a Domovina
ITTg
SLOVENIAN
MORNING MWSPAPCR
CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. OCTOBER 26, 1049
LETO LL-VOL. LL
IX SiLOVtMBJC
ODVZEM PREŠIČEV.
tem nobenega blaga, ki bi ga
Mesec september je bil mesec za odvzem prešičev: Komunistični
mogel tak kmet kupiti za svoje potrebne. Dati in obljubiti je
funkcijonarji so hodili po deže- preveč. Sicer pa tudi tisti, ki
!i in določalj prešiče za oddajo. Plačujejo nad 100 kilogramov težke po 20 dinarjev kilo. To je prva letošnja oddaja. Druga oddaja, to je debelih prešičev, boi okrog Novega leta.
ZA ODDAJO. KROMPIRJA imajo letos poseben postopek. Pridelka ne precenijo v kletfeh, ampak na njivi. Njivo zmerijo in potem odkopljejo par metrov. Po tem, kakšen krompir najdejo na teh par metrih, potem zra-čunajo, koliko je vsega in koliko ga mora kmet oddati. Marsikdo mora oddati. polovico. Seveda vedno pravijo, da oddano plačajo. Toda kaj ti pomaga denar, če potem zanj ne \(oreš ničesar kupiti. Velike so seveda |udi oddaje vseh vrst žita, celo ovsa.
ŽIVILSKE OBLAČILNE KARTE IN BONI. — Titovi ko-
Pod tem naslovom bomo A bo-munisti so silno pošteni ljudje, (jgjj objavljali imena in podat-
Drže se svetega Pavla, ki pravi: “Kdor ne dela, naj tudi ne je.” Dodali so samo še: “Kdor ne dela za državo, naj tudi ne je.” živilske karte in karte za obleko dobe samo tisti, ki delajo v državni tovarni (drugih tako ni več), ki delajo na državni železnici, vf i ar-
!n v razhih oboroženih formacijah, če v družini ni nikogar, ki bi mogel iti na suženjsko delo države, taka družina lahko pogine. Saj so bolni, stari in betežni samo za napotje novi svobodni socialistični državi. Taka je nova pravica. Tudi kmetje, ki že niso v zadrugah in ki ne morejo poslati nobenega na delo v državni režiji, ne morejo dobiti kart.
Obljubovali so lansko leto zlasti oblačilne karte tistim kmetom, ki prodajo državi več, kot je ukazano. Kidrič je imel o tem celo vrsto govorov. Bile so to samo obljube. Res so dajali neke bone, toda večino ni bilo po-
CLOUOY
Vremenski
m
prerok
pravu
(nič se ne ve breč ciganke)
Večinoma oblačno danes in jutri, v južnih krajih dež, še vedno dokaj mraz. Toplomer okrog 60.
Tri m dan
delajo za državo, mnogokrat ne dobe za svoje nakaznice nikake-ga blaga. "Blaga ni,” to je vse, kar edo v državni prodajalni. “Kjer nič ni, še cesar pravico zgubi,” pravi pregovor, ki tudi Titovem cesarstvu velja. Ponekod manjka vsega: obleke, čev lje\, soli, mila. Sladkorja ljudje po hribovskih krajih že sko-ro več poznajo. Vse to trpljenje more poznati samo tisti, ki ga okusi Maršalu Titu in njegovim bližnjim pa seveda ničesar ne manjka. Ta si lahko privošči prepiranje s prejšnjim moj. strom.
Prosimo režite nas v Ameriko
gala, da je Tito dobil mesto v vanje ge. Vere Milavec - Slej-
ie bilo!
varnostnem svetu Zveze Narodov ko na klavirju je bilo brezhib, iz čiste demonstrativnoSti proti no in prvovrstno.
Moskvi. Tito je sicer podrl mo-|	-------o-
ke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10816 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki
mo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napraVi trden sklep da bo po-] magal vsaj enemu.
Ivan Mohor, roj 1888 Mrzla vas, kmet, z ženo in sinovi: 29,
23,18,12, 8 let, ter hčerami: 19,
Policija v, Pragi hodi okrog in si zapiše vse, ki ne delajo. Kadar bodo prišli komunisti tukaj v Ameriki na vlado, tudi naši tovariši ne bodo več postavali in politizirali po raznih “domovih."
• • •
Tudi birt Janez 3e ne bo mogel tedaj več izgovarjati, da “dela,” ker njegov antverh ne spada v kategorijo dela.
14 in 9 let.
Rudolf Ornik, roj. 1915 v št. Jurij v Slove. Goričah, kmet, z ženo in hčerko 9 let,
Rudolf Poklar, roj. 19g0 Pod-igraje pri Reki, kmet, z ženo in 2 letnim sinom,
Otmar Tašner, roj. 1917 v Št. Jurij v Slov. Goricah, kmet, z ženo in 13 letno hčerko.
Matevž Eržen, roj. 1895 'v žireh, delavec,
Ivan Haložan, roj. 1895 Dev. Mar. v Polju, tov. delavec, z ženo in hčerkama 17 in 13 let, Eleonora Kocjan-Cigoj, roj. 1924, bolničarka, s hčerko 5 let, Ivan Mbefič, roj. 1902 v Spo-novici, natakar, z ženo, hčerko 11 in sinom 4 leta,
Katarina Orel-Ceudek, roj. 1913 v Cerknem, s sinom 11 let, gostilničarka,
Janez Petrič, roj. 1912 v Gradiško pri Rakeku, zidar, kmet, z ženo, hčerko 5 in sinom 2 leti, Valentin Potočnik, roj. 1908 v Bevke pri Vrhniki, aktivni oficir (sprejme V3e) z ženo in enoletno hčerko,
Janez Radovičevič, roj. 1914 v Pristava pri Novem mestu,
...............pridružilo stavkujočim jeklar-'varnostni svet. Zveze Narodov.
strojevodja, z ženo in hčerko 5 jem. Federalni posredovalnif«l karikaturo je napis: “Radi
urad se je še v zadnjih urah ne-lvečje jasnosti smo narisali kako
let,
Nek šaljivec je obesil na tak “antverh,” kot je Janezov, napis z besedami: Tukaj se brije, češe in striže! Tolmačenje svobod-
Novi USA ambasador v Belgradu
“Zvonov” jubilejni koncert
Koncert,,4 kateim je prosla-
vi .. v.„	,	. ,.. vfl pevski zbor “Z.von” svojo
Ena najtežjih diplomatskih 36.iet„ico v nedeljo zvečer, je
služb — Dvoličnost Titove j 8i ja j no u8pei. Program je bil *Kre — Belgrad je žarišče skrbno izbran in odlično izva-
novih spletk v mrzli vojni.
Washington. —
jan. Posebno so se odlikovali
Za novega W'sti; Mrs' A*n<* ža*ar in
ambasodarja v Jugoslaviji je "ato ž nJavretd Ma"y
State Department predlagal ka-1 v °f°,?ku op“ete
___	n „1 “Valčkov čar” m v narodni
rijernega dlplomata George V.>go ^ skup zbrftni/. teno.
Men, pomožnega tajnika
ništvu za zunanje zadeve. Allen, nem pozdravu„ in „Gor 6ez je. je bil naš zastopnik v Irany, je zer0).. in baritoni8t SUve8ter bil v naši delegaciji na mdskov ski konferenci s prejšnjim taj
zero,
Paulin v pesmi “Slava delu." Prav tako dovršni so bili na-in
.._____-o- »»».^...^.jtniki.so
Narodov pri konferenci v San uživali v polni meri prelest Francisco.. Splošno se smatra, 'slovenske pesmi, kar so doka-da je novi ambasador sprejemali z burnimi in hvaležnimi eno izmed najtežjih pozicij v aplavzi, s kaetrimi 'so dajali svetovni diplomaciji. Tito in'duška svojim željam za pono-
nikom Cordell Hallom in je so- gtopj mojkega, ženskega deloval pri ustanovitvi Zveze raešanega zbora. Pošetnii
\T CmaJ Aa. a- aai	aa.aajal O.aa ...	I
njegov spor z Moskvo je polnem vitev prekrasnih pesmi. Zbo-
razmahu. Prenesel se je na zu-Jru se pozna strokovnjaška šo-
nanjepolitično in mednarodno la njegovega učitelja Ivana
polje z zadnjimi dogodki v Zve-
Zormana, ki je dirigiral ta lepi
zi Narodov. Amerika Je poma- jubilejni koncert. —•; Spremije-
stove z Moskvo in kakor izgleda je vsak sporazum med njima nemogoč. On je postal komunistični heretik in izdajalec. Prav tako pa je Tito ostal komunistični diktator v celem svojem sistemu vladanja in to povdarjaj in naglaša pri vsaki priložnosti. V njegovi vladi niti sledu ka
NOVI GROBOVI
Emerik Paušič V pondeljeic zjutraj je preminul na svojem domu na 19631 South Lake Shore Blvd., Euclid:, O., Emerik Paušič, star 53 let. Tukaj zapušča soprogo
Življenje Slovencev v Argentini
POROKE. — Poročila sta se Darinka čehovinova, in g. Oscar Otmar Delucchi. Poročne obrede je opravil g. Janez Hladnik. Darinka Čehovinova je znana vsej slovenski koloniji po svojih številnih prevodih v "Duhovnem življenju.”
GOSPODARIC ALBIN iz št. Ruperta se je poročil z Marijo Petelin iz Ribnice; Arčon Ludvik iz Ljubljane si je izbral za žhtljensko družico Ivanko žida-nek iz Ljubljane; Fister Stane iz Mirne peči je popeljal pred oltar Miko Korošec iz Dobrepolj; Gimpelj Matija iz Šmihela pri N. mestu je vzel Ivanko Bricelj; Peček Joe iz St. Catharines, Ont., se je pa oženil z Vali Valjavec iz Ljubela.
V SAN JUSTO sta se poročila znani tenorist in telovadec g.
Ljuba-Pavla, 17. julija sta pa stopila pred oltar v San Marti-
Delavski tajnik Tobin poziva k učenju in izpol njevanju pap. okrožnic
Detroit. — Tajnik za delo Maurice Tobin je v nagovoru na tukajšne člane kluba “Prvega petka” govoril o papeških okrožnicah o delu in zaščiti delavstva. Rekel je, da bi moral vsak katoliški delavec in podjetnik točno poznati okrožnice papežev Pija XI. in Leona XII.,
Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice
Vesela vest—
Pri Mr. in Mrs. Wm. Bueh-ner, 1105 E. 71. St se veselijo krepkega sinčka, ki je bil rojen 17. okt. v bolnišnici sv. Ane. Ime so mu dali Robert Francis. V3e je zdravo in veselo. Mate-da bi mogel po vesti pravilno rino dekliško ime je bilo Mary
ravnati v poslovnih in delavskih stvareh. Vsakdo mora poznati najprej osnovna pravila posla, kS se ga loti. Le v družbenih odnosih smo tako malomarni, da je zelo malo katoličanov, ki imajo opravka s poslovnimi stvarmi in odločajo o odnosih dela in kapitala, o pravicah podjetnikov in uslužbencev pa poznajo osnovna moralna pravila, ki so tako jasno in točno povedana v papeških okrožnicah. Pri sedanjem
Lipušček Silvo in gdč. Kocijan kritičnem stanju v družbenih od-
nosih nihče ne more brez odgo-ornost pred 3vetjo več biti tako
Au g. Levstik Jože in gdč. Danica malomaren, da ne bi pred vsem Tekavec. G. Gorazd Hotimir se‘bil točno poučen kaj v teh stva-
je poročil z gdč. Terčič Sonjo, h eh uči poglavar Cerkve. Dol-
POSTAVIL SI JE ŽE DOM. žnost vseh katoliških organiza- Ufornije. Tukaj bosta ostala do
—Alta Gracia. Kraj v katerem, cj j je, da poučevanju o teh okro-živimo, je zelo lep. Sem prihajal žnicah posvete vso pozornost in veliko turistov, posebno iz Bs. skrb.
Airesa. Bogatejši ljudje iz Ca-pitala imajo vsi tu svoje vile. Podnebje je dobro. Je bolj vetrovno, zato ni bilo prehude vro-
Titovci glasujejo z zapadnimi silami
Baraga. Mrs. Frances Baraga je s tem postala že sedmič stara mama. Čestitke!
Zveza oltarnih društev—
Zveza oltarnih društev ima v nedeljo popoldne po pobožnosti ob 2 :S0 sejo v šoli sv. Vida. članice so prošene, da pošljejo pravočasno odrezke nazaj, ker bodo v nedeljo dvignjene številke.
Maša fa 31. letnico___
V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maža za pok. Johna Modic v spomin 31. obletnice .njegove smrti Prijazen obisk—
Včeraj sta nas obiskala Peter in Anica Franks, ki sta dospela v Cleveland na obisk iz Ka-
6. novembra. Nahajata se na 11904 Silmor Ave. telefon GL-3296. Njiju stalno bivaličče je v Los Altos, Kalifornija, kjer lastujeta in vodita moderne potniške kabine in parkališče za
Lake Success— V vprašanju avte in trailerje. Prav veseli smo čine. Mraza pa še tudi nismo do-l italijanskih kolonij je Jugosla- ju biH videti tako zdrava in za-
-Al -LV..1I11 n	____ _! »A 4>a l«IU »InoAnala n»nK oAniofalri PO-I

,
ji policiji aretirati za prisilno Christine omož. Trauburt, v
delo nove množice ljudi, samo v
Sloveniji več tisoč. Policija je brata Alberta v Madison,> O. in
ljudi aretirala in odpeljala brez vsakega sodnega postopanja. Med množicami aretiranih je bilo mnogo mater, ki šo doma pustile nepreskrbljene otroke in deklet po 14 let starih. Tito prav tako če rte še bolj 'odločno odklanja, da bi sprejel kake politične nasvete od Amerike kakor sedaj odklanja komando Moskve. S to svojo politiko je dovedel Jugoslavijo v popolno politično iz-olacjjo. Rusija kaže očitne namene, da bo vzdrževala nemire na Balkanu. Napoveduje geril-sko vojskovanje proti Jugoslaviji. Amerika je v Jugoslaviji težkem položaju, ker ji ljudstvo zamer ja, da brezpogojno podpira Tita, dasi^na drugi strani ves narod odločno odklanja
je zopet postal Žarišče posebnih spletk v igri in borbi med zapad-nim in vzhodnim svetom. Zato bo novi ambasador imel težko In usodno nalogo.

Delavstvo v industriji aluminija tudi-stavka
‘"‘»C***9'®
Wallaburg, W. Va. 2 vnukinji,
Franka, sestri Emmo omož. Okioki in Olgo omož Toni ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Drnovo pri Krškem, fara Leskovec na Dolenjskem. Tukaj: je bival 42 let in je bil član dr. Camiola Tent 1288 T. M. in dr. Waterloo Camp št 281 WOW. Pogreb bo v četrtek iz .pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi na 458 E. 152 St. čas še ni določen.
Constantine Efremedes V pondeljek zgodaj zjutraj je na svojem domu umrl Constantine Efremedes. Bil je eno leto bolan. Doživel je starost 63 let. Rodom je bil pokojni iz Grčije: Stanoval je na 1734 E. 19. St Po poklicu je bil krojač. Za njim žaluje soproga Androniki,
tulf. farmarjev. Z ženo sva ku pila 3,000 komadov opek in sva si, postavila 5 m dolgo in 4 m široko hišico, v kateri imava sobo
in kuhinjico. Imela sva toliko, sko stališče kot nepraktično in
da sva lahko vse takoj plačala in sya.sedaj na svojem. Zasluživa oba dobro. J. V.
DNEVI ŠO KRAJŠI, VODNIKI NAJ BODO PREVIDNI PRI VOŽNJI PONOČI
Cleveland, O. — Odbor za ti brzino svojega vozila, pa-
Moskvo in komirvformo. Belgrad dva bralta jn segtra. Pogreb bo
sredo popoldne ob 2:00 uri z molitvami v cerkvi St Spyridion na Addison Rd. Pogreb oskrbuje zavod Grdina in sinovi.
■	' —i--o-------
.. ... .
! dal brezplačno na razpolago eden
dom dati pravico eamo-oprede- ]j litve in lastne vlade; Jugoslavija je doslej zagovarjala ruske propagandne resolucije, v zadnjih sejah pa je napadla sovjet-
nestvarno. Glasovala je za resolucijo kot jo je predložil brazi-lijski delegat.
večjo varnost pri prometu na cesti apelira na voznike, naj bodo bolj previdni zdaj, ko se hitreje zmrači. Kmalu bodo ceste mokre in ledene in opasno bo voziti z avtom. Treba bo veliko večje previdnosti.
V mraku in če so ceste slabo razsvetljene, ima voznik slab razgled pred seboj. Zato mora pa tudi voziti s toliko večjo previdnostjo. Kadar, se enkrat
žiti mora na pešce, ki gredo preko ceste, ter gledati, da ni-i ma premočnih luči, ki motijo voznika, kateri vozi od nasprotne strani.
Seveda, pa tudi pešci morajo biti v mraku in ponoči bojj previdni, kadar gredo preko ceste. Naj se zavedajo, da je težje za voznike, da bi jih opazili v temi. Naj gredo preko ceste samo tedaj, kadar ni no-
zmrači, mora voznik zmanjša- benega vozila v bližini.
Razne najnovejše svetovne vesti
Tito ameriški najemnik
Moskvo, Rusija. — Sovjetsko časopisje prinaša karikaturo Tita naslikanega kot psa, ki ima med zobmi dolar, je priklenjen na vrvici, ki jo drži in vodi stric
Pittsburgh. — 16 tisoč delavcev v industriji aluminija se je Seni, ki vleče svojega kužka v
Marjan Rudež, roj. 1923 v Pa- prestano prizadeval, da bi stav- ’e Tito vstopil v varnostni svet
*	’	......	__ 7,rMin \Tni*rolntr TiIa Ia nnš
zinu, mehanik,
Franc štokelj, roj. 1927 Ajdovščina, krnet,
Ivan Tkalčevič, roj. 1886 v Slav. šamac, mašinist,
Anton Zakšek, roj. 1915 v Dromlje pri Brežicah, profesor, (sprejme vse), ■
Anton Zupančič, roj. 1918 v Jezero pri Trebnjem, kmet, Marija Andronja roj. 1878 Impolje pri Krškem, kmetica, s hčerjo,
ko preprečil ali vsaj odložil, pa so bili V3i poizkusi zastonj. Predsednik jeklarske delavske unije Philip Murray je ob tej priložnosti dal pojasnila kaj je nagnalo delavstvo v industriji aluminija v stavko. Povdaril je, da je brezbožen kapitalizem prav tako nesreča za Ameriko, kot brezbožen komunizem. Rekel je, da unija ni prekinila pogajanj za sporazum in da je krivda za začetek stavke na podjetju.
Zveze Narodov. Tito je pač ameriški najemnik.”
USA zaprla konzulat v Severni Koreji
Seoul, Koreja__Sem sta pri-
šla ameriški konzul in podkon-zul v Dairen, severna Koreja. Povedala sta, da so jima komu-
NEW YORK_______Predsednik Truman je spet pozval vse na-
rode sveta naj sprejmejo odredbe za učinkovito kontrolo atomskega orožja. Govoril je pri polaganju temeljnega kamna za poslopje Zveze Narodov. Združene Države, je rekel predsednik, bodo vztrajno podpirale Zveze Narodov. Prav tako bodo pa tudi podpirale Baruehov načrt za kontrolo atomske energije dokler ne bo kdo predložil bolj učinkovitega načrta. Treba je vztrajnosti, potrpljenja in razumevanja pa se bodo našle mirne rešitve vseh spornih mednarodnih vprašanj. Noben narod ne more hoditi vedno čisto svojo pot. Človeški odnosi se morejo urediti s pogajanji in popuščanjem. Poleg predsednika Trumana je govoril tudi predsednik skupščine Zveze Narodov Carlos Romulo.
« • «
LONDON, ANGLIJA. — Vlada Velike Britanije je pred ložila načrt novih žrtev, ki jih morajo Britanci sprejeti, da bi se okrepilo gospodarstvo dežele. Vlada je sklenila znižati uvoz za $600,000, ukinila je podporo cen za ribe in nekatere druge predmete za prehrano, ukinila podpiranje gradbe novih hiš in ukinila brezplačno ordiniranje zdravniških receptov. Vlada upa, da bo s tend odredbami prihranila 784 mBjonov dolarjev.
• * ® •
BUDIMPEŠTA.««! Komunistična madžarska vlada je obe-
zapreti ameriški verni Koreji.
ilat v se-
nisti delali neprestane težave, tako, da hi kazalo drugega kot sila generala Georgy PaKfy-ja in še tri druge oficirje. Bili so
sojehi v tajnem vojaškem procesu in obsojeni, da so delali proti varnosti države.

____________________________■
itev rožnega venca na domu
Mrs. Muniza, 6603 Edna Ave. Rojenice—
Družino Mr. in Mrs. Joe Stu-sek so v nedeljo obiskale vile ro-fjenice v Booth Memorial bolnišnici ter jih obdarile z zalo deklico. Tako sta postala Mr. in |Mrs. Anton Stuaek, 29654 Grand Blvd. že trinajstič stari ata in’ stara mama. čestitke I Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Stemberger iz 8613 Rosewood Ave. se je povrnila iz bolnišnice. Zdaj bo doma pod zdravniško oskrbo. Bo prav vesela prijateljskih obiskov.
Naj sami prinesejo—
Nabiranje za Community sklad bo v teku do vključno četrtka 27. okt. Ako katero družino niso obiskali nabiralci, lahko sama prinese v glavni stan, ki je v Ameriški Domovini, 6117 St. Clair Ave.
Demokratski shod—
V sredo zvečer ob 8:30 bo javni politični shod v SDD na Recher Ave. Shod prirejajo kandidatje demokratske liste z Richard A. Maher na čelu. Nastopili bodo razni govorniki ih dobila se bodo tudi okrepčila. Vsak je prijazno vabljen na ta shod, da sliši politične govornike in jih presodi.
Peta obletnica—
'V četrtek bo v cerkvi sv. Vida ob' 8:30 zjutraj sv. maša za pokojno Julijo Adamič. To bo tudi spomin pete obletnice njene smrti.
Poizvedovalni kotKek
Brumen Mirko, Colonia Va-caciones, M. O. P. Playa, Cha-padmalal, Mar del Plata, Argentina, išče svoje sorodnike: John Kumer, Franc Kumer, Martin Kumer, Marija Kolenc roj. Kumer. Vsi so doma od sv. Križa, obč. Velika vas pri Moravčah. Prošeni so, da se oglasijo na gornji naslov.
iwHnraimmn; ixmuviiw, October sb, nag"* ^
fin AMERI$	KA DOMOVINA
«• Lu	jriwp	-**- nH st wz JZ3SKH - sr1	
ms	NAROČNIN/ Z* Zed. države $8.80 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leto $3.00. Za Kanado in sploh aa delale izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, na 8 manam
OCTOBER M HOM mi WD TKV m UT I 2345678 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 % % 25- 26 27 28 29	$3.60. SUBSCRIPTION BATU United Statse $8.50 per jm/r, »5.00 for 6 montha; $8.00 tar D months. Canada and all otter countries outside United Stote« $10 per year. $6 for 6 monitte, $6*50 for S months.
Entered m aecotuLcUuu mefcter January flth 1908, at the Port Offloe rt niavpiand. Ohio, under the Art of March Srd 1879.	
	No. 209 Tues., Oct. 25, 1949
0« bo»te to vpraSanje laže razumeli, naj povemo, da je v okraju Cuyahoga 60 neodvisnih vasi in mest, ki imajo 108 separatnih davčnih distriktov. Danes ima nad vsem tem okrajem nekakšno besedo Cleveland, ki daje skoro vsemu okraju vodo, letališče, stadion. V vsem tem ima besedo zdaj samo Cleveland, ker nima okraj nobene vlade, posamezna mesta in vasi v okraju so pa le del obsednega okraja.
Ker nima okraj skupne vlade, 'tudi ne more skupno nastopati za interese vsega okraja, ne more delati načrtov za razvoj in izboljšvo okraja.
Na! list toplo priporoča volivcem okraja Cuyahoga, da na 8. novembra napravijo kriŽ^red “yes” na glasovnici, ki pravi: Shall a County Charter Commission be chosen?
BESEDI IZ NARODA
iiunmum.....................********
Ali naj ima okraj svojo vlado?
Državljani okraja Cuyahoga bodo imeli na 8. ftovem-bra priliko odločevati v dveh važnih zadevah: 1) ali na) ho izbrana čarter komisija za okraj in 2) izbrati med 30 kandidati 15, ki bodo spisali čarter in ga prihodnje leto predložili volivcem, da ga odobrijo ali zavržejo
Naj spregovorimo nekaj besed o teh dveh vprašanjih, ki jih bodo državljani okraja Cuyahoga dobili 8. novembra poleg glasovnic za župana in mestne odbornike.
Naš okraj je politično upravljan še prav tako_ kakor je bil pred 115 leti. Okraj Cuyahoga je danes največji in najbogatejši okraj v državi Ohio, pa ima prav tako upravno sestavo, kakor jo ima okraj Vinton, ki je najmanjši in naj ubožnejši v državi Ohio.
V prvih letih obstoja naše države je bil take vrste sistem za upravo dovolj uspešen, ker so bile potrebe pred sto leti vse drugače kot so danes. Kar je odgovarjalo takrat, na noben način ne odgovarja danes, to bo priznal vsak. Dosti se je pojavilo potreb v okrajih, ki ne zadenejo več samo ene vasi, samo enega mesta v okraju, ampak so postale skupne potrebe vsega okraja. Ker okraj nima skupne uprave, ki bi take probleme rešil, ker so pač skupni problemi, zato jih morajo reševati posamezni kraji, vasi ali mesta v okraju, na	...	--
svoje stroške in v ogromno breme. Ako bi bila za ves okraj kvarjen ministrant, ena uprava, ki bi skrbela za vsa posamezne mesta in vasi v pripoveduje, kako okraju, bi se prihranilo mnogo denarja.
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Prosvetin urednik Tone Garden očividno ne želi zamuditi nobene priložnosti, da zamahne a svojim uredniškim krampom po slovenskih beguncih pred titovsko povodnijo ter zliti nanje nekaj čebrov smrdeče tekočine, kakršna se zbira v jamah pod tistimi znanimi stavbami, na katere spominja Titove podanike dan za dnem uradni naziv komunističnih krajevnih priganjačev ali sekretarjev. Tako mu je nudila takšno priložnost tudi Ivan Andrejčičev« brošurica “Edvard Kardelj, minister - morilec,” o kateri sem jaz spregovoril že pred meseci. Jaz sem tedaj (1. junija) pisal:
“Te dni mi je prišla v roke knjižica z naslovom: ‘Edvard vard Kardelj, minister - morilec,’ ki jo je napisal neki Ivan Andrejčič. Če verjamemo Andrejčiču, tedaj jč pravi razbojnik med jugoslovanskimi komunisti Kardelj in ne Tito, ki se zdi v primeri ž njim po hleven in nedolžen kot nepokvarjen ministrant. Knjižica pripoveduje, kako se je Kardeljev morilski talent razmah-
‘JU. °1 se	• Wni SorterI »il med ‘osvobodilno’ vojno,
To je namen, da dobi okraj Cuyahoga svoj lastni čarter! tekom katere se je omejeval
iMf! ^	l>mfre..VWi«8«jha zahrbtne umore Slovenskih
Ilc* 4AI11UVUC uniuic oiuioHonui
političnih voditeljev in duhovnikov, ki so odklanjali komunizem, dočim je ostro nasprotoval vsakemu ubijanju okupatorjev, Nemcev in Italijanov. Andrejčič podpira svoje trditve s citati iz Kardeljevih pisem. Za krasne obešenjake
Kakor vsak pismen čitatelj lahko sam presodi, nisem An-drejčičeve brošure ne hvalil niti grajal, temveč se omejil na kratko objektivno poročilo in pridržal končno sodbo s pogojnim "če” (če je res tako). O točnosti ali netočnosti An-rejčičevih navedb namreč ni-
sem mogel spregovoriti, ker grob.”
•Kassel** *_ l arfilrg nrcin r 11--J-j M«	iwum-o-;
okraja pravico postaviti svoj čarter za svojo lastno upravo ali vlado. Da se to doseže je potrebno sledeče: Večina volivcev v okraju mora odobriti vprašanje: ali naj se izbere komisija za okrajni čarter? Pri istih volitvah pa volijo državljani za 15 oseb, ki bodo dobile nalogo, da sestavijo okrajni čarter in sicer bodo delali na tem brez vsake plače. Vsak državljan bo dobil torej poleg drugih ti dve glavnici. Ena
bo majhna in boste napravili križ pred yes, ali pred no. pisem. Za krasne obešenjake Ako bo volilec napravil križ pred yes, bo njegov glas odo- ge navdušu.iejo naši sopotniški braval okrajno komisijo za sestavo čarterja. Na drugi gla- kapitani'”
sovnici bo pa 30 imen in od teh si jih ne sme volilec izbrati »■'-»-------->-	----
več kot 15. Križ lahko napravi pred enim kandidatom, pred dvema, ali pred vsemi 15. Nikakor pa ne več kot pred 15 imeni.
Ako bo na 8. novembra odobreno vprašanje, da se ustanovi komisija za okrajni čarter in ako bo ob istem času izbranih 15 oseb za sestavo tega čarterja, bo imelo tistih izvoljenih 15 oseb devet mesecev časa, da sestavijo čarter za okraj. Ta sestavljeni čarter bo predložen državljanom Cuyahoga okraja v odobritev pri volitvah meseca novembra 1950. Da bo čarter takrat odobren, mora zanj glasovati večina volivcev in sicer: večina volivcev v vsem okraju; večina volivcev v največjem mestu tega okraja; večina v okraju izven največjega mesta; večina v neinkorporiranih mestih. Samo tedaj, ako bo dobil čarter večino v vseh teh slučajih, bo sprejet.	— ------- —------------.
Ako bo odobren poseben čarter za ves okraj, bo imel P*Uc kakor jaz! On je kar okraj nekakšno lastno vlado. Danes, to se pravi po seda- w”	ws”~'’'1
njem sistemu, upravlja vsak okraj državna legislatura. Ako bi imel naš okraj svoj čarter, bi se lahko vladal samostojno, kakor se na primer dnes vlada posamezno mesto.
Ampak tudi pod lastnim čarterjem bi okraj ne spravil vseh vasi in mest v tem okraju pod en mernik. Vsako mesto in vsaka vas bi imela svojo samostojno upravo, kakor jo ima sedaj. Čarter bi samo narekoval skupno upravo za ves okra v zadevah, ki se tičejo izboljšav za ves okraj, kakor; odvodni kanali, dobava vode, javna transportacija ceste in pota mostovi, dobrodelne ustanove in letališča. To bi bilo poc skupno upravo, ker vse to je zares skupen interes vsega okraja.
Ako bi bila vsa ta postrežba pod skupno upravo, je sigurno. da bi se davki lahko znižali pod sedanjo mero.
Nikakor pa ne bi novi čarter spravil pod svojo oblast naslednjih odgovornosti, ki jih nosi vsako mesto zase in jih bo tudi v bodoče; policija in požarna bramba, pobiranje smeti in odpadkov, šole, mestne uprave, to se pravi župane in mestne odbore. Vse te točke bi ostale še naprej pod vlado posameznih mest in vasi v okraju, kakor so zdaj. torej bi vsako mesto in vsaka vas obdržala tudi vnaprej svojo avtonomijo v vseh zadevah, razen v tistih, ki se tičejo vsega okraja skupno. Zgled: vsako mesto ima lahko svojo policijo ali požarno hrambo, toda javna transportacija ali odvoc -ni kanali pa niso zadeva samo tega mesta, ampak tudi sosednega, ali vseh mest v okraju.
Mnogo velikih okrajev v Ameriki, si je organiziralo si-, stem uprave po takem načinu, kakor tukaj razloženo.
priti do njih le na ta način, da so bila prestrežena po okupatorju ali pa zasežena v policijski preiskavi, bodisi nemški, italijanski ali kvizlinški, to j« Rupnikovi. To kaže, da je bil ta ‘Ivan Andrejčič’ tesno povezan z okupatorsko oblastjo, kajti ta pisma je mogel dobiti le v teh krogih. Možno je tudi, da so bili tisti citati fa-bricirani. Glase pa te dokaj avtentično.” (Podčrtanje moje).
Ali vidite, za katerim grmom tiči Tonetov zajec? Njega ne skrbi, ali so Andrejčiče-ve navedbe resnične in njegovi citati iz Kardeljevih pisem, s katerimi podčrtava svoje ob-doižbe, avtentični ali pristni. Kaj še! Saj sam pove, da se mu zde ti citati resnični, da se glase avtentično! Torej je vprašanje resničnosti teh citatov, ki govore, da je šlo Kardelju mnogo bolj za pobijanje domačh političnih nasprotnikov in duhovnikov kakor za boj proti okupatorju, v Tonetovih očeh postranska zadeva. Kar njega skrbi, je zgolj to, kje je avtor dobil Kardeljeva pisma!
To se tako sliši, kakor če bi sodnik vprašal državnega tožilca, kje je izbrskal svoj dokazilu materijah češ, kar šteje, ni resničnost ali magari ne-ovrgijivošt njegovih dokazov proti obtožencu, temveč vprašanje, kje jih je našel!
Bum! Bum! Tovariši pri Prosveti, ali se vam ne zdi, da vašemu šefu v glavi nekaj sumljivo ropota?
ni bil pravočasno viden niti v pojavu singularitot., Monsunsko vremenotvorno središče visokega zračnega pritiska pri Britanskem otočju je vse do sedaj vodilno. Primerjava korelacij med singularitetami v sedanjosti z onimi iz analognih primerov v preteklosti kaže na dve možnosti: I. prehod nove hladne fronte (t. j. padavine) v neposredni bližini 21. avgusta, ki ji bo hitro sledilo lepo vreme ustaljenega značaja s postopnim dvigom tempe rature, zlasti konec tedna. 2 razvoj ustaljenega visokega zračnega pritiska nad našim ozemljem, ki bo preprečil prehod hladne fronte od 21. avgusta. V tem primeru kaže korelacijeka povezava med singularitetami na novo hlad no fronto okoli 24. avgusta.” Kar bi jaz rad vedel, je, ali je ljubljanski vremenoslovec, ki je to poročilo sestavil, raz. umel sam sebe. Kar se tiče njegovih čitateljev, seveda kažejo se korelacijske povezave med singularitetami monsunskih cirkulacij, da jim je ostalo vreme tistega tedna prav zaradi njegovega čudovitega poročila z desetimi pečati zapečatena knjiga. Mož piše, kakor bi se bil naučil svojega poklica v kakšni komunistični politični šoli!

AL PA NE
Zdaj, ko sem imel naslove za Cleveland v žepu sem hodil bolj pokonci, kakor tisti, ki si po mili volji lahko službe prebira. Domačim sem povedal, da bomo skupaj samo do septembra, ako se mi ’kaj ne primeri, ki bi me obdržalo v Namignil sem, da bi
Kanadi. -„--
rsrr rs ežjšžs; its
kakšno primerno pozicijo do pomladi: magari če me postavijo za mestnega nočnega var-ha, ali pa mi poverijo predsedstvo udruženja za kidanje snega. Naj bo že karkoii, samo da bi ne živel ob svojem ter porabil to, kar bom čez poletje zaslužil in prihranil. Hranil sem res tako, da samega sebe nisem poznal. Začel sem pri cigaretah. V Ljubljani smo kadili “damen,” ki so
bile po dva za tri krajcarje in so imele oa koncu rorček, torej zelo gosposke. Sem bil res avanziral: še nekaj let prej smo v majni kadili listje in srobot, pri vojakih “ungariš,” po-potem pa “amen.” Včasih se Je primerilo, da se je dobilo kakšno izredno dobro srce, ki je fantu kupilo škatljo tistega finega tobaka z dolgimi nitkami, lasem podobnimi; ime tobaku je bilo “puržičan.” Kupili- smo hilzne in si sami delali cigarete. Boljšega tobaka menda sploh na svetu ni. • No, v Kanadi niso bile ci-
Tone tudi piše, da je “resnica, da so partizani imeli tudi aparat za ‘likvidiranje’ ljudi. Toda likvidirali niso poštenih Slovencev, vsaj ne namenoma, kakor natolcujejo belogardisti in njih zavezniki, marveč slovenske izdajalce, o-kupatorje in denunciante, ki so spravili toliko Slovencev koncentracijska taborišča ali v
nisem imel pred seboj nobenih dokazov ne o resničnosti niti neresničnosti njegovih trditev ali obtožb. Ampak ne fako Garden. Urednik s krampom in golido je drugačen kam-
brez vsakih dokazov brošurico in njenega avtorja na drobne koščke razcefral v svojem u-vodniku 11. oktobra in za nameček polil z gnojnico vse slovenske begunce.
“Tovariš” Garden ima seveda vso pravico do takšnega “trganja,” dokler je članstvo SNPJ zadovoljno z gnojnico za svojo duševno hrano. Te pravice mu ne želim kratiti, niti se ne mislim' pričkati ž njim o vprašanju resničnosti Andrejčičevih trditev. Moj namen je le, opozoriti na njegov bezniški polemični slog in kako skuša omajati verodostojnost sporne brošurice s sum-
Torej Tone prizna, da njegovi komunistični vzori morili politične nasprotnike, da-si skuša opravičiti njihove zločine s trditvijo, da njihove žrtve niso bili "pošteni Slovenci,”
temveč samo izdajalci,'•Ihsdu-hi in okupatorji (dasi Kardeljeva pisma, ki se Tonetu slišijo tako avtentična, da niti ne skuša pobijati njih resničnosti, navajajo, da se partizanska komanda v Sloveniji ni zanimala za pobijanje okupatorjev, temveč zgolj domačih po litičnih nasprotnikov). In kakšne dokaze ima za to trditev? Nič več in nič manj kot obto-ženčevo besedo, da je bil u-morjeni itak lopov, torej ga ni bilo škoda!
Kaj neki tako ropota gori pod streho, tovariši pri Prosveti? ''
■ » • •
Da ne bodo dragi bravci po
utNH	uiuDuiivc o sum* va ne
ničenjem in vzbujanjem pred- krivem sodili, da nimam nobe-
sodkov proti avtorju (pa se pri tem sam s seboj in svojo pametjo prička). Garden piše:	,
“Uganka je, kako je ta T-van Andrejčič’ prišel do teh dozdevnih pa zaupnih Kardeljevih pisem? Ker ne verjamemo, da so bila kje objavljena, in on vira ne navaja, je mogel
nega smisla za humor in da mi roji po glavi sama politika, ponatiskujem tedensko vre mensko poročilo ljubljanske meteorološke postaje, objavljenem z dne 20. avgusta v Slovenskem poročevalcu:
“V začetku tekočega tedna nas je presenetil nenadni izbruh monsunske cirkulacije, ki
Oktobrska številka “Svobodne Besede” prinaša na uvodnem mestu kritičen članek glede stališča newyorskega socialističnega tednika New Leader ki je objavil pismo srbskega socialističnega voditelja dr. Živko Topaloviča, ki pravi, da je treba pomagati Titu, ker je Stalin bolj nevaren narodom Jugoslavije. New Leader, ki je doslej dosledno pobijal vsako diktaturo, soglaša s Topalovi-čem in podpira Achesonovo politiko podpiranja Titovega režima. “Svobodna Beseda” zaključuje:
“Odbor demokratične akcije, ki izdaja Svobodno besedo, ne bo sledil Topaloviču, niti New Leaderju v tem oziru. —
Nam to principi demokracije prvi! Naj se Tito—če ostane živ V tej svoji krizi — še tako izpreobme in celo opusti svoj komunizem — česar ne verjamemo — njegovi zločini iz nedavne preteklosti ne bodo s tem izbrisani.
“Predno te mi pomirimo s komunisti v Jugoslaviji, te morajo prej umakniti s tilnika podjarmljenih ljudstev! Odpreti morajo brezpogojno državne meje in vse politične zapore in dovoliti svobodne volitve! Podvreči se morajo nepristranskemu demokratičnemu sodišču in če jih to oprosti — jim oprostimo tudi mi in ne prej!”
• « »
John Langerholc iz Johns-towna, Pa., svetuje v “Svobodni Besedi,” da bi Mirko Kuhelj in Milan Medvešek vzela s seboj v Jugoslavijo glavnega sekretarja SNPJ Freda Vidra in Toneta Gardna. Dobra ideja, zlasti kolikor se tiče Gardna ki bi s krampom in lopato ne. dvomno lahko mnogo več koristil Jugoslaviji kakor koristi SNPJ s peresom. Tudi bi ne bilo napačno, če bi vzela s seboj nekaj clevelandskih “to-varšev,” Seveda pod pogojem, da bi vsi skupaj tam ostali.
ženju z Marksom v Stalinovih marksistično-leninističnih Sovjetskih nebesih, srce pa se zvija v plamenih brezmejne lju bežni do hostarskega maršala; popoprana pa je ta zveri-ženost z dobršno mero božjega strahu pred ameriškimi ob lastmi, zlasti, odkar so naša sodišča pokazala, da ni potrebno, da bi bila demokracija brezmočna mevža napram komunističnim rovarjem.
* * *
Delo v tiskarni na romanu “Jutro brez sonca” imenitno napreduje, še par tednov, pa bo knjiga dotiskana, nakar gre v knjigoveznico, kjer bo dobila močne, trde platnice s krasto, umetniško naslovno sliko, ki upodablja znan gorenjski motiv. Pazite na naznanilo Ameriški DomoVini, kdaj nova knjiga izšla.
Evropski poročevalec tukajšnjega dnevnika Plain Dealer, John P. Leacacos se že več kot poldrugo leto trudi v potu svojega obraza, da bi si izposloval vizo za potovanje v Jugoslavijo. Vse, kar so mu dozdaj prinesle njegove prošnje, telegrami in posredovanje ameriškega poslanika v Belgradu, je “ne” od Titovega zunanjega ministrstva, ne da bi pojasnili, zakaj mu ne dovolijo vstopa v deželo “ljudske demokracije.” Ampak Leacacos je pred dvemi leti poročal iz Grške ne kaj resničnih o potuhi in pomoči, ki so jo dobivali grški komunisti od tovariša Tita. Jaz sem radoveden, kaj porečejo na to naš “krasni Janko” Rogelj pa drugi takšni tiči, ki čivkajo, da ni Titovina obda na z nobeno zaveso.
• * »
Prizor z .otvoritvene seje varnostnega sveta Združenih na rodov v januarju 1950.
REDITELJ (z globokim poklonom zbornici): Dame in gospodje, čast mi je, predstaviti vam novo članico, bivšo ljubico proletarske Sovjetije in današnjo satelitko dekadentne kapitalistične Amerike, gospo Titovino. Gospa maršalka, izvolite zavzeti svoj sedež.
Večina navzočih vljudno, toda brez navdušenja zaploska VIŠINSKI (in za njim Ukrajinec Manuilski): Buuuuuu!
Peter Kopriva.
“Svobodna Beseda1” ima na še sopotniške kapitane in cugs-firarje prilično pogruntane, ampak ne popolnoma. Na primer o “bojsu iz Klivlonta” ve, da je bolan, ne ve pa njegove prave bolezni, ki se imenuje ambicijoznost brez načel, ki ga sili, da vedno z volkovi tuli. S takimi tiči nikdo nikdar nič ne pridobi! Drugače so pa naši sopotniški vodje s Kuhljem, Gardnom, Vidrom in Boštjančičem vred žrtve razklane osebnosti (split personality) : duša hrepeni po zdru-
čudno
Janezek: Ata, kje 3i se pa ti rodil?
Oče: V Ljubljani.
Janezek: In mama?
Oče: V Mariboru.
Janezek: In jaz pa v Zidanem mostu. Ali ni čudno, da mo se tako lepo skupaj dobili?
-a*
Izmazal bi se rad
“Mamica, meni se je sanjalo, da sem se vozil s čolnom in da sem padel v vodo — ali se moram kljub temu danes umiti?”
kupovati najcenejše in v epem zasedanju šem jo pokadil samo pol. Tako sem jih primeroma malo pokadil, žveplenke sem dobil v kuhinji zastonj in tako sem izdal samo, kar je šlo za hrano in stanovanje. Grmkova žlahta ne bi Japčka poznala, če bi ga videla, kako pobožno spravlja vsako soboto dolarčke v kovčeg ter jih parkrat prešteje, predno se poslovi od njih.
Da bi te tako skrbno pristra-d^ne dolarčke čez zimo pojedel, nak, tisto pa ne. Tako ne bom nikoli prišel do milijona.
Bi bil kakor oni, ki je šel pes iz Ljubljane v Trst. Ko.je prišel pozno popoldne na Vrhniko, se je domislil, da bi bilo dobro nekje prenočevati. Ker ni nikogar na Vrhniki poznal, se je lepo obrnil in šel nazaj v Ljubljano prenočevat. Tako je delal, dokler se ni naveličal in opustil misel na Trst. Tako bi jaz spravljal prvi milijon skupaj, ako bi čez poletje delal, čez zimo pa spal in jedel.
Moja gospodinja je letala po mestu, da bi našla kakšno službo za svojega “star bordar-ja.” Nič in nič! Med menoj in med prilično službo je stal kot hudi duh — angleški jezik. Bridko sem očil šolam v domovini, ki me niso naučile angleščine. V glavo so mi ubijali latinsko in grško, tudi po francosko smo se nekaj časa spakovali, da bi se pa kdo spomnil na angleški jezik, nak, tistega pa ne. Pa ki bi meni takrat v Kanadi obrnil narobe zanaprejsko bodočnost. Edino nemško, da, tisto mi je pa služilo. Vsi so me imeli za Nemca. Ako sem jim hotel dopovedati, da sem z Slovenskega doma, je bilo prav toliko, kot če bi jim zatrjeval, da sem bil rojen na Popocatepet-lu. Vsak je vprašal: zna fant anleško?
Torej nič in nekega dne sem se odpravi) na kolodvor ter jih vprašal, če jim je znano, kje je Cleveland in če vozi vlak do tje. Uradnik je pogledal na karto in je hotel vedeti, v kateri Cleveland da bi rad. Joj, kaj jih je več kot eden? Moje spoštovanje do Clevelanda je zraslo za eno kiaftro. Pogledal sem v pismo in prebral naslov: Cleveland, Ohio. Pokazal sem to uradniku, ki je prikimal, da se bom lahko pripeljal prav do tje, če imam za karto. Domenila sva se, da se bom moral najprej peljati do križišča v Moose Jaw, ki je vzhodno od Regine, tam bom dobil pa železnico, ki vozi preko Minnesote in naravnost do Chicaga in tam bom dobil vlak v Cleveland. Vsa vožnja me bo stala $57.45. Malo dragi ste, sem rekel uradniku in hotel vedeti, ako bo kaj ceneje, če plačam vnaprej. Da ne, je rekel. Že dobro, sem dejal, si bom še premislil, če se bom peljal pri vas ali ne. Odšel sem s kolodvora precej počasi, pričakujoč, da me bo poklical nazaj, enčeš naj bi se dal pogovoriti, saj smo vendar ljudje. Pa me ni poklical, kar sem mu močno zameril, če me vjezi-jo, se pa nalašč ne bom pri njih peljal. Saj mora biti še kakšna druga pot do Clevelanda. Bomo še videli, saj ne gori voda, kakor so rekli naš oče, kadar so hoteli nekoliko odnehati. Ampak ne, kadar so zahtevali od mene produkcije.
ff xwemSka DOHOVUIX.
KANADSKA
<&
sjwStke...
Ameriška Domovih
PkVk i me/* m-Hoiwifc
AN IN WRIT LANGU AM ON
mormmnSmmma
Za Mpsnioili pogledal v Kanado
(Nadaljevanje)
Na ves glas sem se zasmejal, ko je naš voznik pognal od mostu ob vodi proti Niagarskim slapovom.
“No, kaj se pa ti režiš," bi rada vedela Micka, ki ji ni šlo v glavo, da bi brez vzroka usta raztezal. “Morda ti je všeč, da so te spustili brez hudega čez mejo?”
“Še nam povej, se bomo vsi smejali," je silil vame Jimmy, ki ima grozno rad, da povem včasih katero za smeh in kratek čas. To se pra\l kadar me mali vjame pri pravi volji, kar je zelo poredko. Vidi se, da se bo fant rad smejal, kar je dobro znamenje. Smeh je dober za želodec in za vse drugo. In poceni je smeh, da nikoli tega. Naš ta mali se tako rad šali. Recimo, če gre Micka v klet, se mali rad splazi za njo in jo počaka v temi
pod stopnicami. In ravno, kadar pride Micka iz shrambe za zelenjavo s polnim naročjem stvari za večerjo, se mali zadere s pravcatimi indijanskimi glasovi ravno takrat, ko stopi Micka na prvo stopnico, šala se imenitno posreči, prav tako, kakor mali misli in pričakuje, da se bo. Micka razprostre roke daleč od sebe, da zleti vse, kar je liosila v naročju po tleh, potem pa spusti i glas, ki bi ga njeni mali i nikdar ne pripisal V in, Kakršnega bi ne zmoglo eno krdelo divjih mačk, kar je že nekaj rečenega. Vsi ti prikupljivi glasovi spravijo mene pokonci, čeprav sem v stadiju, da me že ne gane vsaka kolobocija, da pograbim kar je ravno pri roki za v obrambo življenja in planem dol po stopnicah, da rešim, kar se še rešiti da, čeprav sem gotov, da prihajaih že dosti prepozno, sodeč po glasovih. In pridrvim dol po stopnicah ravno v času, ko se začne naš mali režati na vse pretege nad posrečeno šalo ter si na vse načine pomaga, da ga ne dobi v. roke Micka, ki ga preganja čez mize in klopi. In potem se začnem morda zabavati tudi jaz, da odprem usta in zaženem pravo konjsko rezgetanje. Posledica je, da si z malim pomagava gor iz kleti, za nama pa letijo razne krtače, metle in drugo pripravno orožje, do katerega je mogla Micka, ki je v najhujšem razpoloženju začela pobirati raztresene stvari po kleti in na vse viže zagotavljajoč pri sebi in na ves glas, da takim, kot sva midva.s ta malim, ona ne bo kuhala, da naj si kar sam spaf-kava, če si hočeva. No, čez
nekaj minut Be splaziva z Ji-mom v kuhinjo, eden bolj zgre-van kot drugi in tam najdeva Micko, ki kuha večerjo in se sama pri sebi reži, ker ima tako dobre guncvete pri sebi.
Take in podobne šale zbijamo pri nas in se smejemo.
“Bom povedal, zakaj sem se smejal," sem jim povedal, ko smo se udobno vozili po lepi cesti ot široki reki. “Spomnil sem se, kako smo se neke nedelje popoldne vozili tukajle, ker si nismo upali nazaj čez most, da bi šli v Ameriko.” “Ata, ali ste ga morda kaj našpilali, da si niste upali Ita-zaj?” je ugibal mali, ki je star že enajst let in ve, kaj se pravi, kadar si človek ne upa domov.
“Počakaj, boš že videl, kaj je bilo,” sem ga poučil. “Pa nekoliko manj povprašuj in nekaj več poslušaj, ti bo boljše hodilo. To je bilo v tistih letih, ko smo imeli v Zed. državah tisto slavno prohibicijo.” “Kaj pa je to prohibicija?” se ni mogel vzdržati mali, da ne bi zopet posegel vmes.
“Kaj ti nisem rekel, da se ne vtikaj v razgovor!?” ga poučim. “Prohibicija je takrat, kadar prepovedo ljudem piti.” ‘Mleko!” je bolj zaklical kot vprašal mali, ki ga je treba vselej držati, da mu vlijemo v usta kozarec mleka; kadar pa dobi pop v roke, bi ga pa po-žlampai zvrhano jezero, tisto pa že, tisto, posebno še če je od Double Eagle, ki je najboljši na svetu.
“še eno mi zini, pa bomo obrnili m se peljali domov,” sem rekel in res panal malega, da je molčal kot grob—vsaj pet minut. .
“Torej ob času tiste blažene prohibieije je bilo, ko se neke sobote domenimo štirje, da bi se peljali v Kanado, kjer ni prohibicije in bi nekoliko preštudirali razliko med Ameriko in Kanado.”
“Aha!” vtakne Micka v pripovedovanje napol sumljiv vzklic, ki me ni nič zmotil, ker sem takih stvari vajen.
“Jim je bil iz Waterloo Rd., dohtar Jim, prosekutor Frank in jaz. Peljali smo se v St. Catherine, ki je čedno mestece nedaleč od Niagarskih slapov. Najeli smo sobo v nekem hotelu ter marjašali, skoro vso ljubo noč. Nič nam ni bilo hudega, bi rekel.”
Bom pa prihodnjič povedal, kaj se nam je primerilo, da smo se bali nazaj v Zed. države. Do mostu smo še prišli, čez si pa nismo upali, zares da ne.
(Dalje prihodnjič)
—Janhes K. Polk, enajst predsednik Zed. držav, je bil sin irskih staršev, ki so originalno pisali svoje ime “Pollock, ---------------o------
Naročnikom v Kanadi!
Knjigo “Črna maša” lak ko naročite pri Miss Anici Dolenc, 1007 Lakethore Rd., New Toronto, Ontario.
Dopisi In drugo
Nevtralci...
Toronto, Ont. — Po enem letu vedrenja v novi deželi in po kaj dramatično preživelih dneh na “ekstra gangu,” sem se tudi jaz namenil napisati par vrstic. Nimam namena opisovati vsega, kar sem doživel v enem letu na tej zemlji, pač pa se najprej zahvalim našemu uredniku za redno pošiljanje Ameriške Domovine.
Res je, da sem včasih prejel cel pok izvodov naenkrat — potem pa po štiri ali pet dni zopet nič. Pa to ni krivda u-redništva, ampak razmere, v katerih smo bili mi.
Z velikim veseljem prebiram ta nam v resnici priljubljeni časopis, kjer me seveda najbolj zanimajo novice iz starega kraja, katere najprvo prečitam od začetka do konca; potem pa pridejo na vrsto razni članki in dopisi, ki jih pišejo novi naseljenci, ki pa jih je'zadnji čas vedno manj.
Ne vem zakaj?
V kolikor pa jih še čitam, pa vidim, da niso nič več tako polni tožb kot so bili pred letom. Saj se je ’	’ J ‘
glašal in tožil, * je na farmi, progi itd. Jaz nisem mogel razumeti teh ljudi, saj je vsak izmed nas že prej delal na farmi kot pa v tovarni ali kje drugje.
Kakor vidim iz raznih poročil, so že Vsi ti povečini kon-trakta prosti in vsak si je po- ve iskal kakšno boljše delo, kot je delo na farmi ali na progi.
• Samo naši “štigelci” v B. in oni v M. nameravajo še ostati na kontaktnih mestih. Oni od petnajstih namerava menda še kar naprej loviti dim v vreče. Pa sedaj si je Andžule že dokaj pomagal in povečal svoj udarni bataljon, baje je dobil ojačenje iz farm. Ko je prišlo to moštvo k “gangu,” so imeli z njim prav veliko dela
polju.” Noja, pa kakor pišeš, da pijačo imate sijajno, vam potem gotovo tpdi dobrih jedi ne manjka. Znano mi je, da vas j« zdaj tudi tam že precej, a slikati ni pa še nič, da bi se kdo izmed vas že žepil. Zato pa jim daj Ti, Kranjski Janez, korajžo, saj včasih ste imeli Janezi precej velik ugled pri dekletih.
Sedaj pa samo še pozdrav vsem “našim” kot tudi študentom v Gradcu in tu v Torontu in od torontskih pričakujem to, da bi več ne debatirali in ugibali, kdo je izumil atomsko
odstranjen, sirena daje znak odhoda — ladja se zgane in tš hip se iztrga kot silen val iz množice. . . z Bogom Evropa. . . z Bogom domovina. — Mnogim solze zalivajo oči. . . Pod nogami začutimo lahno zibanje, ki blagodejno vpliva na nas, vedno hitreje se oddaljujemo, jata kričečih galebov nas spremlja daleč. — Prva noč lega na ladjo. Po dobri in okusni večerji ostajamo dobro razpoloženi v zgornjem ladijskem salonu, kjer igra godba in se razlega veselo petje potnikov. Noč smo sladko1),
bombo. Opostite, saj sem že prespali. Jutro pa nam je nu-
nekaj slikal, da o atomski bombi ni več tako vroče debate, pač pa bolj o čokoladi. De tako naprej, fantje! — Opazovalec iz nevtralnih virov.
Muhobrenč Feliks.
♦ ♦ ♦
Slovo iz Evrope
Winipeg, Manitoba. — šest dolgih let smo željno čakali ob vznožju Karavank na ugodni trenutek — za povratek v domovino. Ali žal, zaman, nobenega upanja še nikjer. Moramo. se odločiti nekam, kajti v Avstriji ni bodočnosti za nas.
Bilo je meseca julija lanskega leta, ko se nas je nekaj Slovencev priglasilo za v Kanado. V septembru so bili že izvršeni zdravniški ‘pregledi, potrdila konzulata, itd. In 18. novembra smo bili brzojavno obveščeni, da ,naš transport odpelje že 23. novembra iz Beljaka.
glilo krasen prizor — nebo čisto, zarja vstaja, človek je kakor omamljen, ne moremo se načuditi in navžiti te krasote na morju prvih dni. Suha zemlja nam je že izginila izpred oči, samo morska gladina -nas obdaja, kamor sega oko. Sledi zajtrk, zopet nekaj posebnega za nas, toda ne za vse, kajti pojavilo se je že precej slučajev morske bolezni.
Kmalu po zajtrku se nahaja vse potništvo v zgornjem delu ladje, kar naenkrat javijo zvočniki “alarm.” —< “Vsi na krov z rešilnimi pasovi!” se glasi povelje. Na hodnikih nastane gneča, potniki so razburjeni in v kratkem času je vse na mestu — moški, ženske in otroci, vsi z rešilnimi pasovi. Mornarji razporejajo skupine. Bila pa je to samo vaja. Vse si' zopet oddahne.

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSE6A IMENA
Ustanovljena 30. maja
1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL CLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj prev«. Škof DR. GREGORIJ ROŽMAN.
Častni duhovni vodiš: RT.' REV. J. J. OMAN, 3M7 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 Glass Ave.
Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. «2 St.
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21401 Naumann Ave.
I.	podpredsednik: JACOB RESNIK, 3590 E. 81 St.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Bsrberton, O. Tajnik: FRANK A. ‘HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I. nadiornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1100 E. 147 St. n. nadnomlk: WILLIAM AU8EC 6622 Bonna Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3520 E. 81 St.
Seje ee vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene In aa uspeh katollike vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno druStvo Nsjsvetejiejs Imena v vati župniji ter poste postali obenem tudi član! Zveze.
Iz orada tajnika Zveze slovenskih društev Najsvetejšega Imena
Opozarjam vse glavne uradnike in članstvo v splošnem, da se v nedeljo 31. oktobra 1949, viži četrtletna seja naše Zveze. Seja se vrši pri fari sv. Vida. Najprej bo cerkvena pobožnost s svetim rožnim vencem in z blagoslovom Najsvetejšega ob drugi uri popoldne. Po pobožnosti ob 2:30 se pa vrši seja v sobi št. 4 v šoli sv. Vida. Na svidenje.
Z bratskim pozdravom,
N	Frank Hochevar, tajnik.
menska napoved “poslabšanje ja svobode zatiranemu sloven-vremena. . . ” Zvočniki zopet!skemu narodu, pozdravljam u-naZnanjajo za zvečer kino -jrednika, kakor tudi vse drage predstave, ples, koncerte itd. 1 rojake in rojakinje raztresene
Kljub strašni burji je večina potnikov na krovu, da se kolikor mogoče ubrani pred o-bolenjem in tudi za bolnike je zrak najboljše zdravilo. Zopet vse občuduje veličastno
širom sveta in‘ vam kličem vsem Bog živi!
Smolej Vladimir.
— Montreal je ibilo glavno mesto Kanade od leta 1814 do
silo morja, silni peneči se valo- 1849.
- *-1
HALI OGLASI
■
kuharji in strežniki, kakor sem vali dneva naše, rešitve iz ta-
slišal, da jim niso mogli nahe-sti dovolj jedi na mizo.
Kmalu bi bil pozabil, pripomniti, da je oni Stane Osa kar lepo v demokratskem duhu napisal oni članek o “Iz-premembi,” s katerim, se tudi mi nevtralci strinjamo. Pa saj veš Osa, kako je bilo za časa okupacije doma; na vsak način so nam hoteli vsiliti no-
Da ne bo kdo rekel, da niso naši fantje v Kanadi korenjaki, ki se ne ustrašijo niti medvedje mrcine. Slika kaže skupino slovenskih fantov, ki imajo v svoji sredi medveda. Razume se, da je medved že v večnih loviščih. Tisti, ki je v kapi je Janez Suhadolc, ki je medveda očesal in ga zdaj nosi na vesti. Ste že zakej, fantje!
vse zorano
pravljeno za odhod. Kljub hladnemu jesenskemu večeru je ostalo več naših ostalih znancev do odhoda vlaka. — V pogovoru z njimi so se kazalci na uri hitro pomikali na 11. uro — to je bila ura ločit-od njih, ločitev i» bližine
je bilo vse skupaj nekaj čez tri tisoč. Največ Poljakov, najmanj pa nas Slovencev, komaj da smo imeli svojo družbo. če bi ne bilo Horvat in Seliškarjevih družin, bi bilo res dolgčas; tako pa smo se vedno lepo zabavali in če ni domovine naše prelepe Slove- bifo drugega, smo pa vrgli na nije. Težko jo zapuščamo, to- mizo “črnega Petra” in sme-da usoda hoče, skrivnostna vo- ha je bilo do„solz. Res lepi
Ija nas žene poč — “Kam Gos spod gre Tvoja pot. . . ” šepetajo ustnice.
Po dveh dneh dospemo v Bremen, Nemčija, v taborišče “Ghrom” v upanju, da že skoraj nadaljujemo svojo pot. Toda zmotili smo se bili, kajti o-stali smo tam skoro dva meseca in neprestano smo pričako-
spomini na to družbo ostanejo neizbrisni..,
Dan se nagiba proti večera in ladja plove svojo pot proti sredini oceana. Vreme se je
poslabšalo, močna burja piha, Pil0 lepo vreme, sonce se
borišča. Končno so vendarle obesili na desko naznanilo, da 13. januarja zjutraj, zapustimo taborišče in opoldne istega dne smo bili že v pristanišču Cux-hafen, kjer nas je že čakala zasidrana velika bela angleška potniška ladja “Sittya. Slede zopet pregledi listin, nato pa smo se vkrcali na ladjo. Oddeljene so nam bile skupne
morje postaja vedno bolj razburkano, bolniki se množe. . . Jutro nam nudi veliko izpre-membo, izhodi v spodnjem prostoru ladje so vsled burnega vremena zaprti, kar je v ve-
liko oviro bolnim potnikom, ki je se od veselja kar objemajo.
ve voditelje tedanjih režimov spalnice, vse lepo čisto in bein'se gotovo še spominjaš, ka-|lo kot sneg. ko so jih “malali” po stenah' Okrog dveh naznanijo zvoč-in časopisih, kar se še danes Iniki kosilo prve skupine.* Vsak
ponavlja. Samo tu v demokraciji se pa lahko kaj pokritizira in napiše brez strahu, ne da bi ti kdo grozil s prisilnim delom ali ječo. Kar je res, je pa res, demokracija pa taka, da se je napisal ta članek.
Končno se najlepše zahvalim Kranjskemu Janezu za pozdrave in to v imenu vseh še “neobabjenih” šteinfeldčanov in se Ti tudi mi priporočamo, da kadar se boš Ti za kaj takega pripravljal, da tudi nas ne pozabiš povabiti na “požrtijo.” Vedi pa, da ne bomo zadovoljni samo s žganci in polento, kot smo bili s tem zadovoljni tam na “Kamenitem
potnik ima določen svoj sedež in številko., Krasna jedilnica in servirali so nam okusno kosilo, kakršnega nismo bili deležni že dolgo. Vse poteka v najlepšem redu in v tišini. Po kosilu pa si je vsak potnik hotel ogledati tega pomorskega velikana, ki nas bo ponesel pre-
s krova. 'Noč je,zopet nemirna, brez počitka, da človek leti že kar na glavo, šesti dan na morju je najhujši, tudi pomorščake zdeluje, da letajo na zrak. Nebo je močno zakrito, valovi butajo ob trup ladje kot bi jo hoteli razbiti. Vsled slabega vremena sirena Skoro kar naprej daje signale.
Proti večeru tega dne pa je vihar pričel popuščati, kar smo hitro občutili in seveda tudi v kuhinji. Na ladji je pričelo postajati na to vsak dan bolj živahno. Zopet je nasto-
IMS«
poštenemu moškemu. Vprašajte na 6604 Schaefer Ave. Telefon EN 7664.	—(210)
smehlja in razgled po morski gladini je očarljiv, ki v nas zapušča nepozftbne spomine.
Deseti dan zopet zagledamo suho zemljo. Silno navdušenje zavlada med potniki, ljud-
jih je bilo to 'jutro polno. Sam sem bil bolan, pa sem se moral smejati, ko sem gledal lepo našminkane frajle, kako so na vso moč klicale “urha,” da je; bilo veselje. Ves hodnik i« krov je polji bolnikov. Ljudje kakor bi bili zastrupljeni. Nobenega zanimanja več, nobenega apetita — čudna iz-prememba. Na krovu med: bolniki najdem nekega hrvat-skega duhovnika — velike in močne postave — ki ga je morska bolezen popolnoma pre--vzela. Pravi mi: “Rad bi maševal, pa ne morem, kajti prostor, kjer je bila kapela, je še posebno občutil zibanje.” Dalje mi je pripovedoval, kako ga je neki obmejni kmetič na vozu pod krmo skritega peljal ko oceana. Okrog pol petih mimo Titove straže na avstrij-pa so zopet zabrneli zvočniki sko stran, in naznanjali, da v desetih. Zvočniki zopet vabijo k zaj-minutah ladja odplove. Vse je trku, a večina potnikov se ne drvelo na krov, kajti vsak ho-! zmeni za to, sedeži v jedelnici če biti prvi in da se še enkrat j so večinoma nezasedeni. Peti poslovi od suhe zemlje — od dan pa nas iznenadi na oglasni Evrope.	| deski naznanilo kapitana lad-
Nestrpno potniki pričakuje-!je: “bližamo se kočljivi točki trpljenje zakrivili, jo trenutka, ladjjski most je sredi oceana,” njegova vre-
Zelo poceni $9,500
Naprodaj je hiša ha 1418-20 E. 61. St. 2 hiši na 1 lotu, vsaka za 2 družini; ena ima 5 sob v prvem, 4 v drugem nadstropju; ena ima 4 sobe na prvem, 4 v drugem nadstropju, Dohodki $111 na mesec. Vabljeni ste, da si ogledate to posestvo, je re3 dober kup za srečnega kupca. Taylor Realty Co.
17572 Lake Shore Blvd.
KE 5006 GL 2286
(210)
Okrog štirih popoldne pa smo pristali v kanadskem pristanišču Halifax. Tu smo izstopili, pregledali so nam prtljago itd. Kanadski Rdeči križ nam je-bil zelo naklonjen vsem. — Zvečer pa smo že odbrzeli s Pacific Expressom po' širnih kanadskih planjavah do Montreala. Tu smo ostali dva dni, od tu pa nas je vodila pot v daljni in mrzli Winnipeg — naš končni cilj potovanja v tej novi začasni domovini. Lepo je, vsega v izobilju, udobno življenje, prostost je, svoboda, ki je že dolgo pismo imeli. A vsa ta udobnost bo za temnela, ko pride čas, kajti duše so nam ostale tam na rodnih grudah — na Slovenski zemlji in srca nam hrepene v blaženi naš — planinski raj! ! !
Vtala naip bo domovina, ki krvavi' kot pribita na križ že desetletja, svobodna in poveli-čena s krvjo tisočerih mučenikov in mučenic slovenskih; vstala bo v večno sramoto tistim narodom, ki so to njeno
STREHE... STENE ŽLEBOVE!
Mi vam prihranimo dobiček posredovalca ... Mi izvršujemo vsa dela sami ter imamo 25 let skušnje v tem poslu . . . Lahka odpla-
‘a KOVICH & .SON pokličite EN 2843
Thomas Flower Shop
CVETLICE sa vse prilike šopke in cvetlica lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas * (Tomc), lastniki 18800 Waterloo R«L—IV 3200
Mi pripravimo
ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
V upanju, da že vstaja zar-
ZOLICH
INSURANCE AGENCY
Zavarovalnina vadi vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 miS NEFF ROAD
I

m0eti
I
L
'AMF.RlSKA DOMOVINA, OCTOBER 25, 1949
ter obstreljevali daljni go- ««*»0 f. bilo, d. se je
rd( kjr jeStiL, rahlo dejalo
drobnih vej. i
ki UU«*U T	L	w
sliko ozemlja: tista velika bleda ploskev tam doli.so pač mo-
Lapoulle-u se je pripetila ne- Nato, ko so se usule granate go-zgoda, takšna prekucija v dro- šteje, so se umaknili in (zopet bovju, da je potegnil hlače dol, izginili za drevjem.
nemških vrst, jo je mučila. Za- | W>raj. očmdno na. Marfeji? man si je ponavljala njegovo|ln na vseh straneh so zaplam-obljubo, da se vrne ob prvi ne- tevali .drugi ognji, v Pont-
-it >»
na potovanju, puhanje živali, vsaj zaprla okno. Trudnoet in neprestano slutnjo zla, ki je vu
rožijlanije orožja in čete jefcde- tesnoba sta jo morili. Kaj ji sela v črnem ne u. re 1
, i i	•	•	,	,1	.	Viu^Airrn oinnnia SO nenu<*
cev, ki so dirjale globoko v tej peklenski temi. Naenkrat je počil strel iz topa, en sam strel, strašen in grozepoln v
strel, Strašen m grozepom v m Koranom, ua je snu*. «... m	v-.——	-
brezglasni tišini, ki mu je sle- niso čutili živeti? In drema-;v rednih, trdovratnih presieu
ne da bi se imel čas zateči za bližnje grmovje. Zasmehovali so ga in metali prst na nje-
govo
postavljala kroglam in granatam. Mnogo jih je imelo takšne napade; olajševali so se
Toda Beaudouinova kom-pa-nija jih je bila videla in jih^je videla še vedno na tistem kra-
nagoto, ki se je tako iz- ju. Ohassepotke so se bile iz-
prožile same od sebe. Maurice je bil prvi, ki je izstrelil svojo puško! Jean, Pache in Lapoul-
bile Ildipauc | sa ■ uv * M	jr
med grobimi šalami, ki so vra- le so storili isto. Nobeno povečale splošni pogum.	lije ni -bilo -dano, stotnik je ho-
“Prokleti strahopetec!” jejte] ustaviti ogenj, udal se je Jean ponavljal Mauricu, “z ro.jšele mogočni-gesti Rochasovi, ki ko te dp-lazim po brazu, ako se je pomenila, da je to olajšanj.8 ne boš vedel, kakor se spodo- potrebno. Zda j so vendar enkrat bi! Ti vendar ne boš obolel,1 streljali, rabili so te naboje, ki kakor onide!”	|so jih nosili okrog že nad me-
pu, ko je hotela leči, je odprla okno, naslonila se s komolcem in se zagledala ven, kakor izgubljena.	,	_
Noč je bila temnotemna; j e- tt dva je mogla spodaj razločiti; tlak Voyardske ulice, mračen, ozek hodnik, ki se je davil med starimi hišami. V daljavi, proti gimnaziju, se je videl le sajasti (plamen svetilnika. Soli-trast kletni zrak, mijavkanje jezne mačke, težki koraki za-šlega vojaka so se dvigali iz globine do njenih ušes. Za mje-nina hrbtom pa je ležal Sedan, ves poln nenavadnega šuma:
vilno množico, mrgolečo v sencu? Nato je slišai še druge, nenavadne hrupe, in je trepetala še bolj: teptanje ljudstva
je bilo, da je drgetala v takšni’nega hudega »panja so nena-groznici, ona, po navadi tako' doma zopet izpregovorn o ^ mirna, ki je hodila s tako lab-vi s zamolklimi, daljnimi stre-3
niim korakom, da je drugi niti in niso več odnehali, grme i so .	- .... v.	r i______ I ____nresi&d-
dila. Kri je ole-denela v žilah, la je v mučni Kaj je neki bilo? Nedvomno :	‘
signal naznajajoč, da se je z uspehom izvršilo kako gibanje, naznanilo, da so tam na oni strani priparvljeni in da soln-ce lahko vzide!
Okrog dvanajste ure se je vrgla Henrijeta vsa oblečena na na svojo posteljo, ne da bi
onemoglosti, z kih.
RKOr oni-ie.	j—	— —
Bodri] ga je s temi robatost- see dni, ne da izpalijo le enega nag.j0 dirjanje konj, nepresta-. .	. ,___ Maurice se ie --------------------------------------------v; io 31n mimn li-
mi, ko so nenadoma, štiristo me- Jod njih! Posebno Maurice se je trov pred seboj, zagledali kakih'ves razveselil ob streljanju, ki deset mož v temnih uniformah,'je odvračalo njegov strah in ki so stopili iz gozdička. Bili-oglušilo grmenje topov. Rob so vendar že enkrat Prusi! S-po- gozda je ostajal mračen bi mi-znali so ‘njih pikelbavbe, pr-[ren, nobeto list se ni ganil, no-
vi Prusi, ki so jih zagledali v dosegu svojih pušk, odkar je trajala vojska. Drugi oddelki so sledili prvemu; in pred njimi so se videli oblački prahu, ki so ga dvigale granate na tleh. Vse to je bilo fino in natančno, obrisi Prusov s0 bili tako rahli in razločni, podobni majhnim svinčenim vojakom, razpostavljenim v dobrem redu.
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St. . MA 3786
—VSEM. TOST
ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
ben Prus se ni prikaza] nanovo. In vojaki so še vedno streljali na nepremična drevesa.
Nato je Maurice dvignil glavo in s presenečenjem zapazil polkovnika de Vineuil na njegovem velikem konju — jezdec in konj nepremična, kakor da sta obadva izklesena iz kamena. Obrnjen naravnost proti sovražniku, je vztrajal polkovnik med kroglami. Celi 106. polk se je bil moral umakniti semkaj ; druge komlpanije so polegle po sosednjih poljih. Prestrelita pušk se je polagoma širila. Iu mladi mož je videl nekoliko dalje zadaj tudi zasta-vo v krqpiki ro(ki podjporočnika. Alf fA tn' Jv?Ju -trpin ,nrflca2pn toa-
no grmenje, ki je šlo mimo liki groza smrti. Prisluškavala je, srce D jo bilo s silnim utripom, in še vedno ni č-ula moževega koraka za ovinkom ulice.
'Ure so -potekale; zdaj se je vznemirjala nad daljnim svitom, ki ga je videla tam onstran obzidja na polju. Tako
MALI OGLASI
OO YOU MT VITAMINS?
OT warn GrtMrt
rnSttMS zzirJtrJ&m
V V V -lUyJAnl * v«* j/uxip— v...—.—
Ali, to ni bila več -prikazen tea-
stave, potopljena v jutranji megli. V žarečem solncu je sijal pozlačeni orel, se je svetila troboj na Žida v svežih -barvah, da-si slavno raztrgana v bojih. V modrem nebu, ob vihri kanona-de je plapolala kakor prapor zmage.
In z*tka)j ne bi zmagali, zdaj, ko se bij o? In Maurice, in vsi drugi, so divje palili svoj smod-
Sobe v najem
Opremljena soba s kuhinjo; ima električno ledenico, gorkoto in plin za kuho ter stroj za pranje.
Opremljena soba za otoškega ali žensko.
Opremljena soba z malo kuhinjo, pripravno za zakonski par brez otrok.
Za nadaljna pojasnila pokličite EX 6175, Mrs. Kosič, 1,867 E
63. St.	—(216)
Rabite postrežbe?
ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	TeLHE.4148
Cleveland 3, Ohio
Dve sobi v najem
V najem se odda dve sobi za dva moška; na razpolago gorka voda. Vprašajte na 1121 E. 68. St. ali pokličite HE 3997.
-(210)
V najem 2 sobi
Odda se 2 sobi za 2 fanta; lahko dobita tudi hrano. Za informacije pokličite HE 7939
(210)
■OTU VITAMIN MPMIB
i' . z l_____s.
MARY A. SVETEK
LICENZIRANA POGREBNICA
Z+šm *» M« My M*
Im M *i bn	»•
VMM	*
478 E. 152 St.,	KE 3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah.
AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah.
ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo; Nemčijo in druge države.
POMAGAJMO	pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMEN-
* i	TOV; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev.
OPRAVLJAMO NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila ppijoni naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE ( , zanesljivo in dobro znano tvrdko
A. KOLLANDER
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči , Vam in Vašim Otrokom
KRAN JSKO-SLOVENSK A KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 56. leto
Slika nam predstavlja prvega predsednika Zapadne Nemčije, Theodor Heussa, ko se s svojo soprogo pelje po ulicah mesta, kjer ga je narod navdušeno pozdravljal kot prve-ga svobodno izvoljenega predsednika republike odkar je umrl stari Hindenburg.
Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
Če hoče! dobre «M la mjlm dmtm. orni n Ki naJboUU. n-Hodi la udoolrentnl oodnonl KiulndJI.
KRANJSKO SLO VINSKI KATOLIŠKI JIDNOTl
kjer K lahko nvarajci n omrtnlae. rano aodkodbo. operaolle. oroU bolezni ln •uemoffloatL
K. 8. K. JKDNUTA sprejema molke la tenek« (414 do N. Ioni otroke ot takoj on rule tea tn do 11 leta ood e»ojo okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Malo »almodeniolOe noto eertlOkate aedaajt Sobe Od I2M.M da UMOM.
«ii vesme	—i. ~
trn dl se In nrtatnfH Ufcnt
Zn Dnhumlla n Mvmrovnn)n Is n m drmte podrobnoctl v »brnite na utdslke In irednlot krajcmlb dndUi
1 r r i**«*«««. *M v on?
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, I1L
V BUG SPOMIN
(SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBEČEGA NESREČNEGA SINA IN BRATA
Ptc. Albeit A. (kdanc
kateri je dal svoje mlado ilvljenje za blagor domovine dne 25. oktobra 1942.
Za obrambo domovine tudi T-i si se odzval in odšel od dragih v kraje tuje, kdo si mislil, da to zadnje Tvoje bo slovo, ker krogla Tvoje je življenje tam končala.
Poteklo je že sedem bridkih let, odkar v težki žalosti' trpi »rce; groba Ti v tujini krasiti ne moremo, bomo pa Boga prosili, da pri njem se združimo.
Žalujoči ostali:
ANNA GRDANC, mati;
JOHN, brat;
MARY CIZEL,' FRANCES JERMAN, SOPHIE VOLCANSEK, MARGARET GRDANC, in- STEFFIE MLAC, sestre.


Cleveland, O., 26. oktobra 1949.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
V">
'