•♦o XI., it. 16. »ollntu ptatami v gotovim. V Uublfanl, 17. aprila 1924. AM5TERDAH Uredništvo In upravi: Ljubljana, Ždenburgova ulica St 6/11. ws»»wew —•--< wririir \wrrww ^omamim proste. Plašilo Strokovne komislle »a Slovenijo. (Pokralinskl odbor GDSJ) V organlsacifl I« not, kolikor mo« — tolika pravi«« Izhaja vsak Četrte«. Stane potamecna štev. 1 Dl«, mesečne Din 3'—. celoletne 35 Din. — Za Člane izv«4 po 60 para. Oglasi po dogovoru. Dopisi morajo biti franklrant In podpisani, ter opremljeni ■ štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. VstaienJe. Delovni red. To bomo zapisali na praznik vstajenja: da zmaguje v borbi med življenjem in smrtjo življenje. Pomladni cvetovi, ki so vzklili na mrtvih poljanah nam vlivajo v duše ta čut. In cvetna nedelja, pasijon in Velika noč so slika borbe med silami življenja bi silami smrti, ki pretresa v enomer tudi človeško družbo. Na cvetno nedeljo je triumfirala pravica in množice so se ji klanjale. Ob uri preizkušnje pa so celo najzvestejši odpadli. Množice pa so same zažigale domove pravice in zasramovale svojega Zveličarja. Pravica pa je vstala zmagovito iz groba. In tiste množice, ki so jo križale, gredo danes za procesijo, Milijoni iz- govarjajo molitev, ki jo malokako srce razume. Milijoni so še vedno pripravljeni da gredo od slavlja cvetne nedelje na Golgoto ubijat in zasramovat. Tako je borba med krivico in pravico večna. V kolikor pa jo pregleda naše oko v zgodovino nazaj, so sile življenja in pravite jačje. One zmagujejo in človeštvo se dviga. To je veselo sporočilo, zapisano na praznik vstajenja vsem trpečim, Kadar obupujete, poglejte na širše in poživite vero: Pot ponižanih in razžaljenih gre preko dolin in dolinic stalno navzgor! Vse dobro bo praznovalo vkljub teži časov svoje vstajenje. V četrten, dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer vsi na shod v Mestni dom. — Referirata sodruga Sassenbach (Amsterdam) in Divac (Beograd). Mednarodni manifest proti vojni. Ni več daleč trenotek, ko se bo človeštvo, že v desetič, z grozo spomnilo onega nesrečnega dne meseca avgusta, ko so prvi topovski streli oznanili splošni pokolj svetovne vojne. Štiri dolga leta so viseli temni oblaki nad s krvjo in solzami oplojeno zemljo. Štiri dolga leta so se prizadeti narodi klali med seboj, kakor divje živali. Na tisoče mladih ljudi, kri vašega naroda, je moralo žrtvovati svoje življenje v znamenju laži, da se vojna vodi v svrho končne osvoboditve človeštva iz vsake nove vojne nevarnosti. Prišel je na to mir, ki ni noben mir in ki je s kruto ironijo uničil vse one iluzije, ki so jih razni dobro misleči optimisti vzbudili po vsem svetu in ki so jih hoteli že videti uresničene. V resnici so se pa države začele znova oboroževati na nove borbe. Pravkar se znanstvo trudi po kemičnih laboratorijih najti nova, še vse hujša in strašnejša smrtna in uničevalna sredstva. Ves svet ve, da bi nova vojna bila ge groznejša, nego so bila vsa dosedanja klanja. Nova vojna bi izzvala boj, ob katerem bi vsaki pih vetra prinesel smrt in uničevanje, ker bi se ta boj vršil s pomočjo strupenih plinov in bakterij nalezljivih bolezni. V takem boju ne bi bilo mesta za osebna junaštva, nego bi se kratkomalo vse ljudi pokon-Čavalo kakor mrčes. Čas izleči mnoge rane. Bridkosti, sovraštva in želja po maščevanju se morejo tekom let ublažiti ter izginiti. Eno sovraštvo mora ipak ostati trajno v srcih vseh ljudi, sovraštvo, ki ga more pozabiti samo zločinska brezbrižnost: to je sveto sovraštvo proti vojni! Samo ena moč je na svetu, ki nam jamči, da to sovraštvo ne bo izginilo. Ko je bilo človeštvo spričo sveta porušenega od vojne, prevzeto brezmejnega obupa, je bil delavski razred prvi, u je zopet dvignil zastavo internacionale. Bil je mednarodni združeni delavski razred, internacionalni proletariat, ki je prvi dvignil klic: »Doli z vojno!C Ta mednarodno združeni proletariat je ona moč, ki bo vojno uničila! Če ta armada miru hoče — in ona mora hoteti — tedaj bo njen splošni pohod, kakor žugajoči opomin, odmeval v ušesih vseh tistih hladnih računarjev in požrešne-gov, ki hočejo znova vreči človeštvo za leta in leta v revščino in žalost. Delavci, tovariši vseh dežel! Za tretjo nedeljo meseca septembra tega leta pripravlja Mednarodna strokovna Zveza v vseh pridruženih državah posebni sdaa ’ proti vojni-:. Socialistična Delavska Internacionala, Zadružna internaei-in. -Socialistična Mladinska Internacionala bodo to prireditev podpirale. Ta dan mora služiti pregledu mednarodne armade mirul Še več: ta dan mora služiti kot opomin vsem onim silam, ki mislijo, da se more nekaznovano zasmehovati neupogljivo mirovno voljo vseh narodov. Tovariši! Pridite in demonstrirajte na tisoče in tisoče na dan manifestacije proti vojni! Vojna vojni! Živel svetovni mir! Mednarodna strokovna Zveza: L<šon Jouhaux, Th. Leipart, C. Mertens, podpredsedniki; Jan Oudegeest, Joh. Sassenbach, John W. Brovn, tajniki; Amsterdam — Nederl. Verbond van Vakvereenigingen, R. Stenhuis. — Bel-grad — Glavni Radnički Savez Jugoslavije, Luka Pavičevič. — Berlin — All-gemeiner Gewerkschaftsbund. Th. Lei-Part. — Bern — Schweizerischer Ge-werkschaftsbund, Karl Diirr. — Briis-sel — Commission Syndicale de Belgi-que, Com. Mertens. — Budimpešta — Magyarorsz&gi Szakszervezeti Tanfics, S. Jaszai. — Jerusalem — Gen. Fed. of Jewish Labour in Erez Israel, D. Ben-Gurion. — Johannesburg — South Afričan Industrial Federation, A. Crawford. — Klausenburg — Cons. Gen. al Uni-unilor Muncitoresti din Romania, Geza Hoffer. — Kopenhagen — De Samvir-kende Fagforbundi Danmark C. Mad-sen. — London — Th Trades Union Congress General Council, Fred. Bram-ley. Luxemburg — Gewerk schaftskom-mission Luxemburgs, P. Krier, — Madrid — Union General de Trabajadoies, Francisco L. Caballero. — Milan — Confederazione Generale del Lavoro, D’ Aragona. — Ottawa — The Trades and Labor Congress of Canada, T. Moore. — Pariš — Confčdčration Gčnčra-le du Travail, Lčon Jouhaux. — Riga — Latvijas Arodbiedribu Centralbirojs, F Morics. — Varšava — Zwiazek Sto-warzyawn Zawodowych \v Polsce, Z. Zulawski. Amsterdam, April 1924. Zveza industrijcev v Ljubljani je založila za podjetja v svojem območju delovni red, ki ga je predhodno potrdila tudi inšpekcija dela v Ljubljani. Ker je vprašanje delovnega reda za zaposleno delavstvo velike važnosti, zato smatramo, da je potrebno in nujno, pojasniti iz našega stališča to vprašanje. Delovne rede določa stari, še veljavni obrtni red. Delovni časi po obrtnem redu naj bi zaščitili in ščitili zaposlenega delavca. Omejiti so hoteli takrat povsem svobodno določanje delovnega razmerja in delovnih pogojev, pa so določili, da mora izdati podjetnik poseben delovni red za svoje podjetje, tako da bo vsak delavec, ki nastopi delo, vedel, pod kakšnimi pogoji je sprejet v delo. Izkušnja pa je pokazala, da je delovni red ustrezal svojemu namenu le v najredkejših slučajih. Vsaj niso redki slučaji, da delavec niti pojma nima o »čitljivem, na vidnem mestu nabitem, po podjetniku podpisanem in za delavca obveznem« delovnem redu. Naravno je, da pomeni delovni red lepo našteti katalog delavčevih dolžnosti in le malo je najti v delovnem redu delavčevih pravic. Moderno strokovno gibanje vprašanju delovnih redov ne posveča posebne in večje pažnje. Na mesto delovnih redov je postavilo strokovno gibanje današnjih dni kolektivne pogodbe. In sicer iz sledečih razlogov: Delovne rede sme delodajalec v smislu obrtnega redia enostavno d:! 'L-rati; v kolektivnih pogodbah pa se č:-lodajalec in delojemalec za delovne pogoje pogodita, skleneta pogodbo. — Zato skušajo strokovne organizacije, da določijo v kolektivnih pogodbah, odmore, začetek in konec dela, konvencijo-nelne kazni itd. S tem preneha samo-lastno odrejanje podjetnikovo, sporazumno, pogodbeno določanje delovnih pogojev stopa na njegovo mesto. Zato je povsem naravno, da se delavstvo za delovne rede po vojni ni zanimalo. Vendar pa vidimo, da je Zveza industrijcev pričela s sistematičnim odpravljanjem pogojenih, v kolektivnih pogodbah normiranih delovnih pogojev in zopetnim uveljavljanjem načela: podjetnik mora biti v obratu absolutni gospodar. Le iz tega razloga je postala Zveza industrijcev tako goreče poslušna za zakonska določila. Odpraviti, vsaj pa omejiti kolektivne pogodbe le na vprašanje mezd, mesto tega pa uvesti zopet samo-lastno izdajanje delovnih redov, to je bila vodilna misel Zveze. Ker bo Zveza industrijcev gotovo svoj posel nadaljevala, zato mora biti delavstvo seveda točno poučeno o bistvu delovnega reda industrijcev. Delovni red ureja delovne razmere v posameznem obratu. Po obrtnem redu pa se mora izdati delovni red: 1.) v vseh tovarnah in 2.) v vseh obrtnih podjetjih, v katerih je zaposlenih v skupnih lokalih nad 20 delavcev. Delovni red ima dvojni namen: a) določa pogoje, ki jih nudi delodajalec zaposlenim delavcem, in 6.) vsebuje predpise, ki naj zajamčijo tehnični in gospodarski red v podjetju. Vsebino delovnega reda določa predvsem obrtni red sam, ki predpisuje, da mora vsak delovni red vsebovati sledeče: 1.) posamezne delavske kategorije, kakor tudi navedbe o načinu zaposlitve žensk in mladostnih delavcev; 2.) določilo o obveznem šolskem obisku mladostnih delavcev; 3.) delovni čas, začetek in konec delovnika ter odmore; 4.) čas obračuna in izplačila delavskih mezd; 5.) pravice in dolžnosti nadzorovalnih organov; 6.) določila o ravnanju z delavci v slučaju bolezni ali nezgode; 7.) konvencijonalne globe, ki se izrekajo za prestopke delovnega reda in o svrhi njihove uporabe, kakor tudi določbo o drugih odtegljajih; 8.) o odpovednem roku in primere, kedaj je takojšnja razveza službenega reda dopustna. Dočim so gornja določila za delovni red obvezna, to je, da morajo biti urejena v delavnem redu, sme delodajalec urediti iu uravnati potom delovnega reda tudi druge zadeve. Delovni red sme na primer vsebovati določila o uporabi dobrodelnih naprav itd. Važno je za delavstvo predvsem vprašanje: kako nastane delovni red in kdo ga izda? Po obrtnem redu je edino delodajalec upravičen in dolžan, da izda delovni red. Izdaja delovnega reda po delodajalcu je vezana le na odobritev obrtnega oblastva, sedaj pristojne inšpekcije dela. Dočim vsebuje obrtni red sam le primeroma kratko določilo o delovnem redu, je zakon o delavstvu pri režijskih gradnjah (Regiebautenarbeitergesetz) obširneje reguliral vprašanje delovnih redov. Ta zakon pa določa še, da morajo zaposleni polnoletni delavci dobiti priliko, da se o delovnem redu izjavijo. Vendar pa tudi ta zakon ne določa, da bi moral podjetnik protipredloge delavstva upoštevati. Slejkoprej uveljavlja tudi ta zakon načelo: ■ delodajalec sme po svoji volji izdelati delovni red in ga predložiti obrtnemu oblastvu. Obrtno oblastvo pa sme in more šele protipredloge delavstva upoštevati. Za nas nastane sedaj važno vprašanje: je-li zakon o zaščiti delavcev tozadevne pravice delodajalčeve kakor-koli izpremenil? V Nemčiji, Nemški Avstriji, manj v Češki so zakoni o obratnih zaupnikih s svojimi določili po prevratu bistveno izpremenili predvojno stanje vprašanja o delovnih redih. Po Nemškem, kakor tudi avstrijskem zakonu mora delodajalec delovni red z obratnimi zaupniki urediti sporazumno. Po teh zakonih je prenehala torej pravica delodajalca, da bi sam odrejal, kakšen naj bo delovni red v obratih. Kako je pri nas? Zakon o zaščiti delavcev nikjer ne govori izrecno o uveljavljenju delovnih redov. Vendar pa je naloga delavskih zaupnikov, da sodelujejo pri pripravljanju in sklepanju kolektivnih pogodb, pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimaliih zaslužkov, torej pri stvareh, ki najdejo izraza v vsakem delovnem redu. Iz tega razloga mora delavstvo zahtevati, da se delovni redi za posamezne obrate, v kolikor jih bodo skušali posamezni podjetniki uveljavljati, izvajajo le po doseženem sporazumu med delavci in delodajalci. Kot posebna točka je v zakonu o zaščiti navedena dolžnost zaupnikov, da stremijo za tem, da se v podjetjih vzdr- žuje red in. disciplina. Ce naj delavski zaupniki vzdržujejo red in disciplino po delovnem redu, s katerim sami ne aot-glasa jo in ki, je interesom zaposlenega delavstva nasproten, potem prenehajo biti zaupniki delavcev marveč postanejo zaupniki podjetnikovi in njegovi policaji. Ta razlog govori tudi za to, da mora biti delovni red le plod sporazuma med delavci in podjetnikom posameznega obrata. Le s sporazumnim urejanjem delovnih redov bo uveljavljeno načelo, da je delavstvo prestalo biti objekt zakonodaje in da ima pravico z ostalimi pro- dukcijskimi faktorji urejati gospodarsko življenje. Ko si bo delavstvo priborilo pravico, da sme veljati ta-oni delovni red, ki je $ari sporazuma med delavci in delodajalci, bo moralo delovni red izpre-meniti 'v del kolektivne pogodbe, v kolikor še niso v njih urejena ona vpreganja, ki tvorijo delovni red. Torej: preko delovnih redov h kolektivnim pogodbam. Prihodnjič pa bomo kritično presodili osnutek delovnega reda, ki ga je izdelala Zveza industrijcev. : V- ■ : teh izletov in drage podrobnosti bomo še pravočasno objavili. Vse orgaaiaaeijo, ki bede prauM-vaie I. maj, u) 8kličejo v najkrajšem času (lanska zborovanja, aa katera naj povabijo zastopnika odbora ga pjoslar® I. maja, ia bo le vse druge podrobnosti natančneje railoiil. Odbor sa proslave I. Maja v Ljubija«, Seloaburgora uliea št. 611. Prvi Hai v Ljubljani. V odboru za proslave 1. maja v Ljubljani sodelujejo naslednje organizacije: , . a) Socjjalističaa stranka Jugoslavije s krajevnimi organizacijami Ljubljana, šiška, Moste, Vič, Glince. b) Delavska telovadna in kulturna zveza Svoboda s podružnicami Ljubljana, Šiška, Moste, Vič-Glince. c) Udruženje delavskih rediteljev. Edinica Marks s svojimi člani, članicami in mladinci, ki so porazdeljeni v čete Ljubljana, Šiška, Trnovo, Moste. d) Konzumno društvo za Slovenijo s svojimi krajevnimi odbori. e) Strokovna komisija z naslednjimi strokami: 1. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Ljubljana. 2. Osrednje društvo kemičnih delavcev s svojimi podružnicami Moste (kemična tovarna) Moste (kolinska tovarna). Ljubljana (tov. za klej) podružnica predilniških delavcev in podružnica papirniških delavcev. 3. Osrednjo društvo usnjarjev s podružnico Ljubljana in podružnico čevljarjev Ljubljana. 4. Osrednje društvo živilskih delavcev s podružnicama pivovarjev in pekov Ljubljana. 5. Osrednje društvo oblačilnih delavcev, podružnica Ljubljana. 6. Savez železničarjev Jugoslavije podružnica Ljubljana in šiška. 7. Savez monopolskih delavcev podružnica Ljubljana. 8. Savez privatnih nameštenika s sekcijami: nameščenci delavskih socialnih zavodov, trgovski nameščenci in zasebni nameščenci. > ’ ! 9. Splošna strokovna organizacija z občinskimi nameščenci, cestnimi železr ničarji itd. ul Skupno je sestavljen odbor za proslavo . I. Maja iz okoli 30 raznih skupin. Proslavi se bodo pa pridružile šo nekatere neutralne organizacije, ki do sedaj niso v sestavi omenjenih organizacij. Razpored proslave I. maja je že skoro popolnoma izgotovljen in ga bomo do vseh podrobnosti objavili v našem listu. Na predvečer proslave (30, aprila) bo uprizorjena v dramskem gledišču, kakor smo že pisali, krasna socialna drama BORBA. Vstopnice po znižanih cenah paj naroče zaupniki posameznih organizacij pravočasno v tajništvu Strokovne komisije, v šelenburgovi ulici. * MANIFEST AjGIJSKI SHOD I. MAJA se bo vršil letos na dvorišču hotela TIVOLI. Za slučaj slabega vremena pa v dvorani hotela Tivoli. Dohod na shod se bo vršil po skupinah. V ta namen so določena 4 glavna zbirališča, i.: ■> J. Zelena jama ob 8. uri za naslednje kraje: Moste, Vodmat, Selo, Tomačevo, Vevče, Sneberje, Stepanja vas. Zbirališče v Zeleni jami pred Suhadolcem. Za glavnega reditelja te skupine je določen s. Valentin Rejc. II. Šiška (pred cerkvijo) ob 8. uri za naslednje kraje: Koseze, Zg. Šiška, Dravlje in Št. Vid. Glavni reditelj: s. Jože Ogrin. Sprevoda iz Zeleno jame in šiške se pri prelazu na Dunajski cesti (Južni kolodvor) strneta v en sprevod, ter odkorakata skupno proti Opernemu gledišču, kjer se strneta s sprevodom iz Vič-Glince in Krakovo-Tmovo. Na čelu sprevoda iz Zelene Jame koraka godba »Svobode« Moste. Sprevod iz šiške vodijo čete Udruženja delavskih rediteljev v krojih. III. Vič-Glince in Rožna dolina. — Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Amerika (tobačni delavci počakajo pri lekarni »Krona«), Glavni reditelj: s. Iv. Ropret. IV. Krakovo-Trnovo ob 8. uri pri Št. Jakobskem mostu za naslednje kraje: Sv. Jakob, Hradeckega in Črna Vas. Glavni reditelj: s. France Vidmar. Sprevoda iz Vič-Glince in Krakovo-Tmovo se strneta iia Rimski cesti pod Lipo v en sprevod, ter odkorakata pred »Oporo«, kjer se snideta s sprevodom iz Zelene jame in Šiške. Tu se strneta oba sprevoda v en skupen sprevod, ki odkoraka na manilestacij-ski shod pred hotel »Tivoli«. * Popoldne I. maja prirede razne skupine izlete v okolico. Kraj in čas Pred strokovnim kongresom. (Nadaljevanje.) Člansko gibanje. Slovenija je teritorialna in organizacijska enota šele v povojni dobi. Pred vojno so bili Slovenci le etnografska skupina. To otežuje primerjanje predvojnih in sedanjih strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju. Člansko gibanje na Kranjskem, bivši avstrijski kronovini, ki tvori polovico današnje Slovenije, je bilo sledeče: Leta 1905 — 1751, leta 1906 - 1963, leta 1907 — 3207, leta 1908 — 3667, leta 1908 — 3266, leta 1910 — 3145, leta 1911 - 2939, leta 1912 - 2554. Slovensko strokovno časopisje ^ je imelo pred vojno sledečo naklado: Železničar — 1900, International (glasilo živilskih delavcev) 1100, Kamnarski dealvec 700, Rudar 900, Stavbinski delavec 1500, Tobačni delavec 600. Tej nakladi bo odgovarjalo tudi število članstva, ker je bilo naročanje strok o v- Naš dom. Kakor je družina bjrez strehe, stanovanja, razbita in v stalni nevarnosti, da propade, tako je tudi v pokretu. Kjer se delavsko gibanje naslanja na svoje lastne domove, tam gibanje uspeva, rastejo uspehi, se kažejo sadovi. Kjer pa je delavsko gibanje, politično, strokovno, kakor tudi kulturno vezano na tujo streho, tam gibanje kvečjem le počasi napreduje. Kajti poleg vseh naravnih težkoč, ki jih ima premagovati mlado gibanje, se mora gibanje boriti s prostori. Vse zlo, ki izvira iz pomanjkanja lastnega doma, je preživela Ljubljana. Škoda bi bilo rekriminacij in razglab- ljanj, zakaj še nimamo svojega doma. Prav tako pa >i bil neodpustljiv greh, če bi 'E vprašanjem lastnega doma še odlašali Zato je povsem pravilno, da so zadnjo nedeljo sodrugi iz Ljubljane razpravljali o-ustanovitvi zadruge »Naš domc, ki naj postavi pokretu lasten dom v Ljubljani. Bo še dolga in težim pot. — Pa sodrugi, ki so se te naloge lotili, se tega težkega pota ne boje. Vsaj jih bp !PQdpiral in bodril ves socialistični proletariat v Sloveniji. Z združenimi močmi, proletarsko solidarnostjo bo uspela gradnja lastnega doma. — organizacije. Kovinarska stroka. V strojnih tovarnah in livarnah nameravajo odpustiti 19 delavcev, raz-ven tega pa znižati akordne postavke za 30 odstotkov. Po posredovanju kovinarske organizacije je vodstvo tovarne obljubilo, da ne bo pred prazniki nihče odpuščen. S tem dobiva organizacija priliko, da se o prvem, kakor o drugem vsestransko posvetuje. Mi protestiramo že danes proti štedenju v tovarni na račun delavstva in prosimo naj vodstvo tovarne natanko primerje vse sedanje obratne stroške s predvojnimi. Pri tem bo ugotovilo, da delavske plače, računane po draginji in cenah izdelkov, — ne znašajo več ko dve tretini predvojnih plač. Če je račun povsod tak, -r-potem mora biti rentabiliteta podjetja uprav sijajna, če .ipa »i, — potem naj se štedi na pravem kraju. Livarji pozor! Livarna železa in jekla v Bezenici (Slavonija) se je obrnila na različna mesta, zlasti v Celje in Štore, da dobi livarje za svoj obrat in jim obeta po-voljne delovne pogoje. Opozarjamo vse livarje, da ne nasedejo tej firmi, ker je to ena najslabših v Slavoniji. Kdor si želi podrobnejših informacij, naj se obme na podružnico Saveza in to na naslednji naslov: Podružnica Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, Osijek, Radnički dom, Ilirska ulica br. 22. Tekstilna stroka. Ustanovni občni zbor podzveze tekstilnih delavcev za Slovenijo in pozneje za celo državo, se je vršil, dne 13. aprila v Ljubljani, ob zastopstvu krajevnih skupin, tekstilnih delavcev Tržič, Ljubljana in Litija. Občni zbor je pozdravil predsednik Strok, komisije, sodr. Svetek Franc, kateri je v svojem pozdravnem nagovoru točno orisal namen in dolžnost podzveze. Podzveza naj ima nalogo, da združi vse delavstvo tekstilne industrije v enotno strokovno organizacijo, katera naj se priključi kot podzveza k Osred. društvu oz. savezu delavcev industrijskega značaja. Na podlagi sklepov občnega zbora v 6mislu dnev-. nega reda je, da se za pospešitev te akcije takoj po konstituiranju odbora podzveze skliče širša odborova seja, na podlagi sprejetega pravilnika, kateri je že predložen vsem krajevnim skupinam tekstilnih delavcev z poročilom o poteku občnega zlora podzveze tekstilnih delavcev za Slovenijo. Kemična stroka. Maribor. Dne 10. t. m. se je vršil občni zbor podružnice kem. delavcev, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik je podal poročilo o delovanju podružnice. Blagajnik je poročal o prejemkih in izdatkih, kakor tudi o stanju podružnične blagajne, ki se je na znanje spreje- lo. Kontrola je poročala, da je vse v redu našla. V podružnično vodstvo in v odbor so se izvolili sledeči: Predsednik Snopi Mihael, namestnik Lubej Mariin, blagajnik Hirschman Henrih, namestnik Trinker Ferdo, zapisnikar Lubej Franc namestnik Kebrič Karl. Odbor: Vitez Josip, MiklavžiČ Anton, German Ivan. Kontrola: Pivec Franc, Čelofiga Jsoip. Dalje poroča sodr. Čeh o današnjem težkem položaju delavstva, v katerem se nahaja in da brezposelne armade vedno naraščajo, katero povzro-čuje kriza, ki je znak kapitalističnega sistema, kateri hoče delavstvo potom revščine prisiliti, da popusti vse dose-daj pridobljene pravice, ki zdaleka ne odgovarjajo temu, kar more delavstvo upravičeno kot ustvaritelj vsega uživati. Najbolje je od strani kapitalizma naperjen boj proti 8 urnemu delavniku, katerega hoče kapitalizem na vsak način odpraviti, če ravno ima danes zadosti delavne moči na razpolag * in se pod nobenim pogojem ne more izgovarjati, nega časopisja tudi pred vojno obvezno. Pripomniti je, da je bilo slovensko strokovno gibanje najbolj razvito v Trstu. . . .. Po vojni so dosegle skupne slovenske strokovne organizacije v prvi polovici leta 1920 brez železničarjev 22.000 članov, z železničarji 30.000 članov. Okrog 22.000 je imelo tudi strokovno glasilo Delavec. (Železničarska organizacija je izdajala svoje glasilo in v času svojega največjega razmaha ni vzdr-žavala več stikov s Strokovno komisijo. Moč te organizacije v tej dobi se ceni lahko na 7000 članov.) Izmed gornjega števila 22.000 so tvorili največjo enoto rudarji, ki so šteli 9800 članov. Druga največja enota so bili kovinarji. Ti so imeli takrat 4152 članov. Ako primerjamo predvojne in povojne številke, jasno vidimo, da je dala povojna doba v organizacijah veliko večino - novim članom, takim, ki pred vojno niso bili v organizacijah. Mnogo momentov je, ki so gnali delavstvo v povojni dobi v naše organizacije. Poleg vojne izkušnje in velikih revolucionarnih doživljajev v Rusiji in preobrata v Avstriji, jo gnala ljudi te- kom leta 1919 v organizacije beda, ki sta jo zanašala v delavske vrste tekom leta 1919 skokoma rastoča draginja in padanje denarne vrednosti. V vsem tem pa je bil vir neštetih nevarnosti. Članstvo naših naglo vzraslih organizacij ni znalo pravilno ocenjevati svojih in nasprotnih sil. Zaupniki niso imeli dovolj avtoritete, da bi se lahko postavili tej nevarni ideologiji v bran, — zlasti ker je komunistična agitacija ravno na to ideologo zidala. Tako se ni izvršilo to, kar bi moglo edino prinesti strokovnim organizacijam iz povojne konjunkture trajnega dobička: Notranje neutrjene organizacije se niso izogibale skrajnih bojev in izrabile narasle moči svojega časopisja in aparata v dovoljni meri v to, da napravijo iz teh novih članov člane, ki bodo vsakemu viharju kos. Vendar pa je to, kar smo izgubili, po večini samo — slamnat ogenj. Predvojni kadri so po večini ostali. Teh kadrov tudi neuspele stavke niso mogle ne zrahljati, ne zlomiti. Tako so ostali naši kadri, čeprav prej neznatna manjšina, na primer v revirjih vkljub izgubljeni stavki polnoštevilno na pozorišču, tako, da pred- stavljajo v splošnem razsulu zopet naj-jačjo organizirano silo v revirjih. Ta zavest nas navdaja, vkljub težkim številčnim izgubam z neomajljivo vero v bodočnost. Od 22.000 članov je vzel razkol v letu 1920 organizacijam Strokovno komisije ravno polovico, prej pa je odpadlo že 7000 železničarjev. V začetku leta 1921 so štele te organizacije le še 11-000 članov. To število se je zmanjšalo do konca leta 1923 na 6200 (z železničarji, v kolikor so zopet vpostavili stike s Strokovno komisijo na 7200.) Tako so ostale po metežu povojnih let vkljub razkolu naše strokovne organizacije močnejše, kakor so bile pred vojno. V letni sezoni se bo članstvo, kakor običajno, gotovo zopet za 1.000 članov dvignilo, tako, da nas bo še nad 8000. Neodvisni nimajo danes niti ene tre-tine našega članstva. To je posledica taktike, ki je razbila načeloma vedno najostrejše oblike boja, ne meneč se za razmerje lastnih in nasprotnih sil. Rezultati te taktike dokazujejo, da je bilo prav, da ni šlo vse delavstvo na ta pota, (Dalje prih.) >D E L A V B Cc da se za»a m mešati! Zah) naj na« >va m mira ln naj se ne .^l^vske zaupnice. ZlvIlsKa stroka. o? Ustanovni občni zbor »Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju« v Ljubr ljapi se je vršil 13. februarja 1919 ia potem vsako leto redni občni zbori. Za danes hočemo podati sliko o delovanju te organizacije, katera je izmed vseh drugih strokovnih organizacij najbolj težavno v organizatoričnem smislu delovala in sicer posebno pri mlinarjih* ker pred vojno ni obstojala v Sloveniji nobena organizacija te stroke: > Obstojala so le podružnica ■ppkov v Ljubljani in Mariboru ter podružnica pivovarniških delavcev v Ljubljani in Mariboru. Vojna sama pa je te podružnice popolnoma razgnala. Pekovski pomočniki, kar je bilo čvrstih za puško, so bili v vojni pohabljeni, kruh za vojaštvo so pa pekli stari možje in za civilno prebivalstvo pod vojaško komando. Po pivovarnah pa so večinoma delale samo ženske -v le mlinarjev je ostalo nekaj starih mož doma, da so mleli koruzo in razne storže za vojake in ostalo prebivalstvo. — Takoj ko je razpadla Avstrija, so naši stari sodrugi Tokan, Kratohvil, Klobčič, Erbežnik, Ceh, Premužak, Leskovšek ,in drugi pomagali vstvariti v novi Jugoslaviji za Slovenijo novo organizacijo tudi za živilske delavce. Ne da bi imeli kaj v rokah ali pri rokah, morali so šele vstvariti in danes smo lahko ponosni na to organizacijo. Zato prinašamo celotni pregled kar v tabeli in v prihodnji številki »Delavca« pa bomo posameznim ČLtateljem še porazložili, da bodo videli, da le v delu je uspeh in pomoč članom, Če ima svojo lastno strokovno organizacijo, katera ga ščiti napram izkoriščanju kapitalizma vsled današnjega družabnega reda. -trn *rr STRAN ‘ii. «jsN& - Osrednja društvo usnjarjev in sorodnih strok i Mariboru ima ,3vqj redni letni pbčmi zbor v nedeljo, dne 4. moja t. 1, ob 9- uri dopoldne v gostilni »pjri »Zlatem konju« v Mariboru. Zato poriv-ljamo vse podružnice, da si izvolijo svoje delegate, katere naj odpošljejo na ta občni zbor, v kolikor tega še niso storile. Pregledniki noj dojdejo že v soboto, dpe 3. maja, vsaj do 12. ure, da izvrše kontrolo. — Vse drugo označajo okrožniee, ki se bodo podružnicam odposlale. Vestnik „Svobode“. Ljubljansko okrožje DTE »Svobode« priredi dne 29. junija t. 1. v Trbovljah svoj redni letni zlet, spojen z javno telovadbo. V ta namen opozarjamo vse telovadne enote, kakor tudi ostale podružnice, naj ta dan ne prirejajo lastnih prireditev, temveč naj skrbijo, da se čim več članov tega zleta udeleži in da tako tudi v trboveljski kotlini pokažemo uspeh našega dela. Natančnejša določila glede sporeda in drugega, še pravočasno objavimo. Načelstvo Zv. DTE. Šoštanj. Opozarjamo člane »Svc(-bode«, da plačajo članarino, sicer smo jih primorani črtati iz imenika; članarina se lahko plača vsako nedeljo od 9. do 11. ure v tajnštvu »Svobode«. Ob enem opozarjamo vse delavske organizacije, posebno pa Svobodaše, da pri-čno vlagati v hranilnico »Svobode« prihranke, katere bodo rabili za vsedelav-ski zlet v Ljubljani, in lahko v malih vsotah prihranjujete, kar se vam ne bo dosti poznalo. Vloge sprejema s. Anton Tanc vsako nedeljo dopoldne v knjižnici »Svobode«. Razgled po svetu. Ljubljana, dne 14. aprila 1924. Amerika je veljala do svetovne vojne za izvoljeno deželo pustolovcev, pa tudi pridnih delavcev, ki doma niso mogli: dobiti dela in zaslužka. Marsikatera naša domačija je zgrajena z žulji, pridobljenimi v ameriških in s sragami, ki so potile lica trpečih po obširnih ameriških farmah in nasadih. Po svetovni vojni je tudi tam nastal pokret vsega političnega in gospodarskega življenja. Razmeroma previsoka valuta, brezposelnost, mednarodni od-nošaji itd., vse to je vplivalo, da je Amerika celo kontingentirala priseljevanje inozeincev v Ameriko. Zadnja politika Zedinjenih držav se je vodila v znaku boja med obema najmočnejšima strankama: med republi- kansko in demokratsko. Moramo reči, da si je bivši predsednik Wilson s svojo miroljubno akcijo pridobil mnogo simpatij v Evropi, da pa si je pokojni Har-ding zopet znal spraviti na svojo stran ameriško javnost ter da je ta na strani tudj njegovega naslednika na predsedniškem mestu Coolidgeja. Nasproti pa imajo demokrati v rokah mogočen adut, ko očitajo in tudi dokazujejo krivdo nekaterih vodilnih činiteljev republikanske stranke o znanem petrolejskem škandalu. Tarča najhujših napadov je državni podtajnik Hughes, ki je v evropski javnosti dobro poznan po svojih posredovanjih v orientu. Bližajo se volitve za predsednika tako pomembne države. Obe stranki se, kakor že omenjeno, pripravljata na srdit in odločilen boj. Glavna kongresa se vršita za republikance v Clevelandu, a za demokrate v New Yorku. Kako se bodo volitve , izvršile, je zelo dvomljivo, ker nam kažejo volitve zadnjih desetletij presenetljive rezultate. Ni izključeno, da bodo baš socialisti jeziček na tehnici političnega ravnotežja. Prav tako važno pa je vprašanje reparacij, ki je baš zadnje dni vzbudilo velik interes v ameriški javnosti. Ameriški finančni krogi so mnenja, da se reparacijsko vprašanje ne da urediti brez direktnega posredovanja »Bele hiše«. Kakor se da iz tega posneti, stega ameriški kapitalizem zopet svoje polip-ske tipalke evropski zapuščini. Kar nas dalje iz Amerike zanima, so zadnja odkritja o japonski špijona-ži. Kakor smo imeli priložnost videti v zadnji vojni med Rusijo in Japonsko, so Japonci nadvse spretni vohuni. Jed-va so si opomogli od grozovite katastrofe, ki jih je zadela, že so razpredli zapleteno mrežo preko Tihega oceana nad Zedinjenimi državami. V to postavljeni oddelek ministrstva nptranjih zadev Združenih držav ameriških je ugotovil razsežno vohunsko akcijo Japoncev, ki je razširjena po vsej Ameriki. Sedaj pa malo o Angliji! Leta in leta se delavski razred že bori za svoje pravice, katerih je že izvojeval toliko, ko v nobeni drugi državi. Zadnje borbe so veljale predvsem za dosego osemurnega delavnika. Akcija delavstva je bila pod vplivom sedanje vlade toliko silna, da je minister dela izjavil, da vlada v kratkem sprejme zakon o osemurnem delavniku. Pri tem se vlada ne bo ozirala na ukrepe drugih držav. To je razveseljivo za notranji razvoj gospodarskega življenja v Angliji. Zašepala pa je zopet zunanja politika. Južna Afrika je pri zadnjih volitvah pokazala Angliji roge, v čemer je videti vpliv Nemčije. Južnoafriški nacionalisti zahtevajo, naj se Afrika popolnoma odcepi od Anglije. Parlament se razpusti. Zgodba nas spominja na našo ljubljeno Jugoslavijo, kjer tudi vsaki dan prete z razpustom narodne skupščine. Da pa *‘;uf j.' 1 ‘ , , r Angleži južnoafriških demantnih polj n® z Novi ministrski predsednik Anglije Jb ta tpden povzdignil gvoj glas glede Bližnjega iztoka. Izrazil je svoj dvom, cbi bi bila Angora primerno mesto tvoriti center za regulacijo teh toliko važnih vprašanj med iztokom in zapadom. Konference med Rusi in Anglež^ oo zopet otvorjene. Jasno je, da ta dva naj-vačja naroda Evrope, pravzaprav vsega svet*, m* moreta živet*,.v večni -»vadbi. To je prav dobro»nazumel Macdonald in v ^lphiokem umevargu sluteno izjavil, naj obe državi pozabita na preteklost, predvsem na nesrečni Krim, in naj se kot -dve odgovarjajoči si činiteljici (agrarna in industrijska država) sporazumeta. Pogajanja potekajo v najlepšem soglasju. To je velikonočni uspeh obeh držav, .as nq iarkM-i ui »•». « ahHiu Drugi velikonočni uspeh je podpis francosko-romunske trgovinske pogodbe, a tretji uvedba telefonskih zvez med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslavija pa se ne more ločiti od kriz; ako ni v krizi vlada, je v krizi dinar, če ta ne, potem ta ali ona stranka. Radičevcem ni uspelo, da bi zajurišali Beograd. Vlada je formalno podala ostavko, vendar vlada še nadalje. Tako imamo za Veliko noč pričakovati novih poplav ministrov in rek. — Narodna skupščina se po vsej verjetnoti ne sestane pred majem. Razno. V avtomobilu preko Sahare. Francoska avtomobilska tvrdka Citroen je izdala posebne vozove, s katerimi je družba turistov pod vodstvom Haardta in Audouin - Dubreuila nastopila pot preko neskončnih pustinj severne Afrike. Ti avtomobili so opremljeni z vsem, kur je potrebno za uspešno kljubovanje vremenskim nezgodam, posebno peščenim zametom, vročini, terenskim težko-čam, roparskim napadom divjih plemen itd. Vozovi počivajo na treh oseh in nizka kolesa zadnjih dveh .eri-eo »vezana, kakor pri tankih, s širokimi jermeni, ki morajo biti iz najboljšega materijala, da vzdrže vožnjo preko ostrega peska in razbeljenega skalovja. Z ozirom na te jermene so jih Francozi krstih za ^gosenice« (autochenilles). Ekspedicija je odpotovala 17. decembra iz Tugurta v Algeriji ter je dospela 7. januarja v Trmbuktu. Potrebovala - je- torej «*- 3200 kilometrov dolgo pot 21 dni, dočim potrebujejo karavane, ki pa na poti vedno izgube nekaj velblodov, nad tri meaeco. — Tako je avtomobil, ki je v velikih mestih že skoro docela nadomestil konja, izpodrinil slednjič tudi »ladjo puščave«. Izza biliške dobe so velbloda častili vsi narodi, ki so imeli kedaj posla v krajih, kjer je doslej odpovedalo vsako drugo prometno sredstvo. Danes pišejo pariški listi nekrologe velblodu, prijatelju človeka. Moderna tehnika, ta sovražnica vsega starodavnega in naravnega, mu je zadala smrtni udarec. Oni francoskih slikarjev, ki se nazivlje-jo orijentaliste, dasi najrajši slikajo peščene pokrajine zapadne Afrike, žalujejo za velblodom, ki je bil mnogokrat edina živa točka njihovih stvaritev. Alphonse Daudet piše, da je za tara-skonskim Tartarinom, ko je zapuščal Afriko, skočil njegov velblod v morje. Tolike prisrčnosti od avtomobila ni pričakovati. .• e V, ; » * * * ’•» .*-% i—JTV** **”*' i .. r. -. v ) v t ' \ .• > ‘\ „ : ,y \. .X IH Tam v kopališču pranje letno je z milom „Zlatorog“ prijetno, ko polne pene vse so bane, c’lo dame kukajo skoz> špranje. S N s"~'+ iiedi yj 5HHUEHEZl£Z)SZ15ZJ335ZJ5ZJSZ]£2i5ZJSZJSŽJ S TRAM 4. >D B L A V B Ck Dobri plemeniti ljudje m bofe socializma, ker mislijo, da moro uaifiti kulturo. A ko bi ae poglobili ▼ bistro —el alizma, bi m lahko prepriMi, trn m daje nobea »iste* teko Rerflfefk ta teko močnih pofojor m raaiirjaaj« kal-ture, kakor pravi eodaliiom. MALI OGLASI Žika Ne samo brati, temveč ee prepričati, da Je nala pravo domača >KOLIKSKA CIKORIJA« T •reji kakeroati prrerrttaa. Gospodinje KroMi in ftrojnčlcc! V* J Razpošiljam v poljubnih modelih pe meri |e najboljši in najzdrareffi nadomestek ta pravo kavo. Zahtevajte |o pri svojem trgovca. Prakaraa >ŽIKA< i. l •. t, I^iMjaM, ■ahtevaJte pri aaknpa samo > ADRIA« vanilni-sladker ta peci val p ral ek. Odklanjajte allvredao ponaredbe. Razpošiljam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode — KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj za krojaitvo, LJUBLJANA, Krlževnlika ulica Štev. 2, I. nadstropje. ■■■■■■■■■■■■■a \ Obleke I In moderni površniki 1" po zelo nizkih cenah v oblačilni industriji I A. KUNC j Ljubljana, Gosposka ul. 7 T Imenu Strok. kom. (P- odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tlaka tiskarno Mak s o Hrovatin A. USN Ljubljana, Židovska ulica Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne Krznarnica in izdelovanje čepic. Čepice za železničarje, financo, društva i. t. d. v zalogi. Kino ..ljubljanski duor". Mati, kl aru je trpežno t perila I Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na novo preurejeno brivnico v Florjanski ulici štev. 10. Točna in higijenična postrežba. Cenjenemu občinstvu se priporočam za mnogobrojeri < bisk Go ,-*o . Prava sredstva lepote 1 Katera drie, kar obetajo! že 25 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Ciza- lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Peller Eizfl-obrazna pomada zanesljivo varstvo proti solčnim pegam, solnčni opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zaje.avce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poStnino 25 Din. Elza-IHUno mlečno milo najmilejSe in najfinejše milo lepotel Ideal vseh mil I Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha 4 veliki kosi s pakovanjem in poštnino 40 Din. EizB-pemada za rast las krepi kožo na glavi, za- branjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnno 25 Din. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete : j To Je ono prave I | Iščite v vseh poslovnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Peller. Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 Din In 6 Din; Elza mentolni črtniki 7 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza šumski miriš za sobo 15 Din: Olicerin 4 80 in 18 Din; Lysol, Lysoform 25 Din; KlneSki čaj od 2 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din; Elza-mrčesnt prašek 10 Din; strup za podgane in miSi 8 Din. Za primot se pakovanje in poštnina računa posebej. Na te cene se računa sedaj še 10*/* doplačila. Adresirati natančno Eugen V. Peller, lekarnar, Stubica Donja, Hrvatsko. Elzatrg št. 334. Ustanovljeno leta 1852. TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve vibbbbbb Znižane cene za otroške vozičke Novi modeli. — Poslužujte se Izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. -r Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-Ijanie dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. Amerikanski pisalni stroi „UNDERW00D“ In vse posrebKine najboljše vrste nudi „Underwood \ Zagreb, Mesnitka b r. 1 Pri nizki cenil Ign. Žargi Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3 Nudi cenjenim odjemalcem veliko iz-bero potrebščin za krojače in šivilje. Velika izbera nogavic, rokavic, triko perila in površnn 2ensk'h volnenih jopic ter razno moško, damsko In otročje perilo, svilene, pietene samo-veznice itd. Na drobno in debelo. Vse po primerno znižanih cenah! Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini '.DANICA” Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrlnjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba točna in vestna. ZADRUŽNA BANKA t Ljjalia* i, Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilna vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje Delniški kapital K 12,000 000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. - Telefonska Številka 367. ne, pač pa po zelo nizk h cenah dobite vse kuhiniske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska. koMarska, ko-vmostiskarska. ter ključavničarska dela in dru-Kt* pr- dm*rte ori zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Lilijana, Kolodvorska ul. te Telefon št. 729.