8. marec 
ni dan veseljačenja
Za mednarodni ženski dan so se odlo-čile v Kopenhagnu na Danskem leta 1910 zastopnice socialističnih strank na konfe-renci, ki je obravnavala vprašanja varstva mater in otrok, boja za žensko volilno pra-vico, predvsem pa vprašanje boja za mir. Pridružile so se resoluciji za mir Druge in-ternacionale, ki je bila tam istočasno.
Tisto leto — 1910 — so socialistke v ZDA prirediie dan za žensko enakoprav-nost. To je privedlo znano revolucionarko Klaro Zetkin, sekretarko Socialističnega mednarodnega ženskega sekretariata, na misel, da bi vsako leto po vseh državah praznovali mednarodni »socialistični ženski dan«, kot so ga takrat imenovali. Potekal naj bi v znamenju boja proti kapitalistič-nim izkoriščevalcem, vojnim hujskačem in hkrati s tem v znamenju skupnega boja za žensko enakopravnost. Zanj so se odločile predstavnice 17 držav, že naslednje leto pa so ga praznovali v petih državah, med nji-mi tudi v Avstriji, kamor je tedaj spadala tudi Slovenija.
Od tedaj naprej so ženske ob medna-rodnih ženskih dnevih potrjevale svojo po-litično zrelost, saj so se z dejanji vključe-vale v politični boj povsod tam, kjer je bi-lo najbolj potrebno. To nam potrjuje tudi naša zgodovina.
Mednarodni dan žena je torej od vsega začetka izrazito političen dan in tak je tudi še danes.
To je potrebno poudariti, saj se pri nas vse preveč spreminja v čisto drugačno smer — v veseljačenje, opuščanje dela ter uspeš-no kupčijo turističnih in trgovskih podjetij.
Prazniku moramo vrniti revolucionarno bistvo. Izhajajmo iz ustavno opredeljenih svoboščin in dolžnosti, iz socialistično sa-moupravnih odnosov, ko se človek osvo-baja vsakršnega izkoriščanja in samo-volje. Soočimo se z današnjim družbenim položajem žena!
Prav je, če praznik proslavimo svečano, vendar ne z veseljačenjem in obdarova-njem. S temi sredstvi lahko moralno in materialno podpremo različne akcije in in-stitucije — v njihovo in našo korist. Orga-nizirajmo raje uspešno vključevanje žena v družbenopolitično življenje. Z reševanjem problemov zaposlenih žena bi jim nudili najlepše darilo!
ODSTOP
Občinska konferenca ZMS Ljublja-na-Siška je na 3. redni seji imenovala komisijo, ki je preučila stanje v šišen-ski mladinski organizaciji. Poročilo je komisija posredovala političnemu aktivu občine, ki je ugotovil, da je edini izhod iz situacije, v kateri se je OK ZMS zna-šla, odstop njenega vodstva. To sa se-kretar, predsednik in člani predsedstva tudi storili, konferenca pa je že izvolila odbor za reorganizacijo. Razprave med potekom konference so pokazale, da si mladi želijo organizacijo, ki bi bila moč-na in delavna, izrazili pa so tudi tnočno voljo, da sami prispevajo k ureditvi raz-mer, ki so ovirale delo zveze mladine v Siški.