuna. Razlika je samo v tem, da je bila postavka »vzdrževanje gozdnih cest«, katere realizacija je v letu 1999 znašala 8.059.057,42 SIT I to je tudi razlika med Zgoraj navedenima številkama) v letu 1999 prikazana na komunalno cestnem področju (v zaključnem računu) v letu 2000 pa je prikazana na področju kmetijstva (v predlogu proračuna).
Tudi na področju podjetništva je prikazana realizacija posameznih postavk v ZR popolnoma identična realizaciji v predlogu proračuna, razlika med prikazoma je samo v tem, da je bila postavka »sofinanciranje projekta Terme Snovik« v višini 4 milijona SIT, ki je bila v letu 1999 pit kazana na področju podjetništva, v letu 2000 prenesena v račun finančnih terjatev in naložb.
Sistemska in finančna zakonodaja jasno opredeljuje načine in pristojnosti pooblaščenih institucij za nadzor nad javnimi financami. Če je poleg slednjih izražena še isl Tt na, dobronamerna in tudi kritična skrb nekaterih jiniiru no bolj osveščenih občanov, smo lega veseli, žal pa UgO ta vi jamo, da je omenjeno pisanje vse prej kot to. Če bi bila skrb dobronamerna, hi se avtor pisno ali osebno obrnil na nas in bi mu z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, lahko bi nekoliko podrobneje pregledal obrazložitve v gradivih, do katerih ima dostop. Najmanj, kar hi moral storili, pa je, da hi sledil finančni zakonodaji in v skladu z. njo ugotavlja nepravilnosti pri financiranju javne porabe v občini
A vtorju ne oporekamo njegovih ekonomskih znanj, vendar so pri pripravi in izvajanju finančnih dokumentov oh čine, ki urejajo javne finance, potrebna tudi znanja z drugih področij. Iz vsebine navedenih člankov je očitno, da hi bilo za verodostojne ocene potrebno njegova znanja bistveno dopolniti m jih prilagoditi sedanjemu času.
Občinska uprava ugotavlja, da je v navedenih pisanjih in ugotovitvah gospoda Windsi hnurerja toliko neresni/ nepreverjenih informacij in zavajanja ter poskusov diskre-ditacije strokovnih delavcev, da to krepko presega meje dobrega okusa, zalo bomo v primeru nadaljevanja prisil/e ni zaščititi svoje pravice pri pristojnih organih. V zvezi s tem je nedopustno, da se posamezniki v časopisu, kije financiran tudi iz občinskega proračuna, na ta način v javnosti predstavljajo in promovirajo.
ALOJZ KOI A K
VODJA ODDEUtA ZA OOSrOIIAKSKI Ol'JAVNOSTI IN hPNANI"/;
IVAN PRISTOVNIK
oiKUKTOK i en a vi: okčini kamnih
8 8. junija 2000
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
V prejšnji številki smo sicer že pisali o reviji otroških pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, kije potekala 20. maja v Osnovni šoli Stranje. Ker je bila ta tradicionalna predstavitev 330 mladih pevcev zelo toplo sprejeta in deležna številnih pohval, je prav, da objavimo še nekaj utrinkov.
Veselje otrok ZUIM-a ob pomembnem obisku
Nadaljevanje s 1. strani
V otroškem pevskem zboru OŠ Stranje, Podružnica Gozd, ki ga vodi Karla Urh, prepevajo prav vsi učenci te šole.
Direktorica ZUIM Zdravka Slavec, vodja zdravstvene službe in zdravnica v Zavodu dr. Dianne Jones, ravnateljice srednje sole Saša Markovič, OŠ Isabelle Bera in Doma (to je tisti del zavoda, kjer otroci bivajo) Ana Zadnik so gostom pripravile prisrčen sprejem. Zdravka Slavec je po dobrodošlici na kratko predstavila Zavod, v katerem se usposablja 170 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. To so otroci, ki so telesno hendikepirani ali dolgotrajno bolni, so pa intelektualno povprečni. Prizadevajo si za celostno usposabljanje otrok. Ne dajejo poudarka le na šolanju, ampak tudi na zdravstvenem delu - specialističnem ravnanju, zdravstveni rehabilitaciji, psihosocialnem delu in tudi na kvalitetnem preživljanju prostega časa. Direktorica je poudarila, da se v Sloveniji oblikuje enotni šolski sistem s težnjo, da bi bili hendikepirani otroci čimbolj integrirani v redne šole. Na tem področju se pripravlja tudi zakon, ki bo ta proces še pospešil. V Zavod sprejemajo tiste otroke in mladostnike, ki so težje prizadeti in potrebujejo zahtevnejše specialistične obravnave. Da so otroci lahko čimveč pri svojih družinah, imajo dobro organizirane prevoze, tako da so za vikende v glavnem doma, seveda tudi v času počitnic. Vedno več otrok sprejemajo v dnevno obravnavo, kar pomeni, da gredo vsak večer domov. Prevzemajo tudi vlogo svetovanja in izobraževanja strokovnih delavcev, ki v rednih šolah delajo z invalidnimi otroki, učencev in staršev.
Dijak Jure Rertok nas je v Učni firmi seznanil o prednostih računalniške informatike in interneta.
Za vsakega otroka skupaj s starši pripravijo individualni program, s katerim želijo kar najbolje razviti vse otrokove potenciale za čimbolj samostojno življenje. Zavedajo se, da v Zavodu ne morejo delali izolirano, zato poskušajo navezovati stike z okoljem, sodelujejo z drugimi šolami, zavodi, tako lokalno kol širše. Otroci se zelo radi predstavijo z izdelki, ki jih ustvarijo v svojem prostem času. Direktorica je še poudarila, da želijo otrokom dati kar največ priložnosti za druženje z drugimi otroki in vrstniki, zato je zbrane in vse Kamnieane povabila na pestro predstavitev in prodajno razstavo izdelkov mladih iz ZUIM-a, ki bo oh kulturnem in zabavnem programu potekala 9. junija ves dan v parku Brdo pri Kranju.
Zdravka Slavec je prepustila besedo prijateljici ZUIM-a Štefki Kučan. Radostno jc ga. Kučan
predstavili v treh oddelkih. Učno firmo so prepričljivo predstavili dijaki Ciašper Baloh, Mateja Jurjevič, Gregor Barlič in Jure Bortck ob Sanji Rakič in Tanji Blagojević. V osnovni šoli smo se srečali z učiteljico Ksenijo Krstovski, asistentko Tatjano Grgič in učenci 4. razreda -Nina Soštarič, Tomaž, Conjar, Aleksandra Terek, Jasmin Kor-bar, Nejc Škarja in Zoran Sivo-nič. Po predstavitvi dela v šoli so skupaj z obiskovalci veselo zapeli pesmico Dekle je po vodo šlo. V delavnici so otroci Ines Golobic, Justina Mirt, Tina Cerk. Tanja Simonič in Adrija-na Agatič ob mentoricah Zvezdam Bockovič in Darini Milck slikali na svilo. Otroci teh treh oddelkov so ob slovesu cenjenima gostjama v spomin poklonili izdelke, ki so jih sami i/delali in kaseti z njihovimi pesmicami. Gospa Kučan jc vsakega otroka nagovorila z njegovim imenom
Gospo Almo Adamkiene in gospo Štefko Kučan je s predstavitvijo risanja na svilo prijetno presenetila Tina Cerk (skrajno desno). Na sliki vidimo še pravo umetniško ustvarjanje Ines Golobic (skrajno levo) in Tanje Simonič.
HURA		C	=3	EE
Kamniška 39, Kamnik
www.maitim.si 01 830 33 60 01 831 44 77
iskalnik AP0110 P-2200 barvni Inkjet trskahik zagotavlja Jfve barve In ratanCen Cm tekst. Uporablja ltewtett-Packard Inkjet tehnatoaijo Tiskalnik i dvema ločenim« kartusama tiska do 6 črnih in do 3 barvne strani na minuto. Kartutc niso pfttofene!
POLETJE je čas IGER In VESELJA.
Velika izbira računalniških igric za PC.
Številni ob obisku sodelujoči otroci so bili ob slovesu prijetno presenečeni, ko seje ga. Štefka Kučan od vsakega posebej po imenu poslovila s prisrčnim stiskom rok. Tudi z Zoranom in Jasminom je prijateljsko poklepetala.
188.110 SIT
povedala: »Dvakrat sem prijateljica te hiše - zaradi rezultatov, ki jih vidim na otrocih, starših in na družinah po vsej Sloveniji, ki so šli skozi ta program in zaradi tega, ker res lahko pohvalim ljudi, ki to delo niso vzeli le z odgovornostjo, ampak tudi z vztrajnostjo in ljubeznijo. To delo ni lahko!«
Žal je bil zaradi protokolarnih obveznosti čas obiska skrajšan, tako da niso uspeli predstaviti še zdravstvenega dela vključno s hipoterapijo. Nekaj zanimivih utrinkov so otroci z mentorji
in se poslovila s stiskom roke. Ker je že večkrat obiskala Zavod in ker ima tako prijazen in spoštljiv odnos do vseh otrok in zaposlenih, se njenega obiska vedno razveselijo. Z njej značilnim toplim pristopom žarek sreče v očeh teh dobrosrčnih otrok in mladostnikov hitro zasveti. Tudi taki trenutki zdravijo in lepšajo življenje. Da bi jih bilo čimveč!
Tekst in fotografije: VERA MK.FAČ
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
8. junija 2000 9
Pot do znanja je zahtevna naloga
Nadaljevanje s 1. strani
mM.
Ravnatelj OŠ Stranje Janez A ndrejašič med slavnostnim nagovorom ob učencih, ki so sodelovali na praznični prireditvi.
Zbrane je slavnostno nagovoril ravnatelj OS Stranje Jane/. Andrejašič. Na kratko je predstavil zgodovino šolstva v Stranjah. Za njim jc spregovoril župan Tone Smolnikar. Vsem sedanjim in nekdanjim učencem in delavcem šole je čestital ob jubileju in jim podaril grafoskop. Zahvalil se jim je za uspešno in odgovorno delo z mladimi in jim zaželel vsaj iako dobrega nadaljevanja pri izobraževanju. Spomnil se je na eno prvih srečanj v začetku njegovega županovanja. ko so praznovali 110-lctnico šole v Stranjah. Kar precej pohvalnih, pa tudi kritičnih misli je nanizal o šoli in šolstvu v občinskem merilu. Zaskrbljujoče je, da v občini nimamo ni-li ene Sole, ki bi imela vse pogoje za kvalitetno devetletno šolanje. Pa vendar z optimizmom zre v prihodnost in je prepričan, da bomo s skupnimi močmi in s sodelovanjem države to seveda zmogli.
Na tej slovesnosti jc svet OŠ Stranje podelil posebna priznanja najboljšim učencem po uspehu in dosežkih v znanju iz različnih predmetov na tekmovanjih v zadnjih petih šolskih letih. Priznanja so iz rok pomočnice ravnatelja Nadje Žibert prejeli Nina Vengust, Klemen Brumec, Katja Kaker
in Matjaž Poljanšek. Priznanja sveta OŠ Stranje je Nad-ja Žibert izročila tudi zaslužnim učiteljem, ki so pustili tlel svojega življenja na tej soli, vzgajali in poučevali številne generacije učencev: Zdenki Stritof, Ivanki Koritnik, Anici in Janezu Andrejašiču.
Zdenka Stritof jc vse svoje delovno in ustvarjalno obdobje preživela na oš Stranje, najprej na podružnici in kasneje na centralni soli. V svet znanja in novih spoznanj ni pospremila le številnih generacij učencev, temveč je v začetku osemdesetih let svoje bogate izkušnje posredovala tudi mladim kolegom in kolegicam, ki so k njenim uram
prihajali iz celotne ljubljanske regije.
Ivanka Koritnik je na šoli več kot 25 let. Nekaj let je poučevala drugje. V življenje jc pospremila številne učence, ki jo cenijo zaradi njene pokončnosti, pa tudi zalo. ker jim jc poleg razumevanja vedno znala oblikovali tudi merila in postavljati meje. Zavzemala se je za izboljšanje učiteljevega položaja in je predana pedagoška delavka.
Anica Andrejašič, ki jc vse svoje ustvarjalno življenje prebila na tej šoli, jc svojo učiteljsko pot začela v obdobju, ko jc moral učitelj poprijeti za vsako delo in ko je bi-
11 m
Prejemnica priznanja sveta OŠ Stranje učiteljica Zdenka Stritof (skrajno levo), ki se je s svojim pedagoškim delom vsa leta posvečala mladim in jim vlivala nova znanja, odhaja septembra v zasluženi pokoj.
Tako kol pred petimi leti kot osmošolca, sta tudi letošnje jubilejno srečanje povezovala Andreja Rorščak in Mark AgovU, sedaj že študenta.
la ločnica med razredno in predmetno stopnjo še dokaj zabrisana, predvsem na manjših šolah, kot je bila takrat OŠ Stranje. Ko se je povečalo število učencev in s tem oddelkov, jc postala tista učiteljica, ki jc poskrbela, da so učenci čim lažje prešli iz četrtega v peti razred. V vseh teh letih jc postala nepogrešljiva svetovalka mlajšim kolegom, vedno je sprejemala nove i/zive.
Vse tri zaključujejo svoje bogate učiteljske kariere in pripadajo listi generaciji slovenskih učiteljic, ki so si trdno pedagoško izobrazbo pri-
če želite prav vašo velikost stanovanja, bo treba pohiteti!
Vselitev septembra 2000.
Na voljo še 5 poslovnih prostorov!
Bodoči stanovalci boste lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanj! V prvem objektu KAMNIK- BAKOVNIK naprodaj že 1 trisobno stanovanje!
V lep praznični večer je številne zbrane popeljal otroški pevski zbor OŠ Stranje pod vodstvom Karle Vrh in spremljavi harmonikarja Matjaža Poljanska, učenca H. a. razreda.
dobile na učiteljišču, ki je bil izredna pedagoška šola.
V naslednjih treh letih pa se bo končalo tudi zelo bogato ustvarjalno obdobje učitelja športne vzgoje in sedanjega ravnatelja Janeza Andrejašiča. V obeh obdobjih, poučevanja in ravnateljevanja od leta 1979, se jc izkazal kot pogumen človek, ki ima srce za razumevanje in um za usmerjanje. Učenci ga imajo za strogega, a pravičnega razsodnika, njegovi sodelavci pa za demokratično usmerjenega človeka, ki poskuša šolo voditi ob zaupanju in prijetnih odnosih. Neizbrisen pečat bo pustil tudi na športnem področju, saj je bil pobudnik ustanavljanja športnih oddelkov na razredni stopnji, zavedajoč se pomembnosti dobre telesne pri-pravljenosli za uspešno premagovanje naporov šolskega dela.
V biltenu OŠ Stranje, ki so ga izdali ob 115-letnici, sta v zgodovinski kroniki učiteljici Mira Rili in Mira Papež zapisali pomembne podatke. Daljnega leta 1X85 se je nekaj učencev zbralo v pravi šoli v Zagorici v Miklavovi hiši. Poučevali so tedanji župniki in organisti. Število učencev se je povečalo in potrebe so narekovale gradnjo nove šole, v kateri se je pričel pouk leta 1913. Bilo je tam, kjer danes stoji starejši del sedanje šole. Leta 1963 je šola postala samostojen zavod - osemletna osnovna šola, naslednje leto pa tudi centralna šola s podružnično šolo Gozd. Leta 1971 so slovesno odprli vrata nove sodobne šole s telovadnico, ki je hkrati središče kraja v kulturnem in športnem smislu.
OŠ Sl/anje sodi danes med srednje velike šole, ima 394 učencev v devetnajstih oddel-
kih. Za znanje in vzgojo skrbi 32 strokovnih delavcev, učiteljev, katerih delo temelji na sodobnih oblikah poučevanja in je na visoki strokovni ravni. To dokazujejo zavidanja vredni rezultati, ki jih učenci dosegajo na medšolskih in državnih tekmovanjih in pri nadaljnjem šolanju. Učitelji so prepričani, da mora biti v soli najpomembnejša sreča učencev, ki se kaže v pozitivni naravnanosti do sebe in drugih. Le srečen človek lahko najde dovolj notranje motivacije, da se dobro in ustrezno izobrazi ob pomoči šole in staršev. Skupaj z učenci se trudijo za to srečo in tako ohranjajo dejaven odnos do življenja. Pot do sreče je zahtevna naloga, ki je vedno dragoceno poplačana.
Tekst in fotografije: VRKA MEJAČ
DRŽA VNO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA
Učenje tujih jezikov postaja vedno bolj pomembno, saj se je angleščina uveljavila kot pogovorni jezik v poslovnem in političnem svetu. Postala je »latinščina moderne dobe« kot to zelo radi poudarijo Angleži sami, zato učitelji zelo resno jemljemo tekmovanja iz angleškega jezika in učence nanj pripravljamo vse šolsko leto.
lansko leto so spremenili pravilnik o tekmovanju, zato učenci na šolskem tekmovanju ne dobijo nobenega priznanja pač pa le »vstopnico« na državno tekmovanje. Ker pa so testi zelo težki, se jih uvrsti na nadaljnje tekmovanje res zelo malo. Kljub temu pa smo v letošnjem šolskem letu lahko zadovoljni, saj so učenci nase občine na državnem tekmovanju, ki je bilo 20. aprila, dosegli zelo lepe rezultate. Dobili so 22 priznanj, od tega kar tri zlata.
Najbolj se je izkazal učenec iz Osnovne šole Stranje, Matjaž Poljanšek. ki je dosegel 90%. Poleg Matjaža sta z 89% zlato priznanje dobila še Sonja Drolc OŠ Šmartno v Tuhinju) in Lenča Weit (OŠ Marije Vere). Srebrno priznanje jc dobilo 8 učencev, in sicer: Aida Hamzabegovič, Surya Djalil, Manca Podjed in Jasmina Vo-ler iz OŠ Frana Albrehta, Ajda Rcms iz OŠ Toma Brejca, Ana Schnabl iz OŠ Marije Vere ter Dejan Burkeljca in Jure Hribar iz. OŠ Šmartno v Tuhinju. Bronastih priznanj pa je bilo 9. Dobili so jih: Barbara Mirkovič iz OŠ Frana Albrehta. Miha Orešnik, Tonko Sekalo, Gregor Ogradi, Gašper Papež in Tamara Mijatovič iz Osnovne šole Marije Vere, Špela Bovha, Polona Peklar in Barbara Čop iz OŠ Toma Brejca, Ksenija Šuštar iz OŠ Stra-
nje ter Maja Kališnik iz OŠ Šmartno v Tuhinju.
Glede na to, da smo v lanskem šolskem letu v občini prejeli le nekaj bronastih priznanj.
je letošnje šolsko leto res zelo uspešno in lahko tekmovalcem za doseženo znanje iskreno čestitamo.
VRSNA MALIGOJ
GRABVRBOVliC NAZARJE
tel.: 063/838-80-78
NUBOUSEPOfdJ
Akcija do i. julija -OTOK KRK, mesto Pi
7 dni, apartma + polpenzioni od do 12. leta brezplačno, drugi
Upokojenci imajo 10% HONSIOP, TuW SOgOTC 91
D	u
D	E
Center za tuje jezike
Domžale, Breznikova 15, Center Breza (nad McDonald'som), t« I t - ■ v   721 -69-13
organizira
ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
počitniške jezikovne delavnice - 21.000 SIT + 19% DDV (5 dni s kosilom in nagrado)
poletno šolo ob Kolpi od I. do 8. julija - 50.400 SIT + 19% DDV ZA ODRASLE
poslovno konverzacijo začetni tečaj nemškega jezika
PESTRA IZBIRA CVETJA ZA PARK.E, GREDICE IN GROBOVE
ZELO UGODNE,
mm CENE
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Vrtnarska trgovina in vzgoja Moste 99 pri Isomeridi, tel.: 01/0341-471
< Mprln od N. lin 19. m c. <ih Milniliili ilo 1J>, m i
VA.A1 d.o.o
( (Aia v Meslni lun 55 inim Ljubljanu eftm 01'42 95 514,
OI/2K-34 3I8 GSM 041 (»III 394 fittu 01 42 95 515 C mu.I > a.sil;« k2.net
10      8. junija 2000
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Na obisku pri Sončkih v vrtcu Pestrna na Duplici
KORAK ZA KORAKOM
»Ustvarjajte spomine skupaj z otroki, preživljajte z njimi čas in pokažite jim, da vam je mar zanje. Igračke in
nakit ne morejo nadomestiti dragocenih trenutkov, ki jih preživite z njimi", je dejala ameriška vzgojiteljica Elaine
Zgoraj od leve proti desni: Špela, Žan, Primož, Lea, Gašper, Matevž, Ni-ka, Monika, Nik, Ijeon, Sika. Bojan, Katra, Anže
AVTOSOLA SMARCA
tel. 8311 -012, gsm 041 /517-118
organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 12. 6. in 26. 6., ob 19. uri
v prostorih Avtošole v Šmarci, Stegne 22 - posojamo vse učne pripomočke, - voziti lahko pričnete takoj,
- vozili boste na vozilih:
novi Renault Clio, Renault 5, Golf diesel IV, Mercedes A razred,
- ura vožnje 2600 sit,
- pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru...
učili vas bodo izkušeni inštruktorji ali inštruktorica.
Hardt. In veste, kaj - prav ima. Vendar - staršem ostaja vedno manj časa. Zjutraj zaupajo svoje otroke babicam ali vzgojiteljicam v vrtcu, za katere lahko upajo, da jim bodo nudile veliko topline in ljubezni.
Skupina Sončki se jc lanskega septembra priključila pedagoškemu programu Korak za korakom, v občini Kamnik pa ga izvajajo še v treh enotah VVZ Anton Medved, v Palčku v Šmartnem, Sončku v Šmarci in Rožletu v Kamniku. Po besedah vodje progra-
Program Korak za korakom je bil oblikovan pod okriljem neprofitne in nevladne organizacije Childrens Resources International iz Was-hingtona, pri oblikovanju metode dela pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz 17 držav Vzhodne in Srednje Evrope. Projekt je nastal na pobudo Open Societv Institute New York z namenom nuđenja pomoči pri demokratizaciji vzgoje in izobraževanja državam v tranziciji.
Osnovni cilj programa Korak za korakom jc združevanje sodobnih izobraževalnih filozofij, ki spoštujejo posameznika kot ustvarjalnega misleca, ki bo sposoben reševati probleme, sprejemati odločitve, bo iznajdljiv, fleksibi-
Danes bomo pa nekaj dobrega spekli.
ma Vlaste Horvat so starši navdušeni, otroci pa so mi svoje mnenje pokazali z igro v prenovljeni igralnici, ki jo je posebej za ta program oblikovala arhitektka Mojca Hribar.
len in sposoben odzivati se na spremembe v družbenem in naravnem okolja
Kako suhoparna teorija deluje v igralnici? Igralnica jc organizirana v predpisane kotičke oz. centre dejavnosti, ki
so sistematično razporejeni po prostoru. Vsa oprema je na nivoju otrokove višine, kar omogoča samostojno uporabo sredstev, obenem pa omogoča vpogled v celotno učno okolje. Vzgojno sredstva oz. igrala so vsebinsko in sistematično organizirana po centrih dejavnosti. Vsa igrala so označena, kar otroku omogoča samostojnost. Zanimivo je tudi, igrala izdelujejo tudi sami otroci, vzgojitelji in starši.
Vse metode in oblike dela temeljijo na izkustvenem učenju, na učenju skozi igro. To pomeni, da imajo otroci možnost učenja s pomočjo najrazličnejših izkušenj, predvsem s pomočjo zaznavanja z vsemi čutili. Velik poudarek je na dnevni rutini, saj jasen potek dneva otrokom omogoča, da si lahko samostojno razporejajo čas, čutijo se varne, vedo, kaj se od njih pričakuje. Otroci sami imajo tudi možnosti izbire in odgovornosti.
Otrok lahko izbira, kaj bo počel, vendar mora z vso odgovornostjo tudi opraviti svojo izbrano nalogo.
Program Korak za korakom povezuje starše in vzgojitelje, saj so oboji pomembne osebe pri otrokovi vzgoji. Starši so vsakodnevno informirani - prek oglasne deske ali osebno - o najnovejših dogodkih v skupini, srečujejo pa se tudi na pogovornih urah in obisku na domu, kjer družina gosti vzgojiteljico. Namen povezovanja in usklajevanja delovanja doma in vrtca jc v uspešnejšem razvoju otroka, za kar sc seveda trudi tudi državni program vrtca. Razlika jc lc v načinu, kako določene cilje dosežejo.
Rek pravi, da pusti delo in pokaži otroku mavrico, kajti delo bo počakalo, mavrica nc. Otroci, vključeni v program. Korak za korakom, mavrice zagotovo nc bodo zamudili. BOJANA KLEMENC
ALU
projekt
Alu projekt, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 6
objavlja dve prosti delovni mesti:
ključavničar -
izdelava fe in alu elementov
Pogoji: poklicna šola kovinarske stroke; orodjar, ključavničar
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas i leta, s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt, d.o.o., Ljubljanska 6,1240 Kamnik.
MOČNA ŽGANA
PIJACA FRIZRSKA DELAVNICA
GLINASTA PlSCAL
OZNAČBA ČASA IN KRAJANA
LISTINAH
PRIPADNIK IND0EVR0PSKE8A PLEMENA S PRASLOVANSKIM JEZIKOM
LETALSKA
Njwn«cuA
ZAVOJNICA
KUJ. POP
VULKANSKA RUDNINA
UMIJE. VINARSTVO
HM 1
NOVAK
NOGOMETNI KLUB
HBČINSK!
7M2M
EBOOMNM
in kronist prh ,'ika
UŽITNA MORSKA RIBA IT. IGRALKA
ALKOHOLNA PUAČAZ     MESTO NA DODATKOM KITAJSKEM PELINA
RIBAR IČ
DOMAČA
ŽIVAL, MOLZNICA
NEM.TOVAR STROJEV
TEKMEC
KLICNA
BARVA PRI KARTAH RUS. BALERINA PAVI OVA
KANAL. GRABFN
Ces pritrdil
NICA OA
DOLGOST. DALJAVA
H0LLYW. FIL. IGRALKA (S0PHIA)
NECA FALK
PUST (NARČ)
KOROŠKI NAR. PLES
MFDMCF BOLEČINE
PREBIVALKE OTOČJA ARAN
SKANOINAV. DROBIŽ
POLDRAG KAMEN
NEKDANJI KAMNIŠKI ODVETNIK (SVETOZAR)
POJASNILO. NATISNJENO NA KONCU KNJIGE
MLADA KRAVICA
TOVARNA V CELJU
PASTA
GLAS OB PRELOMU
EVROPSKI VELET0K
PONIKALNICA
0KR0V
DOMAČA PERNATA
ŽIVAL
FR MATEM. (PIERRE SIMON)
GUSTAV IPAVEC
PESNICA BUDAU
PRIPR. ZA MIR.IFN.ir KOTOV
PRISTAN NA INDONEZIJ. OTOKU TIMOR SL. ZDRAVNIK (V1NCENCI
AUS NEVROLOG IKONSIAN TINV0N)
TOMA S CEV-i KANGLA
PRVI. PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO NAJVIŠJA IGR. KARTA
LEPILO BENEŠKI ZLATNIKI
OCENITEV. RED
GORA V SAVINJSKIH ALPAH (2350 M|
HRV. HUMO RISTKA ERŽIŠNIK 1000 M
IZRAELSKI KRALJ, SIN DAVIDOV
ODPRTINA V STENI
ANTON SLATNAR
OBČINSKI PRAZNIK
OPREMLJENOST Z OROŽJEM
KABARETNI PEVEC ALI PLESALEC SEMENA ŽITARIC
LETALO
VRSTA PRALNEGA PRAŠKA
OLIVER UPPDAL
ŽENSKO OGRINJALO
DESNI PRITOK VOLGE
OSMA M0PN.IA DIAI0NIČNI LESTVICE
PESEM HVALNICA
MIJSIIMAN-
STVO
REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK
DONAVE
SIMBOL ZA BARIJ
st Židovski
KRAU
MAOŽ. NAKUPOVALNI KRAJ MEHKO USNJE, SEMIŠ
HITRI LOVSKI PSI ŽOGA IZ IGRIŠČA
IRSKI BRINOVEC
SIMBOL ZA ERBU
AFRIŠKI ZAPI JUNKAR, PTIČ IZ VRST ŠKORCEV
BARVA KOŽE, POLT
SL. PIS. IN DRAMATIK CANKAR
ZABAVA. IGRICA
PASMA, PLEME
PAS ZA PRE-VEZ0VANJE KIMONA ILOVICA
NFKD. RUDNIK 'iVEGA SREBPJ SANI ZA SPRAVILO SENA V IK)I IN0
0RANŽADA
OCENA. DOLOČITI CENO
KOŠARKAŠI IZ RIGE (MOŠTVA ASK)
NESTROKOVNJAK, NEUK PREDSTOJNIK BANOVINE
TERMIN
PERJE PRI REPI
ŽIVA EMERŠIČ
ABRAHAMOV
SIN JUG. DENARNA ENOTA
TOV USNJEN IZDELKOV
V DOMŽALAH OZNAKA ZA LITIJ
DAVNO
LJUDSTVO V ITALIJI
DRŽAJ ŽEL PROGA
PREŠERNOVA PESEM
VLEČNI DROG PRI VOZU
DRŽAVNI PRAZNIK
IGLAVEC IZ RODU TISOVK
PRIM. VEZNIK, PA, AMPAK
MOČNO V01NEN0 SUKNO ZA
PLAŠČE
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE
ST KITAJSKO GLASBILO, BRENKAI0
VTIČ
GRADBENI MATERIAL
OSEBNI ZAIMEK
ŠIRJENJI HADI0AK 1'VNIH
Mn
SL. IGRALEC IN PEDAGOG 11914-1970)
JUNAK IZ 1001 NOČI 0 ČUDEŽNI SVETILKI
UtMHJH TRENER NIK0LIČ
DUHOVNIK. ŽUPNIK
TEŽA EM8AIA/E
PRESTOLNICA ALBANIJE
Sodelovanje - formula za uspeh tudi v nogometu
Kako je lahko koristno gledati na življenje nekoliko širše in nc le v svoji okolici, so dokazali mladinci Nogometnega kluba I'lok Komenda - Kamnik, ki so dva kroga pred koncem sezone uspešno zaključili tekmovanje v 2.slovenski nogometni ligi (SMIJ. Dogovor o »združitvi« vodstev NK Komenda in NK Kamnik so igralci v jesenskem delu prvenstva vzeli zares. Dogovorjeno jc bilo, da se zaradi večjega števila igralcev iz Kamnika ter boljših pogojev za trening in tekmovanje, le-to izvaja v Kamniku.
Žal jc zaradi znanih razlogov pred nekaj leti, ko je ekipa kamniških mladincev izpadla iz 2. slovenske nogo-metne lige ter kasnejše »razprodaje« kamniških »zvezd« nogometa v ljubljanske klube, (o področje ostalo brez ene generacije (dveletno obdobje) igralcev. Tudi v Komendi jc zaradi poškodb in prenehanja treninga ter prestopov v druge klube ustrezen nogometni kader primanjkoval. Igralci mladinske selekcije so prvenstvo pričeli le z dvema »pravima« mladincema letnika 1981 ter štirimi igralci letnika 19X2. Vsi ostali pa so bili kadeti (letnik 1983 in mlajši).
Zaradi manjših stroškov prevozov in tekmovanj jc tekmovanje v prvi in drugi SMI. in SKL organizirano tako, da vedno igrajo prvo tekmo kadeti, takoj za tem (isli dan) še mladinci. V kateri ligi igrajo eni in drugi, jc vedno odvisno od uspeha mladincev. Torej, če mladinska ekipa i/pade iz lige, z njo v nižje tekmovanje odhajajo tudi kadeti, nc glede na to, da so lahko v svoji selekciji prvaki.
Trener obeh ekip je po uspešnih pripravah avgusta v Planici optimistično zaCel pripravljati moštvo kljub temu, da je vedel, da so njegovi varovanci v povprečju dve leti mlajši od drugih moštev v isti kategoriji. Začeto formiranje ekipe mladincev je bilo še toliko težje, ker jc del igralcev prišel iz Komende in je bil navajen drugačnega sistema treniranja.
Po začetnih solidnih rezultatih, ki so bili posledica napornih priprav, je ekipa postopno začela izgubljali za-
gon. Začeli so se vrstiti slabi rezultati. Jesenski del je ekipa mladincev končala na 14. mestu. Žal je to bilo tudi zadnje mesto med 14. ekipami z osvojenimi 7 točkami iz 13 tekem. Istočasno pa so kadeti kljub delnim oslabitvam osvojili drugo mesto na lestvici in dokazali, da so v 2. zahodni slovenski ligi med najboljšimi ekipami. Šc veC, če ne bi »posodili« mladincem nekaj svojih najboljših - najmočnejših soigralcev, bi bili zanesljivo na 1. mestu. Po zaključku jesenskega dela tekmovanja jc bilo na skupnem sestanku nogometnih klubov dogovorjeno, da je za obstanek mladincev, z njimi pa tudi kadetov v 2. ligi, potrebno poiskati okrepitve mladinske selekcije. Žal so obljube ostale le na papirju. Na zaCelku spomladanske)';! dela tekmovanja jc bilo na igrišču v Mekinjah kljub uspešnim pripravam v Mcdulinu (igralci so si sami plaCali priprave) razpoloženje dokaj slabo. Ob dejstvu, da jc ekipa bila praktično ista kot v jesenskem delu, je bilo nerealno pričakovati toliko boljšo igro, na podlagi katere bi mladinci napredovali s 14. na 12. mesto, ki zagotavlja obstanek v 2. SML. Dejstvo jc, da so nas neposredni konkurenti za obstanek v ligi še v jesenskem delu premagovali brez težav. Trener jc ubral še zadnjo možno taktiko, mladinsko ekipo je šc bolj okrepil s kadeti ter s tem vpeljal tekmovalnost med igralci.
VcCkrat so kadeti igrali le z desetimi igralci, medtem ko jc na klopi mladincev sedelo po 5 ali 6 rezervnih igralcev. VcCkrat smo ugotavljali, da jc našit ekipa mlajša in telesno šibkejša. Toda iz tekme v tekmo so se naši fantje hrabro borili in tudi začeli nabirati toCkc za »preživetje«. Polovica prvenstva je že bila mimo, ko so se prvič odlepili od zadnjega mesta. Glede na to, da so nas v drugem delu tekmovanja Čakale ekipe, ki so se borile za 1. mesto in s tem napredovanje v 1. slovensko ligo, šc vedno nismo bili prepričani v uspešen zaključek sezone. Toda, bili smo v zmoti. Na Stadion prijateljstva v Mekinjah
jc kot pjva od velike trojke, ki je bila na vrhu lestvice, prišla ekipa Elana iz Novega mesta. Po njihovem vedenju je bilo videti, da so prišli po zanesljive toCkc in ustrezno gol razliko. Pa ni šlo tako.
Z zanesljivo in pametno igro so naši fantje tekmo s favoriti iz Novega mesta končali z. neodločenim rezultatom.
V naslednjem krogu smo potovali v Trbovlje, kjer so tekme vedno tvegane tudi zato, ker se na njihovih tekmah mladincev zbere verjetno več gledalcev kot na igrah NK Olimpije za Bežigradom. Rudar jc bil prvi konkurent za izpad iz lige. V jesenskem delu jc zmagal v Kamniku. Na kratko. Iz Trbovelj so fantje prinesli vse tri točke Tega ni nihče pričakoval.
Ekipo Ilirije, ki jo trenira trener s PRO licenco, kar pomeni, da bi lahko treniral katerokoli prvoligaško moštvo, smo pričakali s šc večjim strahom. Želeli so si minimalnega poraza. Vendar, rezultat je bil 4:3 za ekipo Rok Komenda - Kamnik. Neverjetno! To je potrdil tudi trener gostov, ki jc za športno igro tudi čestital. Ta poraz je po njegovem prepričanju pomenil, da v letošnji sezoni ne bodo napredovali v I. ligo. Naslednja »trofeja« na stadionu v Mekinjah je bil veliki Slovan. Rezultat je bil 1:0 za naš klub. To pa so že bile točke, ki so jamCile obstanek v 2. SML
V nedeljo, 4. junija, sta obe ekipi Elok Komenda - Kamnik na Jesenicah igrali zadnjo tekmo letošnjega prvenstva. Rezultat tekme za nas ni pomemben, ker so si fantje še pred tem s 25 točkami zagotovili miren odhod na tekmo.
V naslednji sezoni pa bo potencial sedanjih ekip na popolnoma dru-gačni osnovi. Starost igralcev bo veliko bolj podobna starosti drugih ekip. Ne bomo več gledali, koliko so stari igralci drugih ekip in trepetali pri vsakem srečanju našega igralca s hrustom nasprotnika. Letos, v naslednjih
I
OMOTICA
Predzadnji krog tekmovanja. NK Kamnik - NK Ihan 2:2. Gostje iz Ihana, pod taktirko Miča Mandiča, so Kamničane ponovno zmedli z rezkim vonjem svoje igre in zmedenim domačinom pustili le remi. Ihanski parfum je še najmanj deloval na neutrudljivega Mateja Drenika, popolnoma pa je /begal napadalca Janeza Tuška, ki je zgrešil vrsto priložnosti za gol.
PO TOČI
»Zdaj je šele jasno, kaj smo zamudili spomladi,« jc zmajeval z glavo ideolog igre belo-modrih Zdravko Slevec. Seveda je imel v mislih vse tiste remije, ki so prinesli \» po eno točko in so moštvo oddaljili od prvega mesta. »Če bo ekipa ostala enaka kot letos, bomo segli prav do vrha,« jc optimistično zaključil popularni Biti jati.
VIDETI BENETKE
Po podatkih Kompasa se te dni 123 Kamničanov odpravlja na ogled Evropskega nogometnega prvenstva v Belgiji in na Nizozemskem. Vsi žc imajo vstopnice za tekme. Ne tako davno se je skupina kamniških nogometnih navdušencev odpravila v Benetke, na tekmo Vcnczia - Intcr. Niso vedeli, da je bilo vseh 14.246 sedežev majhnega stadiona prodanih že deset dni pred tekmo. No ja, s(m)o vsaj občutili, kaj se pravi »videti Benetke«.
SLABA OBRAMBA
Do sedaj neznani zlikovce je pri vlomu v gostinske lokale v Novem trgu našel tudi pot skozi obrambne položaje kamniške nogometne opozicije in jim odnesel važno dokumentacijo. Eden od opozicijskih voditeljev, ki je želel biti neimenovan, lega ni zanikal in je ob tem izjavil: »Mi imamo vse'spravljeno v naših glavah in to nam ni nič. Gremo naprej.« V nadaljnje veselje vseh. ki berejo enajstmetrovke. MM
letih pa šc bolj, bomo enakovredni drugim ekipam. Kadetska ekipa bo na koncu verjetno druga. Zaslužijo vse čestitke in lahko na njih računamo tudi v bodoće. Rezultati teh dveh selekcij dokazujejo, da je možno s kolektivno igro, kar nogomet zagotovo je, doseCi dobre rezultate. To na državnem nivoju dokazuje tudi reprezentanca Slovenije.
Sodelovanje nogometnih klubov iz Komende in Kamnika je letos obrodilo sadove. V naslednjem letu bi rezultati tega sodelovanja lahko bili še boljši. Na upravah obeh klubov pa jc. ali bodo to znale izkoristili. Mladi nogometaši s tega območja so dokazali, da se znajo in želijo boriti za barve svojega kluba.
S temi rezultati so igralci zaslužili, da jim večjo pozornost namenijo tudi občinski veljaki in vsi tisti, ki lahko kakorkoli pripomorejo k izboljšanju razmer za njihov kvalitetnejši razvoj.
Za letošnji uspeh ekip se jc treba igralcem in trenerju zahvaliti, poleg tega pa v&pm staršem igralcev in sponzorjem klubov. Vsi od naštetih bi želeli, da na obisk tekem pride šc več gledalcev, za to vas vabijo, pridite v športni park v Mekinjah in si oglejte tekmovanje v najbolj popularni športni panogi na svetu. Razpored tekem je vedno objavljen.
V naslednji šlevilki bomo objavili podobno poročilo o ostalih selekcijah v NK Kamnik. SD
Šahisti upokojenci
prvaki Gorenjske
Pred kratkim je Zveza društev upokojencev v Radovljici organizirala mošt-veno prvenstvo upokojencev v šahu za leto 2000. Prvo mesto in s tem pokal v trajno last je osvojila kamniška ekipa v postavi Igor Penko, Marjan Ogrinec, Albin Štrajhar, Pavla Košir in Franc Ravnikar. Za najboljši uspeh na prvi deski je Igor Penko dobil posebno priznanje, Albin Štrajhar pa za najboljši uspeh na tretji deski.
Drugo mesto je med ekipami dosegla ekipa iz Radovljice, tretja pa ekipa iz Kranja, medtem ko so lanski zmagovalci - ekipa iz Škofje Loke bili šele četrti.
Kamniški šahisti-upoko-jenci bodo kot prvaki gorenjske regije tekmovali jeseni na državnem prvenstvu.
Rok Kladnik in Tanja Božič uspešna na državnem prvenstvu
V soboto, 13. maja, je v Postojni potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci Karate sekcije Virtus Duplica. Nastopili so sledeči tekmovalci ter tekmovalke: Urban in Matevž Varšek, Tina in Boštjan Tomelj, Gregor Vrhovnik, Kristjan Zupančič, Katarina Stanič, David in Dejan Martine, Rok Kladnik ter Tanja Božič. Vsi tekmovalci so imeli solidne nastope, najbolje pa sta se odrezala Rok in Tanja, ki sta v svojih kategorijah zasedla 3. mesto. Tako dober uspeh je bilo za pričakovati, saj sta kljub svoji mladosti že izkušena tekmovalca in imata že kar nekaj dobrih uvrstitev na domačih in mednarodnih tekmovanjih. B. S.
Rok in Tanja v »bojnem« elementu
Kamniški trapaši uspešni
V letošnjem olimpijskem letu so se s trap streljanjem začeli pospešeno ukvarjati tudi člani naše zveze. Ker je v Sloveniji malo [primernih trap strelišč in eno samo olimpijsko strelišče, je treniranje in tekmovanje povezano z velikimi stroški. Naša ekipa trhpašev v sestavi Andrej Kraljevič, Miha Ajlnik, in Hojan Kurja uspešno nastopa v trap ligi (ENTER.
Vili kolu na olimpijskem trap strelišču v Kunšperkuso zasedli V. mesto. V istem, kolu pa velja omenili še odlično uvrstitev našega edinega mladinca Klaža Kurje, kije zasedel J. mesto s Vi glinastimi golobi.
Za naš klub nastopa tudi mlada Maja Kraljic, ki^e prav tako zelo uspešna v svoji konkurenci Na grand prix-u na Pragerskem, ki ga je sicer organizirala SZS, seje odlično odrezala, saj je v svoji kategoriji mladink osvojila peto mesto v trapi* in deseto mesto v dvojnem trajni. To je lep us peh, glede na to, da so bili prisotni tudi tekmovalci iz držav, kot so Kuba, Hrvaška, Češka, Slovaška, Kalija, Madžarska,....
V Irena Radej J
x--:-__;___ z/
MIRO KREGAR NA PO WERMANU
Po petnajstih Ironmanih, In-kamanu, nedokončanem I Kramami, sedaj še Powerman. Najtežji duatlon na svetu že 15 let prirejajo v švicarskem Zofinge-nu.
Finalna tekma svetovnega pokala zajema 8,5 km teka, 150 km kolesarjenja ter 30 km teka. Ravnine praktično ni, duatlon-ci takoj po startu zagrizejo v strm klanec, kolesarska proga
pa ima 2000 m visinske razlike.
Miro se je po resni poškodbi rame v februarju letošnjo pomlad odločil za trening kolesarjenja in teka, ker ni mogel plavati. Kot so sanje vsakega triatlonca nastopiti na havajskem Ironman, so sanje vsakega du-atlonca uperjenc v Švicarski Po-vverman in Miro je izkoristil priložnost.
Razmere na tekmi so bile po mnogih letih optimalne. Skoraj vedno doslej so se tekmovalci borili z dežjem, mrazom in celo snegom. Letos je sijalo sonce, le
veter je tekom dneva začel močneje pihati. Vsled dobrih razmer je padel tudi rekord proge.
»Kot spremljevalec je bil ob zadržanosti Iva Tomca tokrat z menoj -kolega iz reprezentance Uroš Velepec. Nekaj dni pred tekmo sva skupaj odtekla prvi tek in prekolesarila en krog kolesarske proge, Uroš pa je sam odtekel Se zadnjih 30 km. Pro-ge so bile dejansko vredne S vsega spoštovanja, vsako pretiravanje bi nedvomno vodilo k odstopu - kot na havajskem Ironmanu. In tako sem se tudi lotil zadeve. Izmed skoraj 600 tekmovalcev sem končal prvi tek na 55. mestu, s kolesa sestopil dokaj svež na 50. mestu, nato po 15 km teka obrnil na 40. mestu in po vratolomnem teku navzdol končal na 24. mestu. Čeprav je to najboljša slovenska uvrstitev doslej, me vseeno vseskozi malo grize, da se nisem maksimalno iztro-šil in bi na kolesu odpeljal za kakšnih 10 minut hitreje. Tako pa sem bil po 7 urah in 18 minutah v primerjavi z ostalimi, ki so se s težavo vlekli po neskončnih klancih, še relativno svež. Imel sem tudi srečo, saj sem tik pred ciljem nevede prehitel vodilnega tekmovalca v moji kategoriji in tako zmagal,« opisuje potek dogajanja Miro.
Že skoraj običajna zanimivost na teh tekmovanjih je tudi nastop Joeya Kellyja, pevca skupine Kelly Familly. Koje lik pred
ciljem na vhodu v stadion, vrgel med navdušene najstnice kolesarske rokavice, so mu zaprle pot in hotele z njega strgati tudi majico. Urno se jih je otresel in pobegnil nazaj v gozd - in ostal brez uvrstitve. Cena slave pač. Drugače že dve leti nastopa na vseh Ironmanih svetovne serije, lani so ga kar s helikopterjem prepeljali na večerni nastop v MUnchen, kjer je na odru nato igral v triatlonskem dresu. Predlani ga je doletela podobna usoda na havajskem Ultramanu kot lani Mirota. Zaradi nepravične razsodbe sodnika ni tega mirno prenesel, kot lani Miro, ampak se je fizično lotil sodnika in ga brcnil. Rezultat - doživljenjska diskvalifikacija na Ultramanu. Miro pa vseeno upa, da bo tudi letos med 35 povabljenimi na to tridnevno tekmovanje konec novembra, vmes pa bo še pol le-
Miro Kregar na najvišji stopnički.
ta napornih treningov in kakšnih deset tekmovanj dpma in na tujem.
UROŠ VKLKPKC
RiCOPY	wvvw.kregar.telekom.si	jfc. GOSmSČE "<Hk PRI ORLU		LBHipo®
ljubljanska banka	Telekom VI) Slovenije w			SRCSI
12      8. junija 2000
ŠPORT - PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
ŠD Trisport uspešno začelo sezono
Duatlon Zajčja Dobrava - slovenski pokal
Letošnja sezona v duatlonu se je začela 2. maja s tekmo v Zajčji Dobravi pri Ljubljani. Tekmovalci, bilo nas je 59, smo se pomerili na ne preveč selektivni progi v sprint duatlonu, kar pomeni 5 km teka, 20 km kolesa in 2,5 km teka.
Po lanskoletni tragični nesreči Saše Juraje je vlogo favorita prevzel Uroš Velepec (Novice Extrem) in jo tudi opravičil. Da pa mu ni bilo prav lahko, pove podatek, da so bili prvi trije tekmovalci v cilju v razmaku 10 sekund. Drugo mesto med člani je osvojil Damjan Kromar (TK Ribnica), tretje Klemen Dolenc (No-
vice Extrem), kot četrti pa je v cilj pritekel Miro Kregar (Trisport).
V ženski konkurenci je zmagala Nada Kozjek (Novice Ex-trem) pred Natašo Nakrst (Trisport) in Simono Žabjek (BTC Bauer).
Tudi ostalih rezultatov ne gre zanemariti, pa naj jih naštejem kar po kategorijah: - mladinci 4. Zore Grega, 7. Hribar Domen - člani: 7. Alpner Igor, ll.Slap-nik Damjan, 13. Romšak Matic, 14. Podgoršek Aleš, 15. Spruk Simon, 21. Planko Tomaž, 23. Kern Roman, - veterani 3: 1. Škrlep Anton. -
Udeleženci državnega prvenstva v duatlonu, v Ribnici. Vsi so člani športnega društva Trisport.
Duatlon Ribnica - državno prvenstvo
Na enaki razdalji (neuradno je bilo kolesarske proge za tri kilometrčke več), kot v Zajčji Dobravi, je 7. maja potekala tekma za državno prvenstvo v sprint duatlonu v Ribnici. Proga je bila tokrat nekoliko bolj zahtevna, kar pa se z državno prvenstvo tudi spodobi. Slika prvih štirih mest pa popolnoma enaka kot v Zajčji Dobravi. Torej I. Velepec, 2. Kromar, 3. Dolenc in spet na nehvaležnem, a vseeno odličnem 4. mestu Miro Kregar. V boj za vrh se je vmešal tudi Erik Močni (Trisport), a okvara kolesa je bila prehuda, da bi lahko končal svoj nastop.
V ženski konkurenci je zmagala Mateja Šimic, druga je bila Simona Žajbek in tretja Nataša Nakrst, kar je spet pomenilo, da tudi tokrat ni šlo brez stopničk za Trisport.
Naslov državnega prvaka v
kategoriji veterani 3 pa je za naše barve privozil in pritekel Anton Škrlep.
Ekipno je postava Kregar, Zore, Alpner zasedla tretje mesto, za prvo uvrščeno ekipo Novice Extrem in drugouvršče-no ekipo TK Ribnica. Svoj prvenec v duatlonu je dočakal tudi Marko Alpner, ki je na pol krajši progi za osnovnošolce v svoji kategoriji dosegel 6. mesto, kar je zanj lep uspeh, saj je bil na tekmovanju krepko najmlajši.
Ostali rezultati po kategorijah pa so:
- ml. mladinci: 4. Hribar Domen, - mladinci: 5. Zore Grega,
6. Poljanšek Anže, - člani: 9. Alpner Igor, 14. Slapnik Damjan, 17. Spruk Simon, 22. Podgoršek Aleš, 26. Planko Tomaž, 27. Kern Roman, - veterani 1:
7. Ekart Viktor
TOMAŽ PLANKO
Evropsko prvenstvo v motokrosu
ROK SITAR V VODSTVU
V nadaljevanju evropskega prvenstva v motokrosu v razredu do 125 ccm se je z dolge poti V torek vrnil Kamničan Rok SITAR, kije s svojim mehanikom Francem Vrhovnikom in ekipo sodeloval na 3. dirki EP v Ukrajini - Chernevtsy in naslednjo nedeljo v Belorusiji - Ivanovo.
V Ukrajini je bil na tehnično precej zahtevni stezi, dolgi okoli 2200 m, v 1. vožnji z najboljšim startom uvrščen na 3. mesto, v drugi vožnji pa je po nekoliko slabšem startu z dobro vožnjo v nadaljevanju osvojil dru-
go mesto za zmagovalcem dirke Petrom Bartošem iz Češke.
Skupno se je uvrstil na drugo mesto.
Naslednjo nedeljo je bila dirka v Belorusiji. Rok Sitar je na hitri progi z dolgimi skoki v drugi vožnji zmagal, v prvi pa je osvojil peto mesto in skupno drugo mesto.
Pred peto dirko, ki bo v nedeljo 11. junija, v Sloveniji -Slovenske Konjice, je Rok Sitar v konkurenci 43 voznikov iz 10 držav prevzel vodstvo v skupini C.
PLAVALNI KLUB KAMNIK
organizira 10-dnevne plavalne tečaje, vsakdan od 9. do 12. ure.
Termini tečajev: I.   od 26. 6. do 7. 7.
II. od 10. 7. do 21.7.
III. od 24. 7. do 4. 8.
Vpis in informacije - letno kopališče: 061/8391-292
VABLJENI!
v
Športniki Kamnika
Ker vsake toliko časa nekaj statistike ne škodi in ker razen inflacije, kise na letni stopnji ponovno približuje 10 odstotkom, in trend nemške marke na menjalniškem jecaju, športnike vse ostalo bolj malo zanima, so tu najnovejši podatki kategoriziranih športnikov, kijih trikrat letno objavlja Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. Od 2412 kategoriziranih Športnikov jih v kamniških klubih in društvih trenutno premoremo 24. Odstotek si izračunajte sami. Preden gremo na imena, še jmmerjava s sosednjimi občinami. Domžale premorejo (le) 7.9 kategoriziranih športnikov, občina Mozirje pet, Gornji grad in Mengeš po dva (pa še ta dva sta Kamničana). V občini Cerklje in Jezersko si je naziv prislužil le po en vrhunski športnik. Novonastale Komende j >a odfebruarja ni več na spisku OKS. Kamnik je primerljiv z Mursko Soboto, Trži-čem in Velenjem.
Od 24 kategoriziranih vrhunskih športnikov sije najvišji naziv - svetovni razred že v letu 1996 prislužil Tomaž Humarza dosežke v planinstvu - alpinizmu. Marko Prezelj (alpinizem, AO Kamnik) in Roman Jelen (motokros, AMD Silar Pneumatic team) imata priznan status mednarodnega razreda. Pel kamniških športnikov: (iašperSe-nica (vaterpolo, VK Kamnik), Matej Slapar, Rok Verbič (oba lokostrelstvo, LK Kamnik), Miha Radej (strelstvo, SD Kamnife) in Luka Prodnik ([davanje, I'K Kamnik) imajo eno leto priznan status perspektivnega športnika. Še enkrat toliko (10) je športnikov z državnim razredom. To so gorski kolesarji Aljoša Martinjaš (KD Calcil Kamnik), od-bojkarja Gašper Ribič in Tomislav Šmuc (oba OK Kamnik), lokostrelec Mitja Burja (LK Kamnik), strelke Renata Oražem, Bojana Bombač in Vesna Zore (SD Kamnik), alpinist Klemen Mali (PD Kamnik), triatlonec Miro Kregar (Trisport) in jadralni padalec Miha Repovž (Polet). S statusom mladinskega razreda se ponašajo gorski kolesarji Rok Podbevšek, Boštjan Les in Tomaž Kališnik (vsi KD Calcit Kamnik), triatlonec Grega Zore ('Trisport), plavalka Tanja Marenlič (PK Kamnik) in strelka v trapu Maja Kraljic (SD Kamnik).
Devetnajstim fantom in petim dekletom bomo dodali še nekatera imena Kamničanov, ki tekmujejo za druge klube. Mednarodni razred imata smučarska tekačica Andreja Mali (Jub, Dol pri Ljubljani) in alpinistka Monika Kam-bič-Mali (AO Mengeš). Državni razred so si prislužili at-lel državni rekorder na 1 K) metrov z ovirami Damjan Zlatnar, prosta plezalca Maja Šuštar (AO Domžale) in Uroš Perko (AO Črna na Koroškem), akrobatski smučar Jani Pogačar (SD Rog), mladinska teniška igralka Taja-na Mlakar in smučarski skakalec Anže Brankovič (Mengeš). In morda še kdo, kije ušel naši evidenci, zato ima priložnost, da se oglasi. Še malo premetavanja, seštevanja in odštevanja. Po enega kategoriziranega športnika imajo jadralci Poleta, motokrosisti Sitar teama in vaterpolisti, po dva triatlonci Trisporta, odbojkarji Kamnika in plavalci PK Kamnik. Tri kategorizirane športnike imajo v alpinističnem odseku Kamnik in kamniški lokostrelci. S štirimi se ponašajo v kolesarskih vrstah Calcita in s petimi strelska družina Kamnik.
Zanimivo, da Tomažu Humarju status svetovnega razreda, ki traja štiri leta, poteče na silvestrovo leta 2000, ne glede na Daulagiri.
METOD MOČNIK
Področno atletsko tekmovanje šol s prilagojenim programom
V sredo, 10. maja, je na me-kinjskem stadionu potekalo področno atletsko tekmovanje OŠPP. Sodelovale so naslednje šole: OŠ Ivan Cankar iz Vrhnike, OŠ Roje iz Domžal, OŠ Ljubo Šercer z Kočevja, OŠ dr. Slavko Grum iz Zagorja, OŠ Brinje iz Grosuplja, OŠ Litija in šola organizatorica tekmovanja, OŠ 27. julij iz Kamnika.
Posebna zahvala, da smo tekmovanje lahko tako kvalitetno izpeljali, gre predsedniku NK Kamnik gospodu Bra-netu Modrijanu, ki jc ob pomoči prijateljev vzorno pripravil stadion, občini Kamnik, oziroma gospodu Antonu Kaminu za sponzoriranje tekmovanja, športni zvezi, sodnikom, Ljubljanskim mlekarnam, Žitu Kamnik, Vele Domžale in Mesninam dežele Kranjske.
Uvrstitve domačinov pa so bile naslednje:
1. mesto so osvojili: Simona Kosec - tek 1000 m,
Darko Knez - skok v daljino, Elvis Dervič - skok v višino, Angelca Osolnik - met žogice
2. mesto so osvojili: Davor Ninić - tek 60 m,
Marko Leveč - tek 1000 m, Nedžad Husič - skok v višino. Urban Buser - met žogice
3. mesto sta osvojili: Nevenka   Čakarić   - tek
300 m in Urška Veršnik -skok v daljino
4. mesto je osvojil: Tadej Petek - tek 1000 m
5. mesto sta osvojili: Lidija Pincolič - tek 60 m in
Meta Mikuš - tek 300 m
6. mesto so osvojili: Almir Škrijelj - tek 300 m,
Davor Knet - skok v daljino in Boris Bodlaj - tek 60 m
7. mesto je osvojil: Gregor Žitnik - tek 300 m Ekipno so učenci osvojili I.,
učenke pa 2. mesto.
Prvo- in drugouvrščeni tekmovalci so se uvrstili na državno tekmovanje, ki jc potekalo 26. 5. 2000 v Brežicah. Simona Kosec si je pritekla naslov vice-prvakinje v teku na 1000 m, Darko Knez pa je s 522 cm osvojil 3. mesto v skoku v daljino. Ekipno so učenci osvojili 3. mesto med 33 šolami iz vse Slovenije.
JASNA LAMPE
Marko Prezelj v Karakorum
V nedeljo, 21. maja letos je odšel v Pakistan v okviru sedemčlanske mednarodne odprave tudi Marko Prezelj, 34 let star član AO Kamnik. Poleg njega je v odpravi še en član slovenskega rodu in sicer zamejski Slovenec Erik Švab, 29 let, član SPI) Trst. Ta je pravzaprav tudi neke vrste duhovni vodja oprave. Poleg njiju sta v odpravi še Francoza Manu Guy, 27 let, in Manu Pellissier, 25 let, Rusa Aleksander Klenov (37j in Mihail Davi, 33 let, in 44-letni Madžar Attila Ozsvath.
Odprava namerava v dobrih treh tednih preplezati ekstremno težko prvenstveno smer na 7.028 m visoki Spantik v Karakorumu. Smer naj bi potekala po značilnem, več kot 2000 m visokem stebru, katerega zadnjih 1000 je navpičnih oziroma tudi previsnih in bi pomenila nov korak naprej v modernem kopnem, lednem in kombiniranem plezanju. Domov naj bi se vrnili predvidoma v začetku julija.
Nova kamniška alpinista
Od 12. do 14. maja letos je bil v Koči na Gozdu izpit za pridobitev naziva alpinist, ki ga je na državni ravni organizirala komisija za alpinizem (KA) Planinske zveze Slovenije (PZS). Pred leti so ta izpit izvajali posamezni AO, vendar seje pokazalo, da so bili kriteriji preveč različni. Zato izpit že nekaj let organizira KA, ki na tak način dosega izenačenje minimuma znanja novih alpinistov.
Letošnjega izpita so se udeležili tudi trije pripravniki iz.AO Kamnik. Dva (Aljoša Markač in Matej Vrabec) sta jih tudi uspešno opravila, eden pa mora ponovno odgovarjati še iz. dveh tem, kar naj bi opravil še pred jesenjo. Tako kamniški AO računa s tem, da bo ob koncu kopne plezalne sezone lako krstil kar tri nove »člane«.
Končana alpinistična šola
V četrtek, 25. maja, se je s praktičnimi preizkusi znanja končala alpinistična šola, ki jo je uspešno vodil Metod Humar. Udeleženci so v njenem okviru obiskali domače in tudi tuje gore: Kamniško-Savinj-ske (Korošica, Brana, Planjava, Grintovec, Rinke itd.), Julijske (Visoka Bela Špica, Trbiška Kmiška špica, Triglav itd.) in Oetztalske Alpe (Wildspitze) in Dinarsko gorstvo (Osp, Vipava itd). Veliko so turno smučali, plezali pa so tudi v zaledenelih slapovih.
Do konca je v njej vztrajalo 12 vpisanih, od katerih jih je 5 (Vesna GOR U P, Marjanka MALI, Franc MIŠ, Tinkara SKAMEN in Miha URBANU A) uspešno opravilo vse. preizkuse in tako doseglo naziv mlajšega pripravnika. Ta jim že takoj dovoljuje samostojno plezanje v smereh do določene težavnostne, stopnje. Z novimi izkušnjami in preizkusom znanja pa nato pridobijo status starejšega pripravnika in s tem bolj ali manj samostojno izbiro smeri vseh težavnostnih stopenj. Ostalih 7 bo dokončne preizkuse opravilo predvidoma še pred začetkom nove alpinistične šole, ki se naj bi začela v septembru letos.
Zaprti planinski postojanki, drugič!
V nedeljo, 4. julija, sem se zgodaj zjutraj odpravil v Kamniško Bistrico, od lam. ]>a na Kamniško sedlo. Idealno vreme po-hodnikom in planincem služi že kar nekaj časa. Razpoloženje pa usahne, ko zagledam zaprlo kočo na Kamniškem, sedlu.
Ta uvodni stavek sem najAsalpred točno dvema letoma. Je popolnoma enak in ga tudi ni potrebo spreminjali, ker je tudi stanje enako kot pred dvema letoma. Ogorčenjepohodnikovje bilo hudo in brez problema bi se nabralo 600 podpisov, vključno z obiskovalci Kokrškega sedla, v znak. protesta za nerazumno ravnanje in upravljanje PD Kamnik. Naravnost smešno je, da se togo držijo datumov, ki so določeni za odprtje. Stanje ostaja kljub opozorilom in predlogom nespremenjeno. Pri tako množičnem obisku teh postojank se j ta že izplača imeti kočo odprto! Če ne zaradi drugega, pa zaradi prezračevanja, Torej če hočete, zaradi vzdrževanja.
Pred dvema letoma mije na moje pisanje odgovoril gospod, ki ga spoštujem tudi zaradi izredno bogatega arhiva o Kamniku, njeni okolici in njenih prebivalcih. Veliko ima zapisanega tudi o gornišlvu. Ujtam, da se ne bo zopet našel kdo, ki bo šel namesto listih, ki bi morali, pO »kostanj v žerjavico«.
Ta skupščina PD Kamnik je minila tiho brez velikega pompa. Zato upam, da bo naslednja naredila red, veterane pa j>o-slala v zaslužen, pokoj. \^_'_ DUŠAN ŠTRAJHAR
Teniški klub Slazenger Kamnik organizira 10-CIRNI TENIŠKI TEČAJ ZA OTROKE. Tečaji bodo potekali na klubskih igriščih na. Maistrovi ulici v Kamniku, v dveh terminih v dopoldanskih urah.
1. termin: od 26. 6. do 30.6.2000
2. termin:    od 3. 7. do   7. 7. 2000 Prijave in informacije po tel. 031 866-664.
ZNANJE JE POT DO USPEHA......
v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU..
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660
- 10% popust nudimo za skupine E-po*ta: clip0clip-domzal«.sl
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
. delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
Kamniški OBČAN
OD TU IN TAM
8. junija 2000      13
Moč in zdravilnost borovnic
Vse, kar /rasle v naravi, ima posebno energijsko moč, še zlasti, če rastline rastejo v čistem okolju - v gozdovih in na planinskih pašnikih. V višjih legah, na sončnih pobočjih, dobijo veliko sončne energije in nanje delujejo silicijeve sile močneje kot v nižinah.
Rastline zrastejo same, ni jih treba saditi, gnojiti. Mirno in same zase ustvarijo hranljive sokove in snovi, ki so ravno zaradi tega za človeka tudi zdravilne, še zlasti, če jih uživa v takšnem stanju, kot jih nabere - surove, neprekuhane, nepredelane. V naravni obliki so snovi, kot so minerali, vitamini, encimi, voda, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe in druge snovi prav v takšnem razmerju, kakršnega potrebuje naše telo.
Ljudje potrebujemo nespremenjeno naravno hrano z njenim magnetskim, električnim, živim učinkom, ki nosi s seboj svoje v/.igalnc svečice -ENCIME V ŽIVEM STANJU. Mati narava nam je pripravila popolno hrano z lastnim ognjem - SONCEM. Uživajmo čimveč takšne surove, sveže, sončne hrane, pa bomo zdravi in polni življenjske energije!
Ena izmed samobitnih rastlin z okusnimi, hranilnimi in obenem zdravilnimi sadeži so BOROVNICE.
Vsebujejo veliko železa in seveda tudi druge minerale, vitamine, encime in šc mogo snovi. Z uživanjem borovnic si izboljšamo kri. Saj veste -zdravnik nas najprej pošlje v laboratorij, da nam pregledajo kri in na osnovi izvidov krvi zdravnik ugotavlja naše zdravstveno stanje. Če imamo slabo kri, pomeni, da z našim zdravjem nekaj ni v redu. Z borovnicami so si že mnogi opomogli po bolezni, si izboljšali zdravje in ozdraveli. Vsebujejo namreč tudi posebno zdravilno snov - ANTOCIAN
v modrem barvilu. Anlocian prodre v bakterijo, ovira njen razvoj in razmnoževanje. Zaustavlja škodljivo delovanje bakterije in njeno širjenje. Borovnice so tako celo naravni antibiotik, ki ima le zdravilni učinek in nima negativnih stranskih posledic. Torej, dajmo bolnikom borovnice! V bolnišnico nesimo borovnice, da bo bolnik hitreje okreval, ne pa sladkarij in peciv, ki vsebujejo beli sladkor, belo moko in maščobe - to pa so snovi, ki bolezen še poslabšajo. To velja še zlasti za otroke in starejše.
Zelo priporočljive so borovnice (sadeži) za sladkorne bolnike - seveda brez sladkorja. V nekaterih knjigah priporočajo za sladkorne bolnike pitje čaja iz borovničevih listov, dr. Pavle Bohinc pa v svoji knjigi Slovenske zdravilne rastline na str. 66 pravi takole:
»Sicer je res, da vsebujejo borovnični listi glukokinin, ki znižuje količino sladkorja v krvi in bi torej nekoliko pomagal ob lažjih oblikah sladkorne bolezni. Močno pa je strupen za jetra in tako si nikar ne pripravljajo čaja iz borovničevih listov!«
Fructus Mvrtilli: »Borovnice sodijo med najstarejše domače sredstvo proti driski. Jemati jih jc zelo preprosto: čajno žličko posušenih borovnic pošteno prežvečimo in pogoltnemo. Lahko pa jih tudi prevre-tno v vodi in popijemo.«
Pomagajo tudi pri kroničnem vnetju želodca, črevesja in mehurja, krvavitvah iz zlate žile, zmanjšujejo pa tudi krvni sladkor pri sladkorni bolezni.
Zdravilno je tudi borovničevi« vino.
Potrebujemo I liter rdečega vina, 1/2 1 vode, pest posušenih borovnic, malo cimeta in 4 žlice sladkorja. Kuhamo pet minut, pustimo stati 10 minut in popijemo.
Zelo dobro in zdravilno za
V na novo preurejenem gostinskem lokalu
PUB POD SKALO KAMNIK
ZAPOSLIM VEČ DEKLET IN FANTOV ZA STREŽBO - izmenično delo.
Informacije osebno ali po tel. 83 91233 in 041/707 425.
Nudim pomoč in oskrbo starejšim ljudem.
Tel.: 041-762-179.
METALIKA TRADE, d.o.o. N£K R H P
VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA TRZIN, Brodišče 5 Tel.: 162 11 55, 162 11 57
A uthorisetl Dhtrlhutor
• industrijski ležaji NSK-RHP
• avtomobilski ležaji SNR
• oljna tesnila
• jermeni
• rezervni deli: sklopke, zavorne ploščice, oljni in zračni filtri, vodne črpalke
kri je vino s svežimi borovnicami. Vzamemo l liter rdečega vina (najboljši je teran), 1/2 kg sladkorja, 1/2 kg svežih borovnic, zelo malo cimeta in klinč-kov. Samo zavremo, damo takoj v steklenice in zapremo.
Doma narejeni sirupi in sokovi so neprimerno boljši od kupljenih saj so narejeni iz naravnih sadežev in ne vsebujejo umetnih, sladil in kemičnih dodatkov. Sladkajte jih samo toliko, kolikor je nujno potrebno in nič več! To velja tudi, k idar jeste sveže borovnice. Uporabite rjavi sladkor, ki je manj škodljiv od belega, saj je v njem ohranjenih več naravnih sestavin.
Predvsem za otroke in starejše je beli sladkor zelo škodljiv, ker jemlje organizmu kalcij. Otroci ne bodo jedli borovnic brez sladkorja, zato jim jih sladkajte, a ne preveč.
Najbližje naravi in najbolj zdravilen je sirup, ki ga naredimo takole: borovnice zmečkamo z lesenim ali plastičnim orodjem in takoj ožmemo skozi laneno ali bombažno krpo; nalijemo v steklenice in takoj zapremo. Če se začne kvariti, ga takoj porabimo ali prekuhamo. Bolje drži s sladkorjem. Na l liter sirupa damo 1/4 do 1/2 kg sladkorja. Dobro premešamo, da se sladkor povsem raztopi.
S sončno energijo prepojen je naslednji sirup: V velik steklen kozarec damo na dno plast sladkorja, nato plast borovnic in tako izmenično nalagamo vse do vrha, kjer je nazadnje zopet sladkor. Pokrijemo s polivinilom in dobro zavežemo. Postavimo na sonce za približno 14 dni oziroma dokler borovnice nc pridejo na vrh, spodaj pa ostane tekočina. Precedimo skozi gazo ali drugo redko tkanino. Na 1 liter tega sirupa dodamo 2 dkg citronske kisline. Nalijemo v steklenice in zavežemo z gazo zaradi morebitnega vretja. Če začne
vreti, prekuhamo! Če ne zavre v roku enega meseca, se bo zanesljivo ohranil, zato ga dobro zapremo in shranimo za zimo, ko nas bo varoval pred prehladi in drugimi boleznimi.
Surovi sirupi so seveda najboljši, saj so zelo zdravilni in so najboljši za bolnike, za otroke in za starejše, zato se je vredno malo potruditi. Tudi kuhani so še zmeraj veliko boljši od vseh kupljenih.
Najboljši in najbolj zdravilen pa je seveda sok, ki ga iztisnemo iz svežih borovnic in TAKOJ popijemo. Zdravi tudi hude bolezni!
Naj, naj, najboljše pa so seveda kar cele borovnice!
POJDIMO V GOZD PO BOROVNICE!
Hopla! Ne prehitro! Najprej se je treba primerno obuti in obleči ter se zavarovati pred klopi, ki v gozdu prežijo na nas z borelijo in meningitisom. To sta zelo hudi bolezni, zato moramo narediti vse, da klopi ne pridejo na našo kožo! Namažemo se z domačim jabolčnim kisom ali z enim od sredstev, ki se kupijo v lekarni, kmetijski zadrugi... Pokrijemo vso kožo (dolgi rokavi, dolge hlače), obujemo nogavice, gumijaste škornje ali podobno obutev. Tudi glavo si pokrijemo, saj se klopi lahko primejo na lase. Ko pridemo domov, se takoj slečemo, stu-širamo, vso obleko pa damo v pranje. Pregledujemo se še nekaj dni, saj je kar neverjetno, kako se ti mali vragi pritihotapijo na naše telo. Ce se je kakšen kljub vsem ukrepom prijel, ga izpulimo in mesto vboda takoj namažemo z alkoholom ali še bolje - z arniko. V primeru, da po nekaj dneh opazimo rdeč kolobar - takoj k zdravniku!
Da ne bi dobili nobenega klopa, pač pa veliko sladkih borovnic, ki vas bodo nahranile, vam ohranile ali povrnile zdravje vam želi
DRAGICA FRIEDL
Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
POLETNI PROGRAM: PVC mize in stole, senčnike, ležalnike,
piknik pribor, otroške igrače, blazine...
barve, lake, gašeno apno, cevi za zalivanje in razne priključke,
pipe Armal, kolesa Rog in še in še...
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke.
Velika izbira aranžiranih daril.
Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
Rodex d.o.o.
Ponudba velja od 5. do 30. junija 2000.
NE TAKTIZIRAJTE.
PEUGEOT
Jjodex d.o.o., Rovako cesto 2, I235 Rodomljo, tel.: 01 722 77 96, 722 81 31, 722 88 66
varnost mengob, cl.ci.
Pelechova 15, Preserje pri Radomljah, tel: 01/722-89-83, faks: 01/722-89-86
Prihaja čas dopustov in daljših odsotnosti zdoma, zato je zadnji čas, da zavarujete svoje premoženje in preprečite, da bi vam nepovabljeni obiskovalci pokvarili dopust.
Z ALARMNIM SISTEMOM IN PRIKLOPOM NA NAŠ DEŽURNI CENTER VAM UČINKOVITO ZAVARUJEMO VAŠE STANOVANJE, HIŠO, PREMOŽENJE, VIKEND IN POSLOVNE PROSTORE -
ZAUPNO IN PO KONKURENČNIH CENAH.
Panama VCP -potek prve odprave
(nadaljevanje iz V. številke)
Mesto Panama City smo po dveh dnevih zapustili in se odpravili v Terio. Najprej smo potovali z lokalnim avtobusom do Chor rere, manjšega podeželskega mesta, od lam pa smo se na pol naprej, S hrano za deset dni bivanja, odpravili z nekakšnim poltovor-njakom s pogonom na vsa štiri kolesa, kije prirejen tako, da lahko prepelje naenkrat čimveč ljudi in prtljage, ne oziraje se preveč na njihovo varnost, seveda. Po neverjetno raz.riti cesti smo se vozili okrog štiri ure, večkrat se nam je zdel pravi čudež., da se nismo prevrnili ali ostali zakopani v blatu. Ko smo prispeli do vasi Ims Negritos.je bila cestu preveč blatna, da bi naš »avtobus« lahko nadaljeval pot.
Tako smo si oprtali nahrbtnike z obleko, obutvijo, hrano in pa medicinsko ter veterinarsko opremo in nadaljevati peš. Pri tovor jenju hrane in vode sta nam pomagala dva konja, ki smo siju izposodili, kar je število in težo nahrbtnikov, ki smo jih nosili sami, zmanjšalo na znosno raven.
Polje bila večinoma precej široka, vendar obupno blutna - blato smo gazili ponekod tudi do kolen. Občutki, ko se ti ena noga udre do kolena, nato pa je ne moreš izvleči, ker z drugo toneš še globlje, ti dajo vsaj približno predstavo o tem, kuj je to živo blato.
Včasih te morajo iz blata izvleči kolegi, v takem primeru škorenj dostikrat ostane v blatu in se mu je potrebno najprej zahrbtno približati (s pomočjo manjših hlodov), nato pa okrog izkopa ti jamo in ga izvleči. Cesta večkrat prečka reke, mostov seveda tu in po petih urah hoje smo z nočjo prispeli na cilj - šolo v j'erii, kjer srno se nastanili. Bili srno popi/Inomu mokri in tako umazani, da je bila obleka popolnoma neuporabna za vsakdanje potrebe 1 te veda smo jo posušili in koristno uporabili pri nadaljnjem »valjanju« po blatu).
Naslednji dan srno imeli razgovore z voditelji posameznih sektorjev vasi, kije raz.drobi[jena po okoliških gričih - nekateri imajo do najbližjega soseda tudi 45 rninut hoje čez mmr.-.u o gričev navzgor in navzdol. Dogovorili smo se z.u potek dela. luko da so voditelji lahko obvestili svoje sovaščune o naši prisotnosti.
Mnogi ljudje v vasi imajo prav zanimiva imena. Nekemu gospodu je npr. ime Visitacion, kar pomeni obiskovanje. Ta je zadol Žen za širjenje informacij po vasi. Hodi od hiše do hiše in ljudi ob vešča o pomembnih dogodkih.
Naslednji dan smo medicinski in veterinarski del skupine pričeli s kliničnim delom, biologi pa z raziskovalnim.
(nadaljevanje prihodnjič)
MATEJ VRABEC
.___'
SKUPAJ IZBERIMO NAJPRIJAZNEJŠEGA POLICISTA
V prejšnji številki Kamniškega občana smo v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana-Policijska postaja Kamnik in Občino Kamnik začeli z izbiranjem najprijaznejšega policista na območju Policijske postaje Kamnik, ki pokriva področje občin Kamnik in Komenda. K sodelovanju vabimo občane obeh občin, ki imajo zdaj priložnost, da se z drobno pozornostjo zahvalijo policistom, ki so jim priskočili na pomoč v najrazličnejših okoliščinah. Z namenom, da bi delo in življenje policistov približali ljudem, ki vselej nimajo posluha in pravega odnosa do njihovega zahtevnega in večkrat ne ravno prijetnega poslanstva, smo se odločili za izvedbo te akcije.
Prepričani smo, da Policijska postaja Kamnik premore veliko dobrih in prijaznih policistov. Ne bomo se osredotočili na strokovno ocenjevanje njihovega dela, pač pa na prijaznost in človeški odnos pri opravljanju njihovega plemenitega poslanstva in stika z občani. Ko se človek znajde v neprijetni situaciji, naj bo to le prekršek, kraja, vlom, pretep ali družinska tragedija, je topla, prijazna in spodbudna beseda policista še kako dobrodošla in dragocena.
Zato smo se tudi odločili za to akcijo, ki nudi priložnost usmeriti pozornost na področje policije in delo ljudi, ki v njej vestno, prijazno in s posluhom do sočloveka opravljajo svoj poklic. Z našo akcijo se tem policistom lahko simbolično zahvalimo za njihovo delo. Policista, ki bo izbran kot najprijaznejši policist /, območja Policijske postaje Kamnik, bomo obširneje predstavili tudi našim bralcem.
In kako lahko sodelujete v akciji?
Izpolnite priloženi kupon in ga pošljite na dopisnici ali v ovojnici najpozneje do 25. junija na naslov Uredništvo Kamniškega občana, Glavni trg 24, 1241 Kamnik s pripisom NAJPRIJAZNEJŠI POLICIST.
Zaželjeno je, da napišete tudi, kaj vam je pri predlaganem policistu najbolj všeč ali pa napišete zgodbo (seveda resnično) o delu in odnosu policista ali opišete situacijo, v kateri se je izkazal kot najprijaznejši policist. V tem primeru dodatje svoje podatke, saj bomo najboljši prispevek nagradili s knjižno nagrado in ga tudi objavili v Kamniškem občanu.
-§*§------------------
V akciji
Izbiramo najprijaznejšega policista
predlagam policista_
(napišite ime in priimek policista ali vsaj podatke, kijih poznate, tuhta/ tudi opis)
Če želite, napišite utemeljitev, kaj vas pri njegovem delu in odnosu do ljudi še posebno navdušuje:
mi mmi sevam m §
Ol. PRIVOŠČITE SI LEP DOPUST A/J
POČITNICE TUDI Z NAŠO POMOČJO
O 2. V KLIMA TIZIRANEM LOKAL U BOMO OHLADLLL VAS IN TUDI VAŠ DRUŽINSKI PRORAČUN
C 3. DAJE RES SE PREPRIČAJTE SAMI IN NAS OBIŠČITE!
1
ZAKAJ?... KER BOSTE LAHKO ti fl^/Ufl-ovali in izbirali med vsaj (200) ARTIKLI
20 - 40% CENEJE
KAJ PA
DRUGE USODNOSTI?..
DOSTAVA NA DOM PREDNAROČILA MODRA KARTICA
. OSTANEJO!
= GRATIS
= DODATNI POPUSTI!! = LEPA DARILA
tRGOVlN4
KJE?
KDAJ?
Šutna 48. tel.: 83 97 081
PONEDEUEK-PETEK    T - 21h SOBOTA       T - 19h NEDELJA       7" - 11.30
AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA   » flasilskem domu)
Nova telefonska številka 83 91 383
GSM: 041/715 455 rS'5M8'
>•••*••••••••••••••••••••••••........••••
Le delo, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš Z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, praprababica, sestra, teta in tašča
JOŽEFA - PEPCA ZIBERT
rojena Zavasnik z Malega Rakitovca 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sozaljc. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Zduše pod vodstvom Zdravka Berlica, nosilcem zastav in praporjev ter govorniku. Žalujoči vsi ujmi Maj 2000
Le hrepenel jaz bddem k tebi, Ne bom po tebi žaloval. Saj ndHel si na božjem nebi, Kar tiikaj si zdman iskal!
ZAHVALA
Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina, brata, vnuka, nećaka in bratranca
JANIJA MOČNIKA
roj. 18.7.1975
se zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje in svečke vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, našim sodelavcem iz podjetja Belinka-Kemostik, Janijcvim prijateljem in nekdanjim soSolccm, Mihovim sošolcem in razredničarki Metki Koncilja in vsem, ki ste našega Janija pospremili na njegovo novo pot. Hvala dr. Pfajfarjevi, g župniku za maSo in pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi slovesa in trobentača Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Maj 2000
FKIZEB&KI SALON
Branka Dolenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) Id.: 83-92-777
Cenjene stranke obveščamo, da imamo od 12. junija do konca avgusta spremenjen delovni čas:
OD PONEDOJKA DO PETKA 7h - lih in 15h - 20h OB (SOBOTAH: 7h-12h
Felicia Octavia nova Fabia
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
GARANCIJA MOBILNOSTI ZA CELOTNO ŽIVLJENJSKO DOBO VOZILA
PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM SERVISERJU IN PRODAJALCU VOZIL SKODA
ŠKODA ŠKERJANEC
Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) 8 724 40 85, 710-340
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 712-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13b-18h torek, petek
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi iivijo v nas in bodo drugič umrli Z nami in v nas.
ZAHVALA
Ob tragični smrti dragega moža, očeta in starega očeta
SREČKA BORSTNARJA
p. d. Vaprankovega očeta s Pšajnovice
sc iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje, dar za cerkev in za maše ter Številno spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom. Iskreno se zahvaljujemo pogrebcem, pevcem, trobentaču, govorniku, župniku za lepo opravljen obred in Zdcnkinim sodelavcem iz Svilanita.
Žalujoči vsi njegovi
_Maj 2000__
i
Cilj je izpolnjen,
pot je dokončana
in konec upov in hrepenenja
in konec zmot, bolezni in prevar.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas jc po težki bolezni za vedno zapustila 16. maja 2000 nasa draga mama, sestra, teta, babica in prababica
ANA SUŠNIK
i. Gozda 30
Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sozaljc, podarili cvetje in sveče ter našo mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Mileni Omolšck, Francki Spruk. Ireni Rombi in Francki Osolnik za pomoć, ki ste jo nudile naši mami in ste ji s tem lajSale trpljenje v Času njene bolezni. Posebno iskreno zahvalo izrekamo dr. med. Bogdanu U>garju, ki je s predano zdravniško pomočjo lajšat trpljenje naSi dragi mami ves cas njene bolezni. Hvaležni smo Župniku Cvetu Juraku za spodobno opravljen pogrebni obred, za ganljive besede slovesa, ki jih jc izrekel pri odprtem grobu. Hvala pevcem, nosačem in vsem, ki ste s svojim delom pomagali pri zadnjem slovesu naSe mame.
Žalujoči: sin Lojze, vnukinja Rrigita, pravnuka Špela in Danijel, sestra in bratje ter drugo sorodstvo
FOTO GRO
KAMNIK, SUTNA 72 tel.: 83 13 896
Odprto: pon.-petek 730-19°° sobota 730-1200
KMALU TUDI NA NOVI LOKACUl v Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik
S SC OBSCŽNOSO PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUDIOM ?a fotografiranje porok, rojstnih dni...
EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE ZA VSE VRSTE DOKUMENTOV
V dobro založeni trgovini vam poleg fotomateriala in drugih fotografskih uslug nudimo tudi pestro izbiro fotoalbumov, okvirjev, daljnogledov, video in avdio kaset.
Pred odhodom na dopust smo za vas pripravili izredno ugodno in pestro ponudbo fotoaparatov, da boste lahko posneli zanimivosti in prijetna doživetlja.
V TRGOVINI
obutev Kopitarna Sevnica
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, Izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
		
		Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi iivijo v nas in bodo drugič umrli z, nami in v nas
	1 # /*< m	ZAHVALA
	■ •"»** i ~4kt Jato	Mnogo prezgodaj je prenehalo biti dobro srce drage žene, mame, babice, sestre, tete in prijateljice
ANGELE PODBELŠEK		
		iz Soteske
Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in za maše. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo drago mamo pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala!		
		Žalujoči vsi njeni
		Maj 2000
		V naših .srcih ti naprej živiš,
	$ >KMii JM	zato pol nas vodi tja,
	■ risi mmfi	kjer v tišini spis. Tam lučka ljubezni vedno gori
	•'» W ■ f*'       '■ Mm	in tvoj nasmeh med nami živi.
		ZAHVALA
		V 87. letu nas je zapustil naš dragi
POLDE KAVČIČ		
		iz Volčjega Potoka
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem.		
ki ste naScga Poldeta pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje		
in svečke, nam pa izr		■kli sožalja. Najlepša hvala dr. .Icrmanovi in
patronažni sestri Anici		Za skrbno zdravniško pomoč, g. župniku za
opravljen pogrebni obred, pevcem in praporščakoma.		
Žalujoči: žena Pepca in dnino sorodstvo		
		Maj 2000
Telefon:
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o . Ljubljanska C. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni cont Duplica)
Mali oglasi:
Kupim manjše stanovanje v Kamniku ali okolici, brez posrednika. Tel.: 041-906-878.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571.
Kupimo enosobno stanovanje ali garsonjero v Kamniku. Telefon: 031-514-099.
PVC OKNA. VRATA PVC ZIMSKI VRTOVI PR0TIVLOMNA OKNA
DVIŽNA GARAŽNA VRATA NA MOTORNI POGON OKENSKE POLICE SENČILA novost: TOP 72-okna z najboljšo toplotno izolacijo
□FIN STR AL
vaša okna v svet že 30 let
MODO
IlillllllHI
Jeranova 8, Šmarca @
telefon 810 090 |
041/619 658 I
faks 810 095 g
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, tel.: 01/8341-660
mm
S/^f v  ŽENSKE MAJČKE \J0-°° ^AvJ    brez rotavov        —N
6P
Ob 1.290.00 Sit t>Aljc I Delovni čas: pon. - pet, od 9*1 do 19h, ob sobotah od 8h do 13h |
OJELOVICA tdlfS
PRODAJA, MONTAŽA, PRENOVA IN SERVIS OKEN, NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT TER SENČIL IZ PROGRAMA JELOVICE Pri nakupu nudimo gotovinski popuni.
AKCIJA!
NOTRANJA VRATA atnim 3% POPUSTOM od 14. do 21. junija.
predstavništvo TRZIN,
Kidričeva 25a tel.: 712-343 laks: 714-873
	1S	IZDELUJEMO:
	Ul	• cvetlična korita, fontane
	O	• elemente za ograje
	M	• elemente za brezine
	■ s_ <	i • tlakovce, plošče
	Zri • robnike	
	, 2	• tople grede, kompostnlke
	1 uj	• kamine, umivalnike
		• mulde, galanterijo
	lu	NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE,
		ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408		
Pripravljeni - pozor - kmalu! Novi Seat Leon.
Od 24. maja dalje pri vašem trgovcu.
SEHT
ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, tel. servis:   (061) 735-400
ČIBAŠEK do
Moste 37/a, Komenda tel.: 83-41-150 jO.    tel./faks: 83-42-290
TRGOVINA Z AVTODELI
- AVTODELI ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV
- OLJA AKUMULATORJI, IZPUŠNI SISTEMI
- PLOČEVINA že na zalogi ali po naročilu
v enem dnevu Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
S4VI
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 , e-mail: st&sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA- in še mnogo več...!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
>■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >»APNO, CEMENT, MALTIT
>► FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE
>- ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO
> ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >> OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO
> TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODV1GALOM
Izkoristite AKCIJSKE CENE STRESNIH KRITIN BRAMAC V MESECU JUNIJU!
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI
SALON POHIŠTVA
* KVALITETNO POHIŠTVO* RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE * UGODNA PONUDBA
.tO*. Bela tehnika ARISTON in MIELE
>^oN
v Brezobrestni kredit 12 mesecev ali več.
DOMŽALE LJUBLJANA
Ul. Antona Skoka 2 IT 710-130
Topniška 5 T 130-77-30.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA!
- Milka mlečna, 100 g
- Milka mleti lešniki, rozine, 100 g • napolitanke Podravka, 200 g
- rolada, 300 g
- keksi Kiks, 250 g
- Manner lešnikove napolitanke, 400 g
- keksi Bermuda, 300 g
- namaz Nussenia, 400 g
- osvežilna pijača Joly, 1,51
- Radenska PVC, 1,51
- Ora, 21
-jabolčni sok Fructal, 1 I
- pivo pločevinka Zlatorog + Club, 0,5 I
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
99,90	- Union pločevinka, 0,51	119,90
119,90	- Pils, 0,661	119,90
99,90	- pivo Celjski grof, ploč., 0,51	99,90
139,90	- whisky Black Jack, 0,751	999,90
129,90	- vino namizno belo Vinag, 11 - mleko, 1,6 m. m. vitaminiz.,	159,90
269,90	s kalcijem, 1 1	129,90
189,90	- alpsko mleko 1,6 t 3,2 m.m.	
199,90	Lj. ml., 1 1	129,90
79,90	- sladkor, 1 kg	139,90
99,90	- rastlinsko olje Soočni cvet, 1 1	159,90
199,90	- fižol rjavi + beli, 400 g	59,90
104,90	- grah, 400 g	49,90
	- pomfri, 1 kg	199,90
119,90	- paradižnik, 1 kg	139,90
UNIVERZAL KAMNIK IN DOM OPREMA KAMNIK
Združeni
NAPREDEK
KOČNA
TABOR
VELE
prijeten nakup
UNIVERZAL KAMNIK IN SALON KERAMIKE DOMŽALE
Nudimo vam bogato izbiro kopalniške opreme Gorenje:
- keramične ploščice
- sanitarno keramiko
(umivalniki, kopalne kadi, tuš kabine, wc školjke, bideji)
lil
VKINIMAVILJUN ^t
4 -i%o
I
Dom oprema Kamnik: Ljubljanska c. 1C, Kamnik, tel: 813-428
Univerzal Kamnik: Medvedova ul. 15C, Kamnik, tel: 839-1-421
ovinar-Salon keramike Domžale: Ljubljanska c. 71, Domžale,
tel: 719-250
Usodno
v Blagovnici Metalka Kamnik
SIT:
pralni stroj Gorenje ___
WA II42 Silence IS.! 7 _>
Cena s popustom velja pn gotovinskem plačilu.....W« ■ w I w
pralni stroj Gorenje WA W*mm %wm
Cena s popustom velja pn gotovinskem plačilu.....'| % V w wfP
sušilni stroj Electroiux      i| Mfkfk
EDE403 M........................................................ 4f%4^KP
vodovodna armatura Unitas ■ ■ AAfk
Elegance, za umivalnik s sifonom........................... | 9%WWJ^r
vodovodna armatura Unitas ■ ■ AMŠk
Elegance, za bide s sifonom................................. | 9%WWWw
vodovodna armatura Armal » m šktkšk
Ona, za kad, s konzolo....................................... | J% WWv
In druge vodovodne armature po zelo ugodnih cenah
Gospodinjski aparat • dostavimo • priklopimo •odpeljemo starega
d.o.o.
I juhsjsra. Kersnikova 10a Telefon: DS1/133-5O40 Faks: 061/318689
Kamnik. Usnjarska ulica 6 Telefon: 061/817-523
MALI GRAD - KAMNIK
'J o
Novost in edinstvena
ugodnost za vse
kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo.
Informacije in prodaja: vsak delavnik od 9h do 14h
stanovanj za mlade družine po posebnem
METALKA TRGOVINA ^
BLAGOVNICA vfTAUA KAMNIK UTu
"■C
METALKA
TRGOVINA
F-
I TRGOVEC 1
i?
feod'535.000 sir
Takojšnja dobava vseh modelov.
Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let.
STARO ZA NOVO.
OB 3. OBLETNICI NAŠEGA PRODAJNEGA SALONA VAM OB NAKUPU MODELOV PALIO, BRAVO, BRAVA, MAREA ODOBRIMO D0 180.000 SIT POPUSTA.
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050
M	d r	■	
	mri		
ahačič Domžale,
servis r?s?^y0a'7
TVnnVTNA tel-061/72-42-107 IKbUVIM faks: 061/719-475
■/ KMETIJSKA TRGOVINA
y|Q J KUDROVEC, d.o.o.
Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938
VSE ZA VRT IN KMETIJO
VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH
Možna tudi dostava na dom
BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m ...
VRTNE KOSILNICE IN REZERVNI DELI ZA BCS
ZELO UGODNO - SLADKOR 10 kg. 50 kg
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
prodajalna izdelkov gorenje
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE
HLADILNIK 190 1 z ZAMRZOVALNIKOM 681 - 63.600 SIT ZAMRZOVALNA OMARA, 2 predala - 33.286 SIT POMIVALNI STROJI (vRradni) od 65.224 SIT BARVNI TV od 39.960 SIT
IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE,
brezplačna dostaVa In možnost nakupa na več obrokov
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure