Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v eotovlni
NOVI LIST
Posamezna št. 23Ur
NAROČNIN 4: trimesečna lir 325 - polletna lir
600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna Ur 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. gr.
ŠT. 85
TRST, ČETRTEK 5. JANUARJA 1955, GORICA
LET. V
K IZJAVAM SOVJETSKIH IN ZAPADNIH DRŽAVNIKOV
Svetovnopolitični položaj ob novem letu
Kominforma ostane - Ideološki boj med komunizmom in zapadom pojde do kraja
Ko so se nedavno tega Sovjetska zveza in Husi j o in položil nogo na moskovsko letali-
zapadnjaki zedinili ter soglasno sprejeli v Organizacijo združenih narodov 16 novih evropskih in izveucvropskih držav, je sve.t z zadovoljstvom ugotovil, da se je mednarodni položaj iznova zboljšal. Nikita Hruščev — so dejali ljudje — je sicer v Indiji in Burmi ostro napadel Angleže, češ da so tlačitelji kolonialnih narodov, in celo trdil, da so Angleži pripravljali Hitlerjev napad na Sovjetsko Rusijo, toda v odločilnem trenutku je Hruščev vendar popustil in se z zapadnjaki sporazumel. Z ruskimi komunisti je torej vsemu nakljub mogoče sodelovati.
To upapolmo razpoloženje so neki dogodki ravno za božič in novo leto temeljito pokvarili. Komaj se je Hruščev vrnil iz Azije v
šče, se je spet zagnal proti zapadnim državam. Kolonialno gospodarstvo — je izjavil — ki vlada še danes v raiznih delih sveta, predstavlja »pravo sramoto našega časa«.
Ameriški predsednik Eisenhower je na napad odgovoril nekaj dni zatem v svoji božični poslanici, s tem da je opozoril svet na razmere, v katerih žive mnogi narodi »v vzhodni Evropi« pod komunistično oblastjo. Namignil je na sovjetske podložniške države, kot so Poljska, Češkoslovaška in Romunija, ki so podvržene Kremlju ter si ne morejo same izbirati oblike svoje vladavine. Eisen-liower jim je obljubil, da bo Amerika naredila vse, kar je v njeni moči, da postanejo s časom spet svobodne in neodvisne.
Končni cilji sovjetske politike
Te besede so silno razjarile. Hruščeva in g nagnale, da je 29. decembra na seji Vrhovnega sovjeta, to je pred združenima zbornicama parlamenta, z neverjetno odkritostjo in jasnostjo odkril poslednje cilje Kremljeve zunanje politike.
Sovjetska zveza — je rekel — ne bo nikoli napadla zahodnega sveta:	»Če bi bili
hoteli, bi bili to lahko storili ob koncu vojne, ko smo imeli najmočnejšo armado na svetu.« Vendar ideološko se ne bo Sovjetska zveza nikoli razorožila. Ideološka borba pro-ti »kapitalizmu« se bo nespremenjeno nadaljevala. Mirno sožitje med vzhodom in zapadom je potrebno, toda ne zato, ker menimo, da bi morala vladati med obema družabnima sestavoma ljubezen in sporazum. Mirno sožitje med komunističnim vzhodom in zapadom je le nujno prehodno zgodovinsko razdobje, v katerem bo en družabni red moral premagati drugega.
Govor Niikite Hruščeva je vseboval tudi napade na Eisenhowerja, njegovega zunanjega ministra Dullesa, na Edena, na angleškega ministra Mac Millana in celo na starega Churchilla. Ti napadi so politično v toliko pomembni, v kolikor kvarijo osebne odnose med vodilnimi državniki in s tem otežujejo bodoče sporazume med samimi narodi. Koristni so bili le v tem smislu, da so popolnoma razjasnili razmerje med Kremljem in zapadnim svetom. Cilj Moskve je zmerom i-sti: zmaga komunizma na vsem svetu!
Da se to doseže, ji je potrebna pomoč komunističnih strank v poedinili deželah. Hruščev je zato govoril tudi o Kominformi.
Doslej je prevladovalo v mednarodni javnosti prepričanje, da bo Kremelj Kominfor-mo razpustil, ker edino tako lahko svetu do-
poedinih držav. Da bi sc Kominforma ukinila, je baje zahteval Tito, voditelj Indije Nehru je pa kar javno izrazil pričakovanje, da bo' Kominforma razpuščena. Sedaj je pa Hruščev vse te upe v nekaj minutah razpršil. Kominforma — je rekel — ostane navzlic nasprotovanju vseh onih, ki ne odobravajo komunizma in »se boje« njegovega napredovanja.
SRAMOTA NAŠEGA ČASA
Posebno ostro je Hruščev nastopil v svojem govoru proti kolonialnim zatiralcem. Ožigosal je kruto vladanje Angležev v Indiji in Burmi in sploh gospostvo belcev v zaostalih deželah. Sovjetska zveza — je rekel — se bo z vso močjo zavzemala za svobodo in neodvisnost teh narodov.
Ideja Hruščeva je pravilna, saj se je proti kolonializmu izrekel v svoji božični poslanici tudi papež Pij XII. Podjarmljevanje in izkoriščanje tujih ljudstev je zare9 sramota naših časov. Mi sami smo bili priče, kako je na primer Mussolini oh odobravanju vse Ita-
lije skušal uničiti samostojnost Abesinije, kako je podvrgel svoji oblasti Albanijo, kako je pošiljal svoje čete podjarmljevat Bosno, Hercegovino in Dalmacijo ter priključil svoji državi kar Ljubljansko pokrajino! Da bi dosegel svoj cilj, je dal streljati talce, požigal vasi, pošiljal tisoče nedolžnih slovenskih kmetov umirat v koncentracijska taborišča.
Noben pošten in pravičen človek ne more take politike odobravati in zato je prav, da jo tudi Hruščev obsoja. Toda zapadnjaki odgovarjajo, da bi Sovjetska zveza, če hoče i-meti pravico se boriti za svobodo narodov, morala predvsem ona sama dati »vetu dober zgled.
Kako more Hruščev očitati drugim kolonializem, ko je vendar vsem znano, da Rusija že skoro tri stoletja širi neprestano svojo oblast na vsa mogoča ljudstva. Polastila se ni le vse Sibirije, temveč tudi Kavkaza in je danes gospodarica polovice Azije. Višek je ta politika dosegla pod Stalinom, kateremu se je posrečilo priključiti Sovjetski zvezi zunanjo Mongolijo in celo polotok Sahalin. Oblast komunistične Rusije se raizteza danes od meja Japonske do Prage v srcu srednje Evrope. V svojo odvisnost je spravila vse baltske države in polovico Balkana in narekuje notranjo in zunanjo politiko celo tako omikanim in ponosnim evropskim narodom, kot so Poljaki, Čehi, Ogri in Romuni.
Velika Britanija je morda nekoč res vladala v Indiji in Burmi s kruto in težko roko, toda,si šteje lahko v čast, da je po drugi svetovni vojni tem narodom vrnila neodvisnost. Ravno tako je priznala popolno državno samostojnost Egiptu in Sudanu. Naj Hruščev pove, katero podložno deželo so ruski komunisti doslej izpustili izpod svoje oblasti. Do dane® še nobene! In kljub temu se zgražajo nad imperializmom — drugih.
Odgovor as onkraj oceana
Da bi še bolj učinkovito dokazala vso neopravičenost sovjcskili očitkov, je ameriška vlada objavila zapisnike sestanka, ki so ga imeli med vojno Stalin, Churchill in Roosevelt na Jalti.
Iz njih izhaja, da so predstavniki Moskve tedaj predlagali Angležem in Amerikancem, naj se Nemčija po vojni razkosa za večne čase v več držav. Nemcem je treba vzeti težko industrijo in stalno vojsko in nekgj milijonov njihovih državljanov naj gre na dolgotrajno prisilno delo v Sovjetsko zvezo. To imperialistično nasilje, ki so ga ruski komunisti hoteli izvršiti nad nemškim narodom, so
kaže, da se noče mešati v notranje raizmere preprečili Angleži in Amerikanci.
Istočasno je dal Eisenhower pred nekaj dnevi naznaniti, da bodo Združene države navzlic vsem napadom Hruščeva vztrajale pri svoji zahtevi, naj se tlačenim narodom sveta prizna pravica, da si sami izberejo vlado, pod katero hočejo živeti.« Vrniti jim je trčb«, svobodo, ki jim je bila odvzeta.
Vendar ameriška vlada se ne misli zadovoljiti s samimi protesti. Da bi zajezili rastoči vpliv sovjetske politike v Aziji in Afriki, nameravajo v Washingtonu izpeljati širokopotezen program gospodarske in vojaške pomoči 'inozemstvu.
Do pred kratkim se je še zdelo, da hoče A-
Nadaljevanje na 3. st ram
NOVICE Z VSEGA SVETA
IZID FRANCOSKIH VOLITEV
Ponedeljkove parlamentarne volitve v Franciji niso prinesle, kakor je Lilo pričakovati, nikomur oidlačilne zmage. Mendes-France je sicer svojo skupino okrepil in dobil 160 poslancev, a ni nadkrilil svojega tekmeca Faura, čigar skupina bo štela 186 mož v parlamentu.
Največ novih poslancev so pridobili komunisti. Od dosedanjih 98 sedežev so poskočili kar na 151. To je na prvi pogled ogrom-men uspeh. In vendar od zadnjih volitev iz leta 1951 so komunisti v odstotkih celo za malenkost nazadovali. Kako to, da imajo kljuib temu kar 53 novih poslancev?
To se je zgodilo’ zaradi tega, ker so bili pri zadnjih volitvah Mendes-France, Farne in vse demokratične stramke povezane proti komunistom. Medtem so> se slprle in šle razcepljene v volilni boj. Od tod velikanski porast komunističnih poslancev.
Francosko in mednarodno javnost je zelo presenetil tudi uspeh mladega papirničarja Poujada, ki je bil doslej brezpomemben mož brez lastne stranke, a je že ob prvem nastopu dobil kar 51 poslancev. S svojo divjo borbo* proti previsokim davkom je zbral okoli sebe več ko 2 miliioma volivcev ter postal čez noč vpliven politik. Njegovo p-iba-nje je izraz velikanskega nezadovoljstva ljudstva s strankarskimi prepiri in spletkami v državi.
Pri ponedeljkovih volitvah ie bila stranka generala T)e Gaula tako poraižena. da ir* ostala skoro brez noslnmcev, francoska Kr-ščamska demokracija BidauHta je pa izšla i?. borbe ošibliena.
Izid volitev ie naredil v tuiim zelo slab vtis. Framoija še vedno nima skirnine. ki bi mogla mimo in zanesljivo vladati ter zato ne more izkomaiti iz večnih kriz. To jemlje državi ugled in vpliv v svetu.
POSLEDICE NEZAUPANJA
Po' dveh sestankih zapadnih in sovjetskih državnikov v Ženevi bi vsakdo mislil, da se je svet vsaj v toliko pomiril, da se ne boji nove vojne. To tem bolj, ker je po izumu strašne vodikove bombe splošen svetovni spcipad postal tako rekoč nemogoč.
Kar naenkrat so pa ameriški listi izdali tajnost, da drže Združene države v stalni pripravljenosti več sto letal, oskrbljenih z a-tomskimi bombami. Ti se dvigajo v višino nad 12 tisoč metrov in neprestano krožijo, da bi presetregli morebitni nenadni napad z — vzhoda. Določene imajo točno celo kraje v Sovjetski zvezi, kamor bi v primeru potrebe taikoj odvrgli grozotne bombe.
To so posledice nezaupanja, ki še vedno obvladuje odgovorne državnike velesil. Koliko vse to- stane previdne Amerikance!
NAVODILA IZ MOSKVE
Kremelj je ob novem letu objavil tudi gospodarske in politične smernice svojim državam zaveznicam. Priporoča jim, naj izpopolnijo v prvi vrsti težko industrijo in šele v drugi vrsti naj proizvajajo potrebščine za široko potrošnjo. Ogrska, Poljska in Češkoslovaška bi morale s svojimi industrijskimi izdelki kriti potrebe Srednjega vzhoda, med-
tem ko bi Rusija ,prodajala svoje presežke tfeželam vzhodne Azuje, kot sta Kitajska in Burma, da jih čvrsteje priklene nase.
Glede Jugoslavije želi Moskva, da bi njene zaveznice gojile z Beogradom čedalje bolj tesne in prijateljske slike.
NOVA DRŽAVA
Dne 1. januarja je bila slovesno razglašena nova država: Sudan v Afriki, ki je bila do pred kratkim pod skupno oblastjo Velike Britanije in Egipta. V nedeljo je sudanski prvi minister prebral v parlamentu odlok angleške kraljice Elizabete, v katerem priznava neodvisnost nove države. Tedaj je na dosedanji palači angleškega guvernerja zavihrala sudanska državna zastava: modro, mmena-zelena.
■Sudan obsega 2 milijona in pol kvadratnih kilometrov in je devetkrat večji od Italije, a šteje le 9 milijonov prebivalcev, črncev in Arabcev. Dežela je zelo bogata z bombažem, izvaiža pa tudi dateljne, poleg tega ameriški orešek in sezamovo sem«;, iz katerih stiskajo olje. V tamkajšnjih gozdovih uspeva drevo »hashab«, ki daje znani »arabski gumi«. Zanimivo je, da je bil glavni raziskovalec Sudana slovenski misijonar K n obl eh ar.
Neodvisnost Sudana je priznala tudi egipt-ska vlada in njej slede sedaj zapovrstjo vse druge.
TUDI TAM
Marsikdo meni, da je v Ameriki višek o-miike in da tam sploh ni senčnih strani življenja. Pa ni tako. Celo nepismenih ljudi jc še jirecej med Amerikanci. Ob koncu leta so ugotovili, da je tudi med vojaki novinci kar za eno divizijo takih, ki ne znajo ne pisati ne čitati. Med lemi jih je tri odstotke, katerim niso mogli vcepiti abecede v glave in so jih zato morali poslati domov. Menda se niso preveč žalostili.
BEG ČEZ MEJO
Leta 1955 je pribežalo iz vzhodne v za-padno Nemčijo 153 tisoč ov-eb. Zanimivo je. kaj so navedli kot vzrok: predvsem so ušli zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin, drugič zato, ker jih silijo, da »prostovoljno« stopijo v policijske čete in šele na tretjem mestu so čisto politični vzroki. Med begunci je tudi 43.000 policistov.
NEKAJ OLAJŠAVE
V novem letu je dovoljeno prenesti s prepustnicami čez mejo vsega 3500 dinarjev na mesec, in sicer vse hkratu ali v malih vsotah. Pri vsakem prehodu smeš vzeti poleg tega s seboj še 300 dinarjev, ki jih carina ne vpiše v prepustnico.
Na italijanski strani so pa osebam, ki smejo 30-krat na mesec preko imeje, povišali dovoljeno vsoto od 12 na 18 tisoč lir.
BUČNO SILVESTROVANJE
V Rimu so se tako objestno poslavljali od starega leta kot že dolgo ne. Opolnoči so ipo vseh vogaHh kljub policijski prepovedi metali posebne bombe iz paipirjevine. Pri tem
okna vrče in lonce. Na tleh so bili toliki kupi črepinj, da ljudje pondkod niso mogli čez cesto. Zato- so zelo mnogo avtomobilov pustili kar na ulici. Zlikovci so porabili priložnost ter pokradli preko 100 vozil.
Tako je vsak po svoje praznoval Silvestro-
OBČINSKI DAVKI
Tržaška občina je objavila seznaim občinskih davkov. Davčna bremena so se od leta 1947 podesetorila. Sedaj znašajo nad tri milijarde in pol lir. Največ plačujejo občini veliki industrialci, brž za njimi pa trgovci in mesarji. Politični delavci izkazujejo najmanj obdavčljivih dohodkov, kar dokazuje, da politika ni bogve kako dobičkonosen poklic.
GORE PAPIRJA
Za letošnje praznike je tržaška pošta odpravila trikrat več pisem, razglednic in zavojev kakor druga leta. Teža vse te pošte je znašala okrog 36 tisoč kilogramov, a'kljuib ogromnemu delu jc osebje na pošti vse v redu odposlalo.
DRŽAVNI NAMEŠČENCI
V začetku decembra je bilo v Italiji en milijon 133 tisoč državnih nameščencev. Njih mesečne plače znašajo skupno nad 56 milijard lir. Profesorjev lin učiteljev je 'bilo 222 tisoč, častnikov in podčastnikov pa nad 112 tisoč. Vlada proučuje, kako bi se dale le številke 'znižati, a bo težko našla izhoda.
POLITIČNI UGLED STANE
Združeni narodi se niso še odločili, kje bodo priredili letos svoj glavni zbor. Padel je predlog, naj bi bil v Rimu, kar bi bila seveda velika čast za Italijo, ki je bila komaj sprejela v to najvažnejšo' mednarodno organizacijo. Razen tega bi bilo to prvikrat, da je občni zbor v Evropi in ne v Ameriki.
Vendar je ta zaideva združena tudi s precejšnjimi stroški. V Rimu je treba dobiti in preurediti prostore za zborovanja in časnikarsko službo, spraviti pod streho odposlanstva 76 držav, prirejati sprejeme in obede in vse to ogromno stane. Izračunali so, da bi Italija morala potrošili približno 3 milijone dolarjev ali 1700 milijonov lir.
ZEMLJA JE MAJHNA
Iz šolskih klopi se spominjamo, da je mornar Mageljan dve leti jadral okoli sveta. Danes so se pa razdalje neverjetno skrčile. Angleško letalo »Comet III«, ki frči na raketni pogon, je ipreletelo pot okoli sveta, in sicer 53.000 kilometrov, v 66 urah in 42 minutah. Z vmesnimi postajami ni potrebovalo torej niti tri dni.
STRUPENI ŠAMPANJEC
Za novo leto SO' si marsikje napivali s šampanjcem. Pri nekaterih je bila posledica le težka glava. V Trstu se je pri mnogih pivcih šampanjca pojavilo zastrupljenje. Mestni zdravstveni urad je ugotovil, da prihaja pokvarjeni šampanjec iz okolice Gardskega jezera in nosi znamko »Lugana supe-riore«. Iz prometa so morali odstraniti nad tisoč steklenic. Tržačani si bodo za naprej raje trčili s pristno kraško črnino.
NAJMANJŠI ČLOVEK NA SVETU
Na Portugalskem je umrl najmanjši mož na svetu. Ta je Manuel Dos Santos, ki Je bil visok le 85 centimetrov. Vsaj za blago za
pokanju in streljanju je bilo ranjenih vec sto oseb. Šipe so od vseh strani kar letele sia tlak. Zmešnjavo je povečala še starodavna navada, da mečejo Rimljani to noč ikuzi
obleko ni imel dosti preglavic.
m NOVICE
STRAŠNO NOVO LETO
Na severnem Japonskem se je na Novo le-lo zbralo v slovečem samostanu Vabiko Shintu nad 30.000 vernikov k pobožnostim. Množica je tako pritiskala ob dva metra visoko kamenito pregrado, da se je zid s strašnim hruščem sesedel in pokopal številne molivce pod ruševinami. Ko je množica drvela na vise strani, je pomendrala še dosti drugih oseb. Mrtvih je 122, ranjenih nekaj stotin. Ljudstvo se boji, da je nesreča v svetišču u-sodno znamenje za novo leto.
ČUJEČ PES
Blizu Genove bi se bila kimalu vsa družina uradnika Rivanere zadušila in umrla, če je ne bi domači pes rešil. Ponoči, ko so
Letošnje leto
Leto 1956, v katero smo pravkar stopili, je prestopno, to se pravi, da bo imelo v februarju 29 namesto 28 dni, torej en dan več kot običajna. Razliko med navadnim in prestopnim letom so poznali že v starih časih. Egipčani so imeli leto s 360 dnevi, pozneje so uvedli 365 dni. Toda tudi to je za 6 ur manj 12 minut krajše od povprečnega sončnega leta. Ta razlika je v enem stoletju znesla 25 dni. Zato so Egipčani že leta 238 pr. Kr. začeli dodajati vsakemu četrtemu letu po en dan.
Tako preureditev je prevzel 1. 46 pr. Kr. tudi rimski samodržec Julij Cezar. Dodatni dan se je vrival med 23. in 24. februar, kakor se ravna Cerkev v svojem obredniku še danes. Pozneje so začeli šteti 29. februar kot vmesni dan. Cezar pa, ni računal zgoraj omenjene razlike 12 minut. Zato je ta’razlika znašala ob koncu XV. stoletja že 10 dni. Za to je papež Gregor XIII. 1. 1582 naročil a-stronomu Lilia, naj koledar preuredi. S posebno papeško bulo so določili, naj se tega leta za 4. oktobrom izloči zamujenih 10 dni in šteje takoj 15. oktober. Odslej naj bo pa vsako četrto leto prestopno. Preurejeni koledar se imenuje po papežu »gregorijanski«, prejšnji pa po Juliju Cezarju »julijanski«. Gregorijansko štetje je do danes v splošni navadi, raizen pri Judih in Muslimanih, a tudi ti se v poslovni rabi poslužujejo našega štetja.
Vendar ta zamotana stvar s tem še ni po-polnoma urejena, kajti naš »meščanski koledar« je kljub vsemu še vedno za nekaj minut daljši od pravega sončnega leta. Do leta 4800 bo razlika znašala spet en dan.
Beograjski astronom Milenkovič je zato že leta 1923 predlagal novo reformo. Razne druge predloge so dobili tudi Združeni narodi in sedaj proučujejo, katerega bi sprejeli.
Za marsikaterega bralca je pa mnogo važnejše vedeti, kaj nam bo novo leto prineslo. Razni zvezdogledi in »preroki« se v splošnem strinjajo, da tudi to leto ne bo vojne, kvečjemu se bo »mrzla« stopnjevala. Pra-vijo, da bo tudi dosti novih iznajdb posebno v elektrotehniki in v uporabi atomske sile. Tudi to ni težko uganiti. Boig vsekakor daj, da bi bilo letošnje leto za vse dobro!
vsi spali, je uhajal plin in že omamil starše in oba otroka. Tedaj je začel pes’ divje lajati, dokler niso pritekli sosedje in družino v poslednjem hipu rešili. Le oče je zaradi zastrupljenja še vedno v nevarnosti.
Pazite skrbno na plin, kajti take nesreče se zadnje čase čedalje bolj množe.
IGRALSKA STRAST
V neki stranski krčmi v Vidmu si je te dni vzel življenje marešal \ittorio Zanutlo, ki je bil uslužben v oddelku za tujce gori-ške kvesture. Mož je zapadel zadnje čase hudi igralski strasti in dolgovi so se kopičili. Za božič je zginil iz Gorice. Policija ga je končno iztaknila v omenjeni gostilni. Ko je obupanec slišal bližajoče se korake in spoznal, da ga hočejo zapreti, si je pognal dva strela v sence.
PO 60 LETIH
Ko je Jožef Caldo imel 2 leti, je tako zbolel, da so ga imeli že za mrtvega in ga prenesli v mrtvašnico. Slučajno je v kapelico stopila bogata vdova in opazila, da otrok premika očesca. Skrivaj ga je odnesla in vzgojila kot svojega. Danes je Caldo železniški upokojenec v Milanu. Do pred kratkim je živel v prepričanju, da so njegovi starši mrtvi. Ko se je pa nedavno tega potegoval za tobakarno, so začeli stikati po dokumentih in dognali, da njegova 96 let stara mati še živi v bližini Mesine.
Tako- sta se po 60 letih našla mati in sin.
ŽALOSTNO SILVESTROVO
V hiši mehanika Preparazzo so zadnji dan leta imeli vse pripravljeno za krst pr-fega otroka. Hoteli so- že v cerkev, ko vstopi policija,in očeta odpelje.
Preparazzo je bil obsojen na 6 let ječe, a nato pomiloščen, nakar si je ustvaril družino in začel novo življenje. Sedaj so pa iztaknili v spisih, da bi moral presedeti še eno
Nadaljevanje s 1. strani
merika dosedanjo pomoč tujini sploh ukinili. Zasluga Ilruščeva je, da se je Amerika sedaj premislila. Njegova zasluga je, da pomoč ne bo le ostala, temveč se celo povečala in postala stalna. V Ameriki govore o nekaki desetlelki, ki bi slačila Marshallovemu načrtu. Za tekoče leto nameravajo Amerikanci žrtvovati v ta namen nič manj ko 4 milijarde in 400 milijonov dolarjev ali 2750 milijard lir. Slično vsoto bi določili za prihodnje leto in tako naprej do leta 1966.
Pomoč je namenjena v prvi vrsti zaostalim narodom v Aziji in na Srednjem vzhodu, a bo šla v korist tudi raznim državam v Evropi, tako Franciji, Nemčiji, Italiji in skoro gotovo tudi Jugoslaviji.
TEKMA V ATOMSKEM OBORO-ŽEVANJU
Žalostna posledica najnovejšega sporeka-nja med sovjetskimi in zapadnimi državniki pa je, da se je zastran nezaupanja, ki se je spet polastilo velesil, razoroževanje odložilo na nedoločen čas.
Hroščev je v svojem govoru poslal zapad-njakom značilen opomin:	drže	naj si pred
očmi uspeli zadnjega atomskega poskusa v
prejšnjo kazen, in ga odpeljali spet v za-lor. Njegova družinska sreča se ie ravno nr Silvestrovo zrušila.
POMEMBNA OBLETNICA
Te dni obhajamo osemdesetletnico, odkar je v Trstu začel izhajati list Edinost, najstarejši časnik v našem mestu. Prva številka je izšla 8. januarja 1876. Višek je dosegla ob izbruhu prve svetovne vojne 1. 1914. Pod I-lalijo je stala v nenehni borbi profi fašističnim nasilnikom, dokler je niso 1. 1927 obenem z vsemi ostalimi slovenskimi listi nasilno zatrli.
Ker je imela Edinost velike zasluge za narodno prebujenje tržaških in primorskih Slovencev, je dolžnost naše javnosti, da se hvaležno spominja 80-letnice njene ustanovitve.
STOLETEN POŽAR
V državi Ohio v Severni Ameriki je premogovnik, v katerem divja že 75 let požar, ki ga ni mogoče pogasiti. Računajo, da je v tem času zgorelo brez koristi v njem premoga za nič manj kot 34 milijard lir.
SLOVENCI IN AMERIKANCI
Amerikanci so močni mesojedci, toda neprimerno1 več zaužijejo fižola, ki je v njihovi kuhinji na vodilnem mestu. Jedo ga suhega, 2>raženega ali v omaki z mnogimi začimbami. V Združenih državah ga porabijo vsako leto 700 milijonov škatel. Zdi se, da so ravno talko hudi fižolarji kot Slovenci.
DRZEN VLOM
V Milanu je skupina zlikovcev vdrla v kino Smeraldo', kjer so se srečali z nočnim čuvajem, korakajočim za odrom, in s policajem, ki je malo dremal v naslanjaču. Tega so kratkomalo zvezali in mu zamašili usta, čuvaja pa prisilili, da jih je peljal k blagajni, iz katere so odnesli ves dnevni izkupiček, to je tri in pol milijone lir.
Sovjetski Rusiji. Udarna moč nove boimbe — je dejal — je enaka več milijonom ton razstreliva in se lahko- še znatno poveča.
Amerikanci delajo spet na vse kriplje, da bi prišli do atomske bombe, ki bi drvela po zraku z nezaslišano brzino 12 tisoč milj na uro ter bi jo lahko vrgli na katerikoli del sveta, to se pravi, tudi iz Amerike na industrijska središča in m ek a Sovjetske zveze.
Že sedaj so Amerikanci začeli pošiljati a-tomske topove, s katerimi razpolagajo, v za* padno Nemčijo. Ti topovi streljajo zelo na-tančno’ na daljavo 36 kilometrov in nosijo lepo ime »Pošteni Janez« — Honest John. V prvih 4 mesecih novega leta nameravajo pa A-merikanci oskrbeti Nemce s še modernejšimi baterijami. Njihovi izstrelki bodo leteli hitreje kot zvok ter šli v neprimerno večje razdalje kot Pošteni Janezi. Nemci bodo tako i. meli najpopolnejše topništvo na svetu.
V tem napetem ozračju medsebojnega tekmovanja je seve vsako razoroževanje med o-bema taboroma skoro izključeno. Edino, kar tolaži človeštvo, je zavest, da je nova svetovna vojna postala po izumu vodikove bombe nemogoča, če se nočejo narodi sami sebe uničiti, in da bodo zaradi tega primorani se prej ali slej sporazumeti.
Svetovnopolitični položaj ob novem letu
LONJF.R
Nedavno tega so kmečki posestniki iz Lo-njerja in iz Padrič poslali generalnemu vladnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem ga prosijo, da bi se zavzel za vprašanje rekviriranih zemljišč na Hudem letu. Zadeva teh zemljišč je našim bralcem že dobro znana. Angloamerikanci so bili pred leti zasedli obširne parcele, na katerih so kasneje zgradili tudi igrišče za golf. Po odhodu zavezniških čet smo mislili, da bodo obla-slva zemljlišča vrnila zakonitim lastnikom in plačala povzročeno škodo. Namesto tega pa so- kmetje dobili obvestilo, da bo.do parcele še naprej vojaško zasedene.
Ljudje popolnoma upravičeno trde, da je rekvizicija protizakonita, ker ne služi vojaškim namenom, ampak le igranju golfa, torej zabavi. Za zabavo pa kmetovalci ne morejo in nočejo več žrtvovati svojih gospodarskih koristi.
Na danes zasedenih parcelah so imeli Lo-njerci lepe travnike, ki so jim dajali obilo krme za živino. Z majhno odškodnino, ki jo sedaj prejemajo, pa ne morejo kupovati tolike sena, kolikor so ga tam pridelali. Vse to’ gre na škodo živinoreje, ki bi morala biti glavni vir kmetovih dohodkov.
Upaimo, da bodo dr. Palamara in njegovi sodelavci pravilno razumeli prošnjo> naših kmetovalcev in čimprej ukrenili vse potrebno, da se vprašanje zasedenih zemljišč pravično reši.
BARKOVLJE
V noči med nedeljo in ponedeljkom je na železniškem prehodu v bližini ul. Mon-colano prišlo do hude nesreče. Ko se je mladenič Humbert Pregelj v zigodnjih jutranjih urah podajal na delo, je ob tračnicah zagledal hudo razmesarjeno' človeško telo. Stekel je v bližnjo železniško čuvajnico, od koder so poklicali Rdeči križ. Zdravnik je u-gotovil, da je ponesrečenec še živ, čeprav je imel obe nogi odrezani. Nudili so mu prvo pomoč in ga takoj odpeljali v bolnico, a je revež že med potjo’ izdihnil.
Kmalu nato so ugotovili, da gre za 42-let-nega bolničarja Edvarda Škrbca, ki je bil zaposlen v svetoivanski umobolnici. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da je nesrečnega Škrbca povozila lokomotiva prav v trenutku, ko> je mož hotel prekoračiti tračnice.
Pokojni Škrbec je bil oče šestih otrok in znan kot miren človek.
Naj v miru počiva! Hudo prizadetim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
OPČINE
Openci budno sledimo borbi, ki jo že dalj časa vodijo kmetovalci iz Lonjerja in Pa-drič za rekvirirana zemljišča na Hudem letu. Tudi pri nas se je zgodilo nekaj podobnega. Amerikanci so bili zasedli obširna zemljišča vzdolž avtoceste, češ da jih rabijo v vojaške namene. Zgodilo se pa je, da so na teh parcelah zgradili krasno igrišče za rug-by, katero sedaj uporabljajo razna nevojaška športna društva.
Ko se bo reševalo vprašanje zemljišč na Hudem letu, naj oblastva ne pozabijo na 0-pence, ki jih sedaj tarejo iste skrbi. Zahteve Lonjercev in Padričarjev so tudi naše.
Za božične praznike in na Novo leto je
bilo pri nas veliko število Jugoslovanov. Po cesti v Sežano so se vile cele procesije ljudi, ki so prihajali s Krasa ali odhajali z Opčin. Dobro bi bilo', če bi oblastva poskrbela za boljšo zvezo s Sežano in z blokom pri Fernetičih. Današnja zveza je silno pomanjkljiva, tako da ljudje raje gredo peš, kot da bi čakali na redke avtobuse, ki so poleg vsega še prenapolnjeni.
Razume se, da so tudi mnogi Openci za praznike šli čez mejo na obisk sorodnikov in znancev ter na kozarec pristnega terana.
NABREŽINA
Na Silvestrovo so v nabrežinski novi šoli razdelili 50 darilnih zavojev, ki sta jih predsednik republike Gronchi in njegova soproga poklonila revnim otrokom devinsko-na-breižinske občine. Slovesnosti so prisostvovali podprefekt Maicciotta, dr. Vladovič, msgr. Gl igo in predstavniki občinske uprave ter številni šolniki.
Župan Terčon je v kratkem nagovoru prosil dr. Macciotta, naj sporoči predsedniku lepublike in njegovi soprogi topla voščila prebivalcev naše občine za novo leto> in se v imenu staršev ter otrok zahvalil za poklonjene zavoje.
Podobne slovesnosti so bile tudi v Zgoniku, na Repentabru, v Dolini in Miljah.
VELIKI REPEN
Pretekli teden so pri nas slovesno otvorili novo trgovino jestvin in mesnico. Lično po* slopje stoji na vaškem trgu in je zgrajeno ter opremljeno' po najsodobnejših tehničnih predpisih. Svečani otvoritvi so prisostvovali g. župnik, g. župan ter drugi predstavniki krajevnih oblastev.
BORŠT
Menda je Novi list že pisal, kako krvavo potrebujemo v vasi telefon. Dolgo je že od tega, ko se je pri nas govorilo, da oblastva resno proučujejo to zadevo, a je potem kmalu vse utihnilo. Danes želimo ponovno opozoriti javnost na to- potrebo, ki postaja iz dneva v dan čedalje bolj pereča. Čestokrat se zgodi, da nujno rabimo zdravnika in ži-vinozdravnika, a ga ne moremo takoj dobili, ker nimamo telefona.
Sodobna naprava bi služila tudi našim gostilničarjem in trgovcem, da bi bolje in ceneje opravljali svoje posle.
Pristojna oblastva zato ponovno pTosimo, naj resno pretresejo to vprašanje in naj gn skušajo zadovoljivo rešiti.
MAVHINJE
Že večkrat smo v dopisih poudarili, da v naši vasi živo občutimo potrebo po kulturnem življenju. Mavhinje so bile nekdaj eno najživahnejših središč prosvetnega delovanja na spodnjem Krasu, ki pa je prenehalo ob začetku prve sveto\ne vojne. Nekaj so skušali narediti po prvi vojni, a še to je fašizem s svojim nečloveškim raznarodovalnim nastopom zatrl. Po zadnji vojni je pa bilo vsako prosvetno delo silno otežkočeno, ker so odgovorni činitelji hoteli sleherno prireditev vključiti v en ali drug ideološki tabor, in posledica tega je, da je nastalo popolno kulturno mrtvilo.
Vsak trezen človek mora priznati, da tako ne more iti naprej, če nočemo, da italijan-
ska kultura in civilizacija ne prevzameta in prepojita tudi našega duha.
Naši ljudje, in predvsem mladina, morajo temeljito spoznati bogastvo naše književnosti, visoko umetniška dela naših slikarjev in kiparjev ter lepoto naše glasbe. Kje in kako naj to spoznajo? Odgovor ni težak.
V vasi imamo več izobražencev, ki bi lahko nekaj prostega časa žrtvovali prosvetnemu delu. Ustanove naj prosvetno društvo, ki bo prirejalo kulturne nastope in poskrbelo*, da naša vas dobi nujno potrebno knjižnico. Le na ta način se bomo duhovno utrdili in 9 tem zagotovili svoj narodni obstanek. Ljudje, ki so dobre volje, naj »pljunejo« v roke ter se eimprej lotijo zdravega in nujno potrebnega prosvetnega dela. To naj bo naše napotilo za leto 1956!
fWWWWVWWVWWWWWWVVWVWVWVWWWWYWWWWWVWVWV^
Znana pianistka Damjana Bratužev a, naša rojakinja iz Gorice, se je nedavno toga vrnita iz Pariza, kjer se je ep o leto izpopolnjevala im tudi javno Inastopala.
Sedaj je našim malčkom pripravila lepo igro, ki jo bo prihodnjo nedeljo ob 12. uri prvič oddajala slovenska radijska postaja v Trstu.
Naše najmlaijše vabimo, paj v nedeljo prisluhnejo oddaji, ki jih bo pray gotovo veselo presenetila.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
v soboto, 7. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 8. t. m., ob 16.30 in 20. uri
v dvorani na'stadionu "Prvi maj” Vrdel8ka c. 7
Milan B‘goviir
Brez tretjega
—- mam
v nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri na Kontovelu
Orimm - Škufca
, Jenko in Metke
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1956 želi cenjenim odjemalcem
tref Jože
TRGOVINA JESTVIN Trst, ul. Geppa B, tel. 23-869
UVOZ • IZVOZ VSEH VRST LESA
Ivan Ribarit
TrBt, ul. Delle Mtlizie J 9, tel. 9B-510 Trst, ul. Crispi 14, tel. 93-502
vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto
Srečno novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem
ZADRU2. KONZORCIJ TRGOVCEV Z ŽIVILI
Trat, ul. Valdirii/o 3, tel. 35034
BOŽIČ NA GORIŠKEM
Goriški Slovenci smo imeli letos v cerkvi sv. Ivana praiv lepo polnočnico. Veliko ljudi je moralo* oditi, ker niso našli prostora v premajhni cerkvici. Za letošnje polnočnice in druige božične praiznike je 'bilo značilno, da so se jih udeležili tako v mestu kakor po vaseh tudi mnogi bratje in sestre iz Jugoslavije. Za božične praznike so bile sicer tudi v Jugoslaviji cerkve polne, kakor smo se sami prepričali, čeprav je boiič tam kot državni praznik odpravljen, kar je vse obsodbe vredno. iNi prav in je proti volji 90 odstotkov jugoslovanskega ljudstva, da današnja državna uprava ne spoštuje največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Jugoslavija bi le pridobila na ugledu pred mednarodnim svetom, če bi odslej spoštovala in zopet priznala božič tudi kot državni praznik. Zares nenaravno je, da te dneve slovesno' obhajajo vsi Slovenci v zamejstvu, a da jih le bratje in sestre v narodni državi ne morejo poipolnoima prosto in brezskrbno ler veselo praznovati! Čas je že, da se vroča želja ne le primorskih Slovencev, temveč vsega jugoslovanskega ljudstva uresniči, saj bi priznavanje božičai končno odgovarjalo tudi duhu pravilna pojmovanega mirnega sožitja ali koeiLsisten.ce, ki joi tako. vneto branijo voditelji jugoslovanske vladavine.
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Na seji v sredo, 21. decembra, je občinski svet raizpravljal najprej o pismenem predlogu znanega svetovalca monarhista Pedronija, ki se jc to pot obregnil ob dogovor o obmejnem prometu. Mludi mož je kratkomalo zahteval, maj#občinski svet odpove sporazum, češ da ne prinaša Gorici zaželenih gospodarskih koristi.
Izvajanja mladega monarhista ni bilo težko zavrniti. To so storili župan, podžupan dr. Poterzio in g. Pavlin. Prva sla predvsem poudarila, da občinski svet in upravni odbor nimata pravice in moči odpovedati meddržavnih sporazumov. V gospodarskem pogledu pa smo šele v poskusnem razdobju. Naloga mešane komisije je, da sedanje stanje iz dneva v dan zboljšuje. Svetovalec Pavlin je pa odločno protestiral proti politični propagandi in zavijanju resnice monarhističnega petelinu. Nespametni Pedronijev predlog je bil končno skoraj soglasno zavrnjen. To je svetovalec sicer že vnaprej vedel, a je hotel dati duš k a svojemu nasprotstvu do sporazuma, ki je o-mogočil čedalje živahnejši osebni promet na meji. Veliko število vsakodnevnih prehodov fe brez dvoma najhujši sovražnik Pedronija* in vseh njemu enakih narodnih nestrpnežev. Saj je na božič odšlo v Jugoslavijo 1590 italijanskih državljanov, isti dan pa je prišlo čez mejo v Italijo 1428 Jugoslovanov; na dan sv. Štefana pa je šlo v Jugoslavijo kar 2266 oseb, iz Jugoslavije pa prišlo 1139 ljudi. Na Silvestrovo in Novo leto se je pa to število gotovo še povečalo. Naj monarhist Pedroni le čveka proti sporazumu, kar mu je ljubo in drago, suj ga že tako mihče resno ne posluša!
V sredo in v četrtek preteklega tedna je pa občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1956. Vsi glavni govorniki so poudarili, da se more občinsko gospodarstvo ugodno razvijali le ob izdatni državni pomoči, ki jo mora parlament izglasovati v posebnem zakonu. Sveto-
valci so govorili o krožnem skladu, prosti coni, obmejnem prometu, pokrajinski samoupravi, proti kateri je odločno nastopil zopet klepetavi Pedroni, in pa o popravi cest in u-lic. Razumljivo je, da se je vsak svetovalec potegnil za svoj okoliš.
Pavlin in Bratuž sta čisto opravičeno poudarila, da je proračun popolnoma prezrl potrebe slovenske narodne manjšine. Ugotovila sla, da se celo zavestno ruši, kar se je prej u-slanovilo v našo korist, tako otroška vrtca na Oslavju in v ulici Randa.ocio. G. Bratuž je še dodal, da se šovinistične težnje kažejo tudi pri reševanju prošenj za priznanje italijanskega državljanstva, nakar mu je g. župan dr. Bernardis osorno odgovoril, da bi kot občinski svetovalec ne smel biti žalosten, če občina pravde proti dvema Slovencema v Benetkah ni izgubila. Ni tako, g. župan! Ako bi občinska uprava kazala dobro voljo in naklo" njenost do Slovencev, bi pravd sploh ne bilo!
Za proračun so glasovali le občinski svetovalci Krščanske demokracije, vse druge stranke (11 glasov) so pa bile nasprotne, in sicer iz protesta proti vladi, češ da zanemarja koristi in potrebe Gorice ter vse dežele. Slovenski svetovalci so pa s tem hoteli obsoditi krivično politiko raznarodovanja.
IZ PEVME
V četrtek, 22. decembra, so pri nas slovesno otvorilii novi otroški vrtec. Svečanosti se je udeležil tudi župan dr. Bernardis. Do sedaj se je v novi vrtec vpisalo 18 otrok, a so jih nekaj morali poiskati tudi v štmavru in v vrtcu pri pevmskem mostu. Oslavci pa niso hoteli vpisati otrok v Pevrno, Iker so globoko užaljeni, da so jim neopravičeno- ukinili lastni vrtec, ki je prav dobro uspeval in ga je obiskovalo 18 otrok. Ljudje pravijo, da ne bodo pošiljali v Pevmo otrok, če bi jih preva' žali s posebnim avtobusom. Ljudstvo ima pač g voj ponos,-ki ga oblast v a morajo spoštovati, ako nočejo doživljati razočaranja.
Začasna učiteljica vrtca Komavli Marica, domačinka z Oslavja, je pozdravila otroke, starše in odlične goste, ki so se udeležili otvoritvene svečanosti. Otroci pa so se izkazali z deklamacijami v slovenščini in italijanščini, čeprav so imeli le nekaj dni pouka. Prisotne je nato pozdravil g. župan s kratkim, nagovorom, v katerem je obžaloval, da imajo oslav-ski otroci do novega poslopja daljšo pot kot do prejšnjega. Uprava vrtca je nato obdarovala otroke ter jih pogostila s kosilom.
Naj tudi v tem poročilu poudarimo svoje načelno stališče: napisi na otroških vrtcih, ki jih obiskujejo slovenski otroci, morajo biti vsaj dvojezični. V nobenem primeru se uprava te ustanove ne sme pregrešiti proti narodnemu čustvovanju slovenskih staršev in njihovih otrok.
ŠTEVERJAN
Pri polnočnici ni že dolgo bilo toliko ljudi kot letos. To pot smo se praznikov še bolj razveselili, ker so se jih udeležili premnogi naši sorodniki iz jugoslovanskih Brd. Tudi njihova duša je zaživela z našo ob lepem in veselem pritrkavanju. Na zadnji dan leta je pa naš dekliški krožek priredil v šolskih prostorih prijeten Silvestrov večer.
Vsa hvala tudi županstvu, ker je pred nekaj dnevi pričelo nabirati prostovoljne pri
Ispevke, da bo> po Sv. treh kraljih obdarovalo i revne otroke. Doslej so prispevali: č. g. žup* nik Sedej 1000 lir, Jožef Komjanc 1000, Ivan Ciglič 500, Avgust Klanjšček 400, Humar Jožef 500, Ivana Klanjšček 500, Koršič Alfonz 500, orožniki iz Števerjana 1000 in finančni stražniki iz Števerjana 1300, financarji iz Va-ierišča pa 500, baronica Taoco 2000 lir, baron Teufenbaicli 1000, Perin Jožef 1000, Rožič Jožef 300, Anton Vogrič 400, Ciril Klanjšček 500, Nada Maraž 500 in Ladko Maraž 1000 lir.
'Naj vsakdo po svojih močeh prispeva za ta socialni in človekoljubni namen. Prispevki naj se izroče pri občinskem tajništvu.
IZ SOVODENJ
Naša občinska uprava posveča v zadnjem času vedno resnejšo pozornost vprašanju vodovoda, o katerem smo svoj čas že poročali. Z zadevo se je na seji, 27. dec., bavil občinski svet. Vedno bolj prevladuje mnenje, da bi vodovod napeljali iz Gradiške preko vodnega zbiralnika na Vrhu in od tu po vseh vaseh sovodenjske občine. Stroške, ki naj bi znašali okoli 25 milijonov lir, bi krili z dolgo, ročnim državnim posojilom. Če občinska u-prava ne more doseči, da podaljša goriški vodovod iz Štandreža, je morda ta načrt res dober izhod. Občinski svet je pooblastil upravni odbor, naj se resno loti dela, da se zamisel čimprej uresniči.
Med drugim so svetovalci sklenili odstopiti občinske prostore, v katerih bodo namestili avtomatski telefon z 18 številkami. Nogometnemu klubu »Sovodnje« so določili prispevek 30 tisoč lir. Spomnili so se tudi šolskega roditeljskega sveta ter mu dali podporo 15 tisoč lir. Nadalje so odobrili 26 tisoč lir za organiste in 24 tisoč za cerkovnike. Gospodinjski večerni tečaj si bo z občinskim prispevkom lahko kupil parni lonec za kuhinjske poskuse. Oskrbovalcu nove cerkvene ure so odobri. !i odškodnino 8 tisoč lir. Svetovalci so odobrili tudi nakup gramoza za vzdrževanje cest ter potrdili lestvico za- trošarino v letu 1956 in prodajo občinskega zemljišča trem občanom: Maliču Mariju, Buzinu Vincencu in Cotiču Stanku.
Vsi prebivalci Sovodenj in drugih vasi se najbolj veselijo, da se zadeva vodovoda premika naprej.
OBVESTILO
S 1. januarjem so po videmskem dogovoru z dne 20. 6. 1955 zapadla vsa dvolastniška dovoljenja. Zato jih je treba obnoviti. Prošnjo za povo dovoljenje morajo dvolastniki vložiti pa posebnem obrazcu, ki ga dobe v inekaterih trgovinah in pri kvesturi (soba št. 23, od 9. do 12.30 ure ob delavnikih)-To velja za goriško občino. Dvolastniki iz podeželskih občin pa ipaj prošnje vložijo pri komisariatu javne varnosti ali pri poveljstvu orožnikov.
Komur zapade ipavadma obmejna prepustpica, ki velja 4 mesece, paj jo odda na kvesturi _ (soba št. 23), kjer mu bodo dovoljenje zopet (podaljšali za 4 mesece. To opraviš brez pobene prošmje.
Urad .posluje od 9. do 12.30 ure in le ob delavnikih.
Prebivalci izven goriške občine naj zarpadle prepustnice oddajo na občinskih uradih. Prepustnica je veljavna od dneva, ko so jo potrdila jugoslovanska oblastva.
Kdor hoče obiskati kraje, ki jih n< ravedel na zapadli prepustnici, naj naredi prošnjo na navadnem papirju in paj navede tudi nove mejne prehode. Ce bi na stari prepuslnici pe bilo prostora za te dodatke, bo policija prosilcu izdala ipovo prepustnico, za katero plačaš 35 lir.
Mi bi že p&iavnnl fiffV orii/fio?
t^oiivSlia f/f©t>e§tt|« - J{ftnnl,'fltft tinliitfi
IZ VIDMA
Znani krogi bivših fašistov videmske dežele pripravljajo v novem letu težke dneve za beneške Slovence. Po eni srani trobijo v svet, da v nadiških dolinah Slovencev sploh ni, po drugi pa še bolj divje trobentajo, da so se beneški Slovenci, organizirani v »Beneški četi«, pred 10 leti borili proti Italiji in ne proti fašizmu, ter jih obtožujejo veleizdaje. Po 10-letni preiskavi so našli samo 57 pripadnikov »Beneške čete« in jih sedaj vlečejo pred porotno sodišče. Obtožujejo jih neverjetno budili zločinov, za katere smo domačini zvedeli šele iz časnikov. Videmsko sodišče se je nato otreslo« težke zadeve in je poslalo vso obtežilno tvarino porotnemu sodišču v Benetkah. Pa tudi temu ni preveč dišala ta neprijetna- in kočljiva kazenska žlobudra in jo je odstopilo kasaeijskemu sodišču v Rimu, ki je končno določilo, da bo razprava proti »Beneški četi« pred porotnim sodiščem v Florenci.
Ni težko uganiti, čemu napihujejo ta proces, čeprav ni dvoma, da bodo s tem vzburi «li pozornost ne le italijanske javnosti, marveč tudi zanimanje inozemstva za Slovence nadiških dolin. To italijanskim nacionalistom seve ne more biti pogodu. Zakaj torej proces? Pametni ljudje sodijo, da ima proces le ta namen, da še bolj prestraši že tako- preplašene gorjane nadiških dolin.
KDO JE ARTURO MANZANO?
Zloglasni »strokovnjak« v pisanju proti beneškim Slovencem, g. Arture Manzano,
urednik »Messaggera Veneta« se ne zaganja le proti pristašem bivše »Beneške čete«, ampak tudi proti drugim nadiškiin Slovencem in zlasti še proti duhovnikom, četudi niso imeli nobene zveze z njo. Po njegovem prepričanju delajo tudi ti ljudje za priključitev Beneške Slovenije -k Jugoslaviji in zato ves obupam kriči: »Oechio alla frontiera« — Pazite na mejo! Pri tem se pa jezi na Italijo, ki je po videmskem prefektu obdarila nekega takega »izdajalskega« slovenskega duhovnika z novo »motoretto«. Še več: zvedeli smo, da je ta »zločinec«, župnik iz Sv. Lenarta, poklical pred videmsko sodišče gorečega Ma-nzana in odgovornega urednika lističa »Friuli Liberale«, ki je objavil Man-zano-v članek »Ocohio a-lla frontiera«. Oba junaka sta pa prav tisti dan zbolela in je zato bila razprava odložena.
V omenjenem članku se gospod A. Manzano jezi, da ga Slovenci smatrajo za fašista, medtem ko hoče veljati za čistokrvnega antifašista. To -pot pa je prišlo na pomoč Slovencem uradno glasilo videmskih novofaši-fctov »II Friuli Sociale«, ki je priobčilo v številki od meseca avgusta 1955 neko staro pismo gospoda Manzama, ki se glasi:
Videm, 15. junija XVIII. leto. Federalnemu tajniku v Vidmu.
»Obvestiti vas moram, da je fašist, odvetnik Arturo Ta-vano«, trdil v razgovoru z več osebami, da sem vulparen antifašist. Brž ko sem zvedel za to nizko in zame nerazumljivo trditev, sem takoj nanjo po fašistovsko
odgovoril ter Ta vama slovesno oklofutal im obrcal na javni ulici ter mu povedal, da mu dajem ta pouk kot stari fašist in da ga bom ponovil vedno, ko ga srečam na cesti; to je obveznost, ki jo hočem zvesto izpolnjevati. V mirni zavesti in gotov, da sem branil svojo čast zara-di najbolj podlega dejanja, ki ga more zagrešiti neki človek in to celo fa-,-ist, som vedno pripravljen ustreči vsakemu \ ašemu morebitnemu zanimanju.«
Arturo Manzano, fašist 1922, IV. okrožna
skupina.
Zelo smo hvaležni listu »II Friuli Sociale«, ki je tako nepobitno dokazal, da trde Slovenci golo resnico, ko očitajo Arturu Manzamu, da je zagrizem fašist. Pismo je samo na sebi dovolj zgovorno in lahko tudi oblastva pouči, kdo in kakšni so obrekovalci in preganjalci potštenih beneških Slovencev in zlasti njihove mučeniške duhovščine.
IZ ŽABNIC
Vsa dolina nestrpno pričakuje toliko zaželenega snega, da bi zaživela in bi si naši ljudje gospodarsko opomogli. Saj bi -pršič vsako soboto in nedeljo ter tudi druge dni privabil k nam razne izletnike in smučarje. Naši gozdni posestniki bi pa lahko spravili tudi les domov. Tako bi v deželo prišlo nekaj dohodkov in kruha. V preteklem tednu je sicer snežilo, a sneg je -koj skopnel. V okolici Trbiža je že vse pripravljeno za zimske športne tekme, ki bi se morale -pričeti za sv. tri kralje. Sodelovati bi imel tudi goriški smučarski klub.
Upamo, da se bodo naše vroče želje v kratkem izpolnile in da bo vsa- dolina zadihala pod debelo plastjo suhega snega.
m
AKLETi CRAI
EPILOG V SARAJEVU
Črni prapor na miramarskem stolpu ni oznanjal le smrti zadnjih grajskih stanovalcev: na črni zastavi je biti zapisan tudi pogin ene najmogočnejših držav Evroipe. Ko je odklenkal zvon v Miramaru in je tržaški škof v grajski kapeli pod velikim križem, stesanim iz ogrodja »Novare«, ki je pripeljala mrtvega Maksimilijana v domovino, odpel zadnje vilije za Ferdinanda i-n njegovo ženo. je odklenkalo- tudi Habsburgovcem, ki so hladno in trmasto gonili v boj bataljon za bataljonom. Za prazno slavo trhle dinastije in proti lastnim koristim so padali najboljši možje v državi.
Toda iz njih smrti in krvi je pognalo seme svobode! Staro geslo Franca Jožefa, da je treba upornike »Ein bisser’1 a-nhangen« ali »malo obesiti«, je veljalo že leta 1848 za o-grske domoljube. Z njim pa je izzval prekletstvo, ki je spremljalo Avstrijo do razsula. Iste politične neumnosti se je stari monarh lotil tudi 1. 1914. »Neues Wiener Tag-blatt« je pisal, da so na cesarjev u-kaz v prvih štirinajstih d-neh vojne obesili 470 Slovencev.
Iz tega ravnanja se jasno vidi, da je avstro-ogrska monarhija vodila borbo tudi proti lastnim slovanskim narodom in ne le proti nasprotnikom na mejah. Po uradnih podatkih je maloštevilni slovenškti narod izgubil 2,75% svojih rojakov, postreljenih doma in
na frontah. Saj so naše -polke gonili po načrtu v prve strelske jarke, samo da bi po namišljeni zmagi nemški voditelji laže usta-no-\ili sa-monemško Avstrijo. Tudi drugi južnoslovanski narodi so morali dajati žrtve za to velenemško politiko.
Na Hrvatsikem so postrelili nad 500 mož. v Bosni in Hercegovini nad 1000. Vsakega izobraženca ali vplivnejšega človeka so vpisali v policijske sezname (še danes prosluli »sehedario personale«) kot »P. V.«, to so začetnice besed »Politisch veidaolitig«, kar pomeni »pol iti ono sumljiv«. Za nemško avstrijsko vlado je bil »izdajalec« že vsakdo, ki je malo« pokritiziral, da je kruh prečrn ali da je masti premalo. Okolje, v katerem je prav neka zakletev vodila habsburško drža-vo v propad, je s krepkimi barvami narisal češki pisatelj Hašeld v »Do«brem vojaku švej-ku«. Ker je ta dobrodušno pripomnil sosedu krčmarju, da »so muhe posr .. . cesaTja-« in je pokazal na zapackano cesarjevo sliko na steni, je že bil za njim žandar, ki ga je vlekel v ječo.
Taka napihnjena oblast seveda ni sprejela predlogov, -ki jih je bil 9tavil uradni avstrijski politiki prestolonaslednik Franc Ferdinand. Njegovi predlogi so bili usmerjeni v trializem, t. j. v razdelitev monarhije v tri dele: nemški, ogrski in južnoslovanski. Take revolucionarne načrte, kakor se je cesar izražal, so pa Nemci v Avstriji in v rajhu na
vso moč odklanjali. Tudi za ceno -krvi!
To dejstvo je izpričal Slovenec dr. J. A. Ži-bert. Bil je vseučiliški knjižničar na Dunaju in devet let dvorni kaplan v gradu Bel-vedere pri -prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Poznal je vse spletke za kulisami visoke politike in dvornih strank. Spisal je knjižico o sarajevskem atentatu, ki je izšla po vojni. Rokopis pa je že prej pokazal slovenskima politikoma dr. Kreku in dr. Korošcu. V knjigi je povedano, da je Franc 1' c rdi n and padel kot žrtev dvornih in političnih spletk ter ura-dne avstroogrske politike, 'ki je slovanskim narodom odrekala pravice in osnovne svoboščine; srbska vlada, piše, je uradno svarila Dunaj, da ni primerno, če se predstavnik sovražne države prav na V-idov dan izzivalno prikaže na srbski meji; kot »te brali, je prestolonaslednik sam to prav dobro vedel, a je moral v smrt, ko je cesar odločil: »Er soli gehen!« (Mora iti!) Po Ferdinandovi smrti je pa Avstrija iskala krivce v Srbiji, samo da izvede svojo osvojc-valno politiko -na Balkanu.
Kar je iskala, je našla: ne pogina Slovanov, temveč lastno razsulo; kot je zapisano v črni zakletvi, ki jo diha beli grad ob A-drij-i.
»MANE, TEKEL, FARES«
Prav te usodne besede, katere je v plamenih na steni zapisane bral babilonski kralj Nabuhodonozor, so končna prerokba tudi za monarhijo, ki je stala na krivicah prizadejanih tisočem in tisočem podložnikov. Te besede pa pomenijo: preštet si bil in spte-znan za prelahkega; zato si poginu za-pisan.
(Dalje.)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
| Metod Turnšek	Jf§	Il^ffllld« |C	f»Ufi^ roman
Pred nekaj dnevi — ravno .prav, da ga lahko prištejemo še knjižni letini 1955 — je izšel roman Metoda Turnška »Ip hrumela je Drava«. Knjige smo se ne .glede na p j eno literarno vrednost toliko bolj razveselili, ker je skoro edina slovenska leposlovna knjiga, ki je preteklo leto izšla y Trstu, če ne štejemo dveh — kolikor mi je znan o — književnih poskusov, ki sta z njima avtorja napravila šele prvi korak v svet literature.
Metod Turnšek je prav gotovo najplodovitejši slovenski pisatelje izven mej Slovenije. Dejaven je kar na več književnih področjih: na dramskem, pripovednem in kot pisatelj nabožnih knjig. Na ivseih je ustvaril že toliko, da si je zagotovil ime in veljavo, dasi se ni v svoji skromnosti nikoli pehal v ospredje in se potegoval za priznanje. Zadostuje mu, da izpove v drami ali povesti tisto, kar mu teži duha in srce, in se z olajšanjem loti novega dela kot resničen umetnik, ki mu pi toliko mar, kaj meni kritika, ampak hoče izraziti tisto, kar čuti, v .prepričanju, da izraža občutje mnogih.
Doslej smo ga po objavljenih stvareh poznali razen kot dramatika predvsem kot novelista, ali bolje rečeno, kot pisatelja krajših povesti ip ndvel. S svojim delam pa se je poskusil tudi v romanu. In takoj tu moram reči, da nas je z njim prepričal, da bo ravno v daljših delih najbolj uveljavil svoje darove. .V črticah in novelah mnogokrat ni mogel razviti dejanja ip mu dati kak epski značaj, ki prija njegovi široki, vedri panonski naravi.
V romanu pa mu je to v preče, šnji meri uspelo. Z nekako lahkoto je zamislil spov v zaokroženo, uravnovešeno zgodbo, y kateri je stopnjeval dramatičnost od poglavja do poglavja; v tem pa se že razodeva njegova dramatska žilica.
Turnšek je kot vsi slovenski Paponci izredno navezan pa rodno pokrajino. Zdi se, da ne more iztrgati svojih korenin iz njene zemlje in odvrniti svojih oči od njenih ljudi. V vsem njegovem pisanju se intimno zrcali življenje severne Štajerske, ali točneje Prlekije. Tudi v romanu »In hrumela je Drava« je prikazal košček tamkajšnje pokrajine in usodo njenih ljudi med zadnjo vojno, ko so Nemci za nekaj — a vse predolgih in nadvse bridkih — let, zagospodarili nad njimi. Turnšek si je Izbral tipično zgodbo navadnih ljudi, ki niso bili v bistvu nikaki izredni, prav nič patetični junaki, ki jih danes vse preveč najdemo v slovenski literaturi. Včasih se nam zazde v svoji preprostosti skoro naivni. A prav taka so tudi v resnici bili. V njiho|vti ljubezni do zemlje, do slovenstva, do družine in domače vasi ni bilo nič zapletenega, nobene freudijanske psihologije in nobenih kompleksov. Vse, kar so delali, so tudi mislili in iskreno občutili. Celo negativni tipi, ki jih opisuje Turnšek, se nam skoro smilijo v svoji kratkovidnosti in nepremišljeni zlobi.
V bistvu so le zapeljanci, črne ovce sicer, a vendarle ovce. Razmere so jih napravile za tisto, kar so, za izdajalce, ovaduhe in koristo]o(vce. Le želja po dobičku ,po tem, da hi bili dobro zapisani na višjih mestih in imeli od tega gmotno korist, jih sili, da postanejo nemški zaupniki ip da škodijo lastnim ljudem, ip pe sovraštvo ali ideološka zagrizenost. Zato nič čudnega, da so v svojem početju kar nekam nedosledni. Kar na lepem jih zagrabi občutje ali jih popade sram.
Štiri leta trpljenja štajerske dežele prikazuje Turnšek na primeru poštene, skromne železničarske družine ip njenih prijateljev. Pri tem je ostal do največje mere zvest resničnosti, celo v sociološkem pogledu. Družina, katere usodo popisuje, je namreč prav značilna za tamkajšnje razmere. Oče je železničar in kmet hkrati, vdan svoji službi in hkrati zakoreninjen v zemlji kot vsi tamkajšnji ljudje, vnet za napredek, poleg tega pa konservativen v svojem pojmovanju poštenja, časti jp pravice. Kdor pozna tamkajšnje dogajanje med vojno,
KULTURNI PRIREDITVI V GORICI
Pevski zbor iz Domberga priredi v nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri y Prosvetni dvorani (bivši Zlati pajek) v Gorici koncert.
Spored je pester in izbran. Najprej bomo slišali venček narodnih, nato pa 9 umetnih pesmi, ki so jih uglasbili priznani slovenski skladatelji.
Konec januarja se pa nam obeta obisk odličnih opernih pevcev iz Ljubljane. Zamejski Slovenci bomo imeli, hvala Bogu, prelepo priliko slišati Vilmo Bukovčevo, Mira Brajnika in Vladka Korošca, ki jih bo pa klavirju spremljala Dana Hubad-
brez težave ugane za imeni, ki jih je dal svojim osebam pisatelj, njihova resnična imena, n. pr. pri mladi dijakinji Vidki Haličevi, ki je tudi resnično umrla junaške smrti.
iMorda je prav v tej preveliki navezanosti na resnične usode ljudi tudi pajvečja šibkost te Turn-škove knjige. To mu namreč ni dalo, da bi ustvarjalno spiostil svojo domišljijo, ampak je skušal biti le bolj kronist in poročevalec. Vendar se mu je posrečilo vdihniti življenje osebam, ki jih opisuje, tako da so ostali živi ljudje, ob katerih usodi občutimo potrtost ali zadoščenje, kadar se obrne na boljše. To pa je najbolj pozitivna stran Turnško-yega romana.
.Zgodbo je poživil z opisi slikovite in izrazite pokrajine ob Dravi in obarval svoj slog z mnogimi dialektnimi izrazi, kar v nekem pogledu še povečuje zanimivost in vrednost knjige, v drugem pogledu pa ji bo v škcdo vsaj pri tukajšnjih brav-oih, ker jo bodo teže razumela. Zdi se mi, da je šel v tem vsekakor nekoliko predaleč.
Priznati je treba, da je to doslej najboljše Turn-škovo pripovedno delo, ki obljublja, da bo lahko napisal še kaj boljšega. Želel bi le, da bi se ne us: a vil ob tipičnih ljudeh in zgcdbah, ampak bi skušal poseči ljudem do dna in nam razkrival tisto, kar ostaja morda celo nosilcem dogajanja samega skrito. V njegovem pripovedovanju vendarle še nečesa manjka — tistega, kar presune človeka do dna in vzbudi v njem ganjepost. Upaliri. da bo dozorel Turnšek tudi do tega.	M.	Z.
Ob kancu vsakega leta je že običajno, da pričakujemo tudi Primorci od naših knjižnih založb vsakoletni dar.
Od raznih založb, ki smo jih primorski Slovenci imeli, delujeta v glavnem še dve: Goriška Mohorjeva družba in pa Jadranska založba v Trstu. .Sile razmer so pa takšne, da se morata obe izdajateljici posluževati pomoči izza meje. Mohorjeva se naslanja na celovško Mohorjevo, Tržaška založba pa na Prešernovo družbo v Ljubljani. To Je sicer nujna potreba, vendar pa kaže na kulturno šibkost zamejskih Slovencev, ki ni samo v pomanjkanju tvornih sil, temveč tudi v pomanjkanju sredstev.
Spomnimo se cvetočih ičasov, ko sta Goriška Mohorjeva družba in Goriška Matica bili s merodajni za tovrstno izdajanje ljudskih poljudnih in poučnih knjig tudi za Ljubljano in Maribor! To dejstvo vzbuja misel in željo, da bi tudi primorski Slovenci pokazali v bližnji bodočnosti samostojen nastop. Naši talenti se morajo žal udejstvovati drugod, ko jim je doma zaprt hram modric. Dvomimo, da je vse odvisno le od finančnih težav in da so te edina o-vira, da je knjižna žetev pri pas od leta do leta bolj suha.
Pa poglejmo si nekoliko letošnje izdaje obeh založb. Tržaška založba je izdala »Jadranski koledar
Zadnjič smo pisali, kako današnj, svet še zmerom silno podcenjuje ženska dela v hiši ter meni, da je gospodinjstvo sploh manjvredno in nižje opravilo ter brez vsakega pomena za duhovni napredek ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Vsako »boljše« dekle se ga skuša zato, če le more, otresti ter prepušča šivanje, kuhanje in pospravljanje — drugim.
Kako krivična to površna je taka sodba, lahko spoznamo iz enega samega, na prvi pogled malenkostnega in skoro smešnega primera.
Kakšnega pomena je recimo že to, da se pod vplivom žensk nauče vsi člani družine pravilno ravnati z vrati! Da ohraniš oblast nad kljukami in ne dovoliš, da ti kar same od sebe smuknejo iz rok je ravno tako važno, kakor da ti ne uidejo iz ust nepremišljene ip žaljive besede. Kdor pušča brez potrebe odprta vrata, da piha skozi stanovanje mrzla sapa, prevrača s tem ves red ip miir v hiši.
Pravilno ravnanje z vraiti odkriva pravo socialno kulturo človeka, njegovo obzirnost do bližnjega! Koliko greše v tem pogledu celo visoko izobraženi
Kulturne vesti
Na starega leta dan je bil v Ljubljani slavnostno razglašen izid natečaja, ki ga je razpisala Drama Slovenskega narodnega gledališča za izvirno domačo dramo.
Prvo nagrado 100 tisoč dinarjev je prejel mladi književnik Dominik Smole za dramo »Potovanje v Koromandijo«; drugo nagrado 75 tisoč dinarjev je dobil Jože Javoršek za burko »Povečevalno steklo«; tretjo nagrado 50 tisoč dinarjev so podelili Igorju Torkarju za dramo »Delirij«.
Društvo slovenskih kulturnih delavcev v Argentini je nedavno tega razglasilo jzid natečaja za izviren roman. Prvo nagrado je dobil Ruda Jurčec, drugo pa Zorko Simčič.
* * •
.Založba Lipa v Kopru je izrta'n v razkošni opremi pesniško zbirko Tržačana Rada Bordona, ki sicer živi v Ljubljani,
• * •
Pred kratkim je v Ljubljani praznovala 70-letni-cn pesnica Lily Novy. Svoje pesniške proizvode je najprej izdala v nemščini, pozneje pa je pod vplivom Otona Zupančiča začela pesniti v slovenščini.
Edvard. Kocbek je pripravil za natis novo, zelo obsežpo pesniško zbirko z naslovom »Prevod iz groze«. Zbirka, ki y glavnem obravnava partizansko tematiko, se stilno le deloma naslanja na njegovo »Zemljo« in je zato v vseh pogledih zelo zanimiva.
1956« s knjigami Prešernove založbe, ki jih je pet. Res primorski je samo koledar v lepi opremi na 224 straneh. Ta zbornik skuša podati prerez kulturnega to političnega življenja Slovencev v Italiji v preteklem letu. Rekli smo, da »skuša«, ker v resnici je v koledarju podana skoro samo slika tržaškega življenja. Goriška je v primeri s prejšnjimi leti prav slabo zastopana. Rešuje jo edini članek o »50-iletnici društva ,Naš prapor’ v Pevmi«. To je seveda premalo. Uredniški odbor se je premalo ali prekaspo pobrigal, da bi našel sodelavcev.
Skoro polovica koledarja je posvečena v dobrem pregledu zgodovini tržaških slovenskih kulturnopolitičnih ustanov. Zajemljiv je članek drja Dekleve »Enoletni obračun«, kjer izčrpno opiše, kaj bi tržaški Slovenci morali po londonskem sporazumu dobiti, a jim spletkarski načini oblastev odrekajo. V tem prvem koledarskem delu bi brez škode lahko odpadlo dolgo besedilo o obmejnem prometu, ker ima le dokumentaren pomen. Tudi kronika pred petdesetimi leti, ki ima bogato gradivo, bi bila silno zanimiva, če bi jo prireditelj povezal v »Kulturni odlomek pred 50 leti«.
Zelo ugajajo Jelinčičevi zgodovinski orisi našega Krasa. Pni razlagi priimka Pertot, katerega izvaja (Nadaljevanje na 10. strani)
ljudje, spoznaš v raznih hotelih to zdraviliščih, kjer laltko opaziš, kako ta gospoda brezobzirno loputa in razbija z vrati ali jih pušča odprta ter tako dokazuje, kako malo misli na sočloveka in njegove pravice.
Da ne govorimo o sličnih stvareh pod domačo streho! Kadar družinskega člana po krivici grajajo ali mu odbijejo kako prošnjo ali mu celo po pravici kaj očitajo, ta večkrat molči, a daje {luška svoji užaljenosti s tem, da trešči z velikim hrupom za seboj vrata. To se dogaja tudi med odraslimi, tudi med možem to ženo. Oblast nad kljukami dokazuje skratka, kako zna kdo premagovati samega sebe, kako obvladovati svoje živce in življenje!
Kolik vpliv na duhovno vzgojo vse svoje okolice imajo torej ženske, že če navadijo vse člane družine ravnati z VTati tako, kakor pristoja kulturnim ljudem! To je resnična šola samopremagovanja in obzirnosti do bližnjega, s katero uvajajo ženske svojo okolico v vlije zakone duha to morale, od katerih so končno odvaspi vsi resnični in trajni uspehi V človeškem življenju. Tudi tu velja pravilo, da je treba velike stvari začeta graditi pri — malenkostih!
Jinjiina	žetev
VZGOJNI KOTIČEK
Oblast nad kljukami
GOSPODARSTVO
NOVO LETO V VRTO
V vrtu se leto sploh nikdar ne konča, še najmanj po koledarsko. Od prejšnjega leta je ostalo v vrtu še marsikaj: rdeči raidič, katerega kopljemo', če le ni blato; pozna endivija, ki se povezana beli; por, katerega čedalje več uživamo, posebno odkar toliko ljudi boleha na jetrih in želodcu; cikorija (katalonska) se je tudi v naših krajih zelo udomačila. Poleg te povrtnine imamo še blitev, kar de, peteršilj, korenček in še kaj drugega, kar lahko sedaj uporabljamo. Zgodaj spomladi bo vrtnar imel na razpolago broklje, glavnato solato- in špinačo, Iti jih je v jeseni presadil ali vsejal. Še za poznejšo labo raste zigodnji kapus (vrzoitini). Vrt, ki leži v ugodni legi, je torej še popolnoma zelen.
Če pa na vrtu nič ne raste, naj bo zeml ja globoko prekopana in begat o pognojena z dozorelim hlevskim gnojem, da se z’zimskim mraizom pripravi na sprejem noivih sadik in semen.
Pri vsej pridnosti in skrbnosti naj vrtnar nikar ne pozabi, da je kolobarjenje (plodo-red) ali menjavanje pridelkov nujno potrebno. S kolobarenjem odpravimo neprijetni pojav, da postane zemlja za določene pridelke trudna in da nezadovoljivo rodi, četudi je dobro pognojena. Zato letos ne bomo sejali korenaste zelenjadi (korenčka, vrtne pese, peteršilja itd.) na ista mesta, kjer je rasla lansko leto. Sejali jo bomo v zemljo, v kateri je lani rast la listnata zelenjad, kot so solate, zelje, špinača itd. To velja seveda tudi obratno.
V tem mesecu pripravljamo tople grede, brez katerih ni pravega vrtnarstva, saj nam samo' te omogočijo, da zgodaj pridelamo kaikšno povrtnino in da si pravočasno’ vzgojimo sajenice, ki jih bmo pozneje presadili na prosto: paradižnike, jajčevec (melancane), papriko, pa tudi zgodnjo solaitoi im še marsikaj druigegai. To. delo ni v bistvu posebno zamotana zadeva: prostor, ki leži v primerni legi, ogradiš z deskami ali betonom, da dobiš obliko- zaboja. Tja nanosiš domačega gnoja, katerega- pokriješ s primerno plastjo zemlje. Seme, ki si ga vsejal v to zemljo, kmalu izkali. Rastlinice se hitro razvijajo, ker dobivajo toploto od spodaj ležečega gnoja, ki se ugreje sam od sebe, to je zaradi nastalega vretja. Odprte zaboje potem pokriješ s šipami. To je sicer zelo enostavno, a so s tem združene precejšnje sitnosti in se vse skupaj lahko ponesreči. Zato pa naj vrlnar-začetnik vpraša strokovnjaka, kako se pripravljajo tople grede.
V tem mesecu ni nobene posebne setve, lahko satfi-mo le zgodnji grah »ekspres Ala-eka« in »ekspres z dolgimi stroki« ter čebul-ček in česen.
ŽIVINI DAJ RUDNINSKIH SNOVI
Živalsko telo zahteva mnogo rudninskih snovi, a v splošnem mora živinorejec skrbeli samo za nekatere, ker je ostalih snovi dovolj v različni krmi. Dejansko moramo skrbeti samo za apno, fosfor, klor in natrij. Fosfor in apno- služita predvsem za razvoj in trpež-
riost okostja, klor in natrij pa za tvorbo- želodčnih solfcov, tki morajo krmo prekvasi-ti, ker je -drugače vsaka prebava onemogočena.
Živinorejec nudi živini fosforja in apna v obliki klajnega apna, ki vsebuje navadno 21% apna in 16% fosforja. Natrija in klora pa dobi žival iz živinske soli.
Najbolje je, če damo živini klajnega apna in živinske soli istočasno. V ta namen premešamo 1 -kg klajnega apna s 350 grami živinske soli (kuhinjska sol je seveda enako dobra). To mešanico damo med oblodo, med otrobe ali drugo krmo, in sicer po 5 do 10 gramov za mlade pujske, od 15 do 25 gramov za prašiče, 10 do 20 gramov za teleta in 4-0 do 80 gramov za- krave mlekarice. Če dobiva žival mnogo krmsike pese ali repe, ji pr.ikladaino višjo količino mešanice. To velja 'udi za goveda, ki se hranijo s krmo iz močvirnatih ali bolj mokrih tal, kjer je krma vedno uboga na rudninskih snoveh.
GLISTE SO KORISTNE!
Seveda ne tiste, ki jih imajo mali ali veliki otroci, pač pa one dolge, ki se plazijo po zemlji, posebno v vrtovih, in ki jim -pravilno slovenski pravimo deževniki.
Deževniki ne izpodjedajo živih korenin in zalo povrtnini ne škodujejo. Zato jih vrtnar ima popolnoma po krivici na piki. Te gliste uživajo namreč samo humus, to je zemljo z razpadlimi rastlinskimi snovmi, a to zemljo zopet izločajo. Izločena zemlja je mnogo bolj rodovitna koit zaužita.
V Severni Ameriki imamo1 danes bogato lrgo-vino z deževniki in to ne za ribolov ali za krmljenje blatih ribic, temveč za zboljšanje -tal.
Zato puslite deževnike pri miru!
PROTI ČRVIVOSTI ČEŠENJ
Črvivost češenj je veliko zlo, ki povzroča ogromno škodo. Saj onemogoča izvoz in sploh prodajo poznejših češenj.
Proti črvivosti češenj se moramo boriti dvakrat v letu, in sicer pozimi ter takoj po cvetju, ko drc-vo- poškropimo s škropivom, ki odstranjuje ali uničuje odrasle muhe. Te namreč polagajo jajčka, iz katerih se potem raizvije črv.
Pozimi pa velja naša borba zalegi, ki prezimuje -pod zemljo v obliki b-ulb, i-z katerih sc spomladi izlev-ijo odrasle muhe. Bube prezimujejo v zemlji pod drevesom in niso raztresene na široko.
Bube uničimo, če pod drevesi raztrosimo primerno količino apnenega dušika (cal-cio-cianamide), in sicer po 1/4- kg na vsakih 10 kv. metrov površine. Zemljo potem prekopljemo. Apneni dušik je izborno gnojilo za češnjeva -drevesa, -njegova jedkost opeče bube, ki potem crknejo.
Seveda- ni dovolj, da se le kaik posameznik drži našega nasveta. Vsi lastniki češnjevih dreves bi morali izvršiti to opravilo. Vsakdo naj narodi svojo- dolžnost!
MEŠANICA »SOLE« PO ZNIZANI CENI
Kmetijsko nadzorništvo y Trstu, ul. Gheg-a 6-1, bo 9. japuarja pričelo izdajati nakazila za naslednje mešanice: M K S A NIO A »SOJ-.E« ZA MOLZNE KRAVE. Na vsako gla-vo bodo .dali 50 kg m-e-šamice, 1 kg mešanice s-tane -60 lir, prispevek nadzonpištya znaša 26 lir, zato bo -vsak kmetovale: moral pl-ar čati ob dvigu 2100 -ljir za 50 kg. — MESANilOA »SiO-LE,« ZA KOKOSI. Na vsako kokoš bodo dali
1 kg mešaipi-ce. Vsakdo lahko dvigne nakazilo za naj-več 50 log. 1 kg mešanice stam-e 77 lir, prispevek znaša 27 lir, zato bo kokošerejec plačal 50 lir za kg mešanice.
Nakazila lahko dvigneš pa Kmetijskem nadzor-ništvu v Trstu, ul. Ghega 6-1, in sicer ob dejavnikih od 8.30 do 12.30.
tr^
Cšportni pregled
Trinajsto kolo italijanskega nogometnega prvenstva A ilige nam je nudilo več presenečenj. Beležiti moramo kar pet zmag na tujih igriščih, kar zna morda odločilno vplivati na nadaljnja potek tekem za prvenstvo. Fioren-tina, ki je pa čelu lestvice, je to pot imela zad-pje najtežje srečapje v prvem delu letošnjega prvenstva. Na stadionu v Rimu je prepričljivo premagala Napoli s- 3:2 in se ponovno izkazala -kot najresnejši kandidat za letošnjega državnega prvaka. Sedaj vodi s 5 točkami pred Torinom, ki je v nedeljo v Ferrari odpravil Spal z 2:1. Sedapji prvak M-ilap je v Novari zmagal s 4:3. Zdi se, da so njegovi igralci spet v polpi moči in, če bi obramba bila boljša, bi se v padal jpjih tekmah zna-1-i uvrstiti med najboljša moštva. Nekdanja zvezda itajijamskega -nogometa Inter je svojim ljubiteljem nudil-a novo razočaranje. Nič pi pomagalo, da so vključili v svoje vrste Švicarja Vonlamtheina, kajti v -nedeljo so zopet zgubili na •domačih tleh. Padova jih je premagala z 1:0. Domača Tri e st); n a je po div-e-h mesecih kopčno prišla do zmage. Izveden-c i trde. da veje v tržaškem moštvu pov veter, odkar je prevzel vodstvo bivši svetovni pogometpi prvak Tržačan Pasipati. Vsekakor -bomo že prihodnjo nedeljo vedeli, pri čem smo, ker bodo Tržačani srečali močno epajstorico iz Neaplja. Tržaško moštvo je čudno! Ima nadpovprečne igralce, a se kljub temu mora tooriti za obstanek v prvi ligi.
V B ligi moramo beležiti prvii letošnji poraz U dinese. Furlansko moštvo, ki v vsem letu 1955 pi poznalo eniega poraza, je na Novo leto zgubilo s Simmepthal-Manzo (1:2). Kljub temu pa še vedno vodi B lestvico s 3 točkami pred Palermom.
V Jugoslaviji so se tekme za jesensko pogome -no prvenstvo zaključile, kar pa ne pomeni, da nogometaši počivajo. Državna reprezentanca je odšla
na dolgo potovanje po Aziji, kjer -se bo srečala z moštvi Indije, Burme, Kitaj-ske dp Sip-gapu-ra. Trener državnega moštva Moša -Mairjainovič je pred odhodom izjavil, da je vključil v enajstorico mlade moči, ker žeji, da se miladi pripravijo pa bližnjo Olimpijado v Melbourpu in svetovno nogometno prvenstvo leta 1958. V Aziji pe bo sicer težkih srečanj, a nJladi nogometaši -se morajo privaditi igri, ki jo zahtevajo medna-rod-pa srečanja, in se bolje med1 seboj spoznati.
Na Novo leto je jugoslovansko državno- moštvo igra-lo v Ran-goonu v -Burmi in premagalo reprezentanco bu-rimanske armade z 9:0 Štiri gole je dal Veselinovič, 3 Toplak in 2 Pnlinčevič.
Zagrebško moštvo Dinamo je- v nedeljo pastcpilo v Monakovem, kjer je v odlični igri zaslužepo premagalo tamkajšnji Miinchen z 2:0. Beograjski Par-tizarn. pa je v Essen-u zaigral neodločeno S prvakom Nemčije Roth-Weissom (2:2). Crvena zvezda je v Grčiji odpravila domače moštvo AEK s 4:1.
Na Novo leto je bil v Sao Paolu v Braziliji tradicionalni poj nočni tek po ulicah. Nastopilo je 300 tekačev. Na 7.300 m dolgi progi je prvi dospel na cilj Anglež Norris, ki je progo pretekel v času 22: 18,2. Na drugo mesto se je uvrstil Jugoslova-p Štritof s časom 22:23,6. Štritof ni nadaljeval tradicije Franja Mihaliča, ki j-e bil doslej že dvakrat zmagal na tej tekmi.
V Obersldorfu in Garmischu so bile 1. japuarja skakalne tekme, -pa katerih so sodelovali predstavniki Finske, Norveške, Sovjetske zveze, Svi-ce Avstrije, Kanade ter zahod-ne in vzhodne Nemčije.
'Tako v Oberstdorfu kakor v Garmischu so prvi dve mesti osvojili Finci (Kallakorpi, Kirjonem, Sil-ven-noipen). Na 3. -mesto se je uvrs.il Nemec Harrj-Glass, ki bo gotovo najmočnejše nemško orožje« na olimpijskih igrah v Cortini.
Pravo presenečenje pa predstavljajo ruski skakalci, ki -so od svetovnega prvenstva v Falunu modno napredovali.. V nedeljo -sta se Rusa Kamepski in Samov uvrstila med prva sedma mesta-.
dl.
ZDI SE Ml, DA. NEUA3 NI V fli 12EDU»(. l<dA3 ^	POMENI TA. xd
sj	hrup?!.	xjr
s* TEGALE WUTRGAM,PASE< -»BOVA Z ZV1TOREP«. CEM OBA NASITILA... \ A UA3 SLIŠIM...T-1
^.
feot NOGE NESLE. TODA
ZVITOREPEC PA 1E BILBOL3 ŽE3EN ROT LAČ.EN ,ZATO 3E *,EL ISUAT STUDENEC... rv
S ZDI SE Ml, IC DA SLIŠIM ŽENSUI aOL/.
JlŠ&Kc
gMi«
mMm
TRDON3A 3E OB POGLEDU NA POLNO KOKOSOVO PALMO PO• ZABIL NA SV030 3EZO....
...IN TAU03 SPLEZAL V kRO*>= N30.DABI Sl S SLADKIM WOW> SOViM MLEKOM POTESllGLAD IN2E30.,	/	\9	v
ZVITOR£P° CU 3E ZA-. VRELKURU
BARABA'.!! ŽENSU.E PRETEPA!. MU ŽE POKAŽEM!..
lasala šopa. Hčenke so bile visokomoge in sredi rasli, sloke kakor oče, razen najstarejše. Vse so Lile očarljive, najbolj pa najstarejša.
Znala je tako šaljivo po francosko govoriti, pripovedovati, smejati se, bila je prisrčna, kadar je nekaij razumela in kadar ni razumela; in kadar me je vprašala, je tako' ljubko dvignila vame temnomodre oči in za hip prenehala z delom, polam pa se znova vrgla na delo' in rekla le »yes« ali »no«, da bi jo mogel neskončno dolgo poslušali in gledati.
Naenkrat je rekla:
.Slišim, da se nekaj pregiblje.’
Prisluhnil sem; kmalu sem razločil rahel, nenavaden in stalen šum. Kaj je 'bilo? Vstal sem, da hi pogledal skoizi razpoko, in že tisti hip sem strahovito zakričali. Morje se je vrnilo in nas bo zdaj /jdaj zajelo1.
Pohiteli smo na poveljniški most. Bilo je že prepozno. Vodovje nas je že bilo obkrožilo in je s pošastne naglico teklo proti bregu. Ne, ni teklo, temveč drselo, drlo in se bliskovito razširjalo kol orjaška lisa. Čeprav je voda stala šele nekaj centimetrov nad peskom, ni bilo nikjer več videti drveče črte naraščajočega vodovja.	*'*•»»> ssty<
Angleži so hoteli zbežati, zadržal sem jih; beg je bil nemogoč, zaradi globokih lokev, ki smo se jih ognili na poti sem in ki bi na vrnitvi mogli pasti vanje.
Ouy Do Maupaasant
3' NASEDLA HOJA
Oče in hčerke so v hipu držali v rokah skicirke, iki so dotlej biile tičale v njihovih velikih in nepremočljivi h oblekah, in vsi štirje se začeli s svinčnikom snovati risbe o tem žalostnem in fantastičnem kraju.
Sedeli so drug ob drugem na štrlini trama in štiri skicirke na osmih kolenih so začele dobivati drobne črne poteze, ki naj bi predstavljale razklani trup Jadje »Marie-Joseph«.
Najstarejša med njimi je med risanjem kramljala z menoj ki sem nadaljeval raziskovanje 'ladjinega ogrodja.
Tako sem zvedel, da so zimo prebili v Biaritzu in da so prihiteli z vso naglico na otok Re samo zalo, da bi mogli videti potopljeni trijambornik. Na teh ljudeh ni bilo nič znane angleške ošabnosti, bili so preprosti in prisrčni prismuknjenci, spadali so med večne popotnike, ki prihajajo iz Anglije in mrgolijo po vsem svetu. Oče je bil dolg in slok, rdeč obraz so mu obkrožali posiveli zalizci; bil je pravi pravcati obloženi kruhek, kakor da bi gnjat n o rezino obrezal in priredil v človeški obraz ter ga postavil med dva
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. januarja, nedelja: Sv. Družina, Severin
9. januarja, ponedeljek: Peter, Jul. in Bazjlisa
10. januarja, torek: Viljem, Gregor
11. januarja, sreda: Higin, Pavlin
12. januarja, četrtek: Alfred, Arkadij
13. januarja, petek: Osmipa Razgi., Veronika
14. januarja, sobota: Hilarij, Srečko
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 4. januarja si dal
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 ifrancoskih frankov
funt šterling
nemško marko
peaos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dobil za:
633—635 lix-23,50—24,50 lir 75—80 lir 160—163 lir 1640—1680 lir 148—151 'lil* ■15—17 lir 147—148 lir 725—728 lir 4450—4600 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 8. januai ja ob: 9 00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in msi čas; 12.00 Oddaja za pajmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Moški zbor iz Podgo-re; 20.30 Gounod: Faust, opeira v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 9- januarja ob: 12.55 Pevski duet in harmopika; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.15 Dejius: Morski tok; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 10. januarja ob. 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Vokalni kvintet Niko Štritof; 21.00 Radijski oder - D. Amiel: Družina Monestier, igra v 3 dejanjih-Sreda, 11. januarja ob: 12.55 Jugoslovanska imoti-vi; 18.30 Radijska1 mamica; 18.40 Koncert sopranistke Vide Jagodic; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Oetrtirt. 12. januarja ob: 18.00 Chcpiin: Koncert za klavir mi orkester; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Škerjanc: Sonetni venec, 1. del; 22.50 Večernj ples.
Petek, 13. januarja ob: 13.30 Gksba po željah; 18 30 Z začarane po ice; 19.15 Radijska univerza;
21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 14. januarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Čajkovski: Uvertura 1812; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 22.00 Puccini: stavki iz opere Turandot.
Knjižna žetev naših založb
(Nadaljevanje s 7. strani)
iz francoskega Pertout, bi se dalo pomisliti, ali jie izhaja iz nemškega »Berchtold«.
Leposlovni del je v primeri s poljudno-poučnim slabše zastopan. Pesmi objavljajo Bonedetič, Šinkovec, Lipovec. Proze pa je pirav malo. Zadnji del knjige vsebuje zdravstvene iji kmetijske nasvete ter običajno koledarsko gradivo. Uredništvo je bilo prizadevno, a ni doseglo višine prejšnjih Jadranskih koledarjev.
Naročniki koledarja so prejeli po znižani ceni tuli Potrčevo povest, pravzaprav kroniko »Zločin« iz (predlvojnih policijskih razmer. V mladinski povesti »Deček z dvema imenoma« je pisatelj Ingolič zajel resnično zgodbo o slovenskem dedku, ki so ga odpeljali v Nemčijo, mu dali drugo ime in vzgojo. Tretja knjiga je prevod hrvatske .povesti Vjekosla-va Kaleba »Čudoviti prah«. Novela, ki je prejela knjižno inagrado za leto 1954, opisuje življenje in borbo mladega dijaka in preprostega kmeta, ki se borita za svobodo in zaupata v pravičnost stvari, za katero se žrtvujeta.
Zadnji dve knjigi sta Siiihova »Vzgoja naših otrok« in Sevnik-Beblerjeva »Zdrav človek v zdravem okolju«. Obe sta namenjeni širšim ljudskim plastem im sta pisani y prijetnem slogu, seveda u-smerjepi V novo stvarnost komunističnega sveta.
Drug idejni svet razgrinja Koledar Družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1956. Tudi v tem najdemo dosti »goriškega«. Zanimala bodo bravca »Rodbinska imena v Beneški Sloveniji«. Nekaj malega je objavjjemega o kraški obali in p jenih ribičih. Na zadnjh straneh beremo obračune v prosvetnem delu nai Goriškem in Tržaškem. Seveda obravnava le katoliško prosvetno delo, kakor Jadranski koledar le ono iz svoje idejne smeri. Kdor hoče imeti pred sabo celotno kulturno življenje zamejskih Slovencev, ne dobi ne iz prvega, ne iz drugega celotne in zaokrožene slike.
Leposlovnega gradiva v obliki malih sličic je precej raztresenega v koledarju. Razen nekaterih Be-ličičevih in Lenčkovih prispevkov je pa vse bolj običajno koledarsko branje. Prevodi so sicer prijetni za bravce, katerim je namenjeno, a brez večje literarne globine. Med pesniki srečujemo stare znance: Sorlijevo, Vouka, Limbarskega, plodovitega Gorazda Gosposvetskega, psevdonim goriškega pesnika, katerega poznamo tudi pod drugimi imeni, in še druge. Prav ob robu 160 strani debelega koledarja so zbrane mnoge koledarske drobtinice, ki najdejo v vseh naših koledarjih svoj-e običajno mesto.
‘Poleg te knjige so družbeniki prejeli še dva ponatisa, in sicer slikanico »Nesreče gospoda Koza-m.umika«, ki se bo mjadini zelo priljubila. Prvti natis, v isti založbi izdan, je že davno pošel. Dru-
ga knjiga je pa nova izdaja Pregljeve povesti »Otroci isonca«. Ta povest »o čudovitem svetu, sredi-med žarkim južnim soncem im senco hladn:> gorske noči«, o inaših tolminskih gorah in njih ljudeh, bo o-stala veonolepa. Starejši rod jo je bral že v »Mladiki«. Mlajšim pa olajšujejo v novi izdaji razumevanje umestne opazke pod črto.
Tudi Mohorski knjižni dar, čeprav bolj skromen, je dokaz tvornosti, ki v težkih razmerah še nii zamrla.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št 196: Imam senožet, ki je hudo preraščena z mahom. Zato je pridelek trave bolj pičel. Preorati senožeti ne morem. Kako bi jo kljub temu zboljšal?
Odigovi&r: Senožet morate sedaj v zimskem času prevleči z obteženo brano, ki ‘bo izrula plevel, katerega potem spravite na kup in sežgete. Mah se razvija na senožetih, kjer zemlja vsebuje paemalo apna; ali pa so travniki kisli, ker zastaja voda- V enem in drugem primeru pomaga gnojenje z appom ali gnojili, ki vsebujejo mnogo te snovi. V vašem primeru pride v poštev predvsem Thomasova žlindra (scorie Thomas), ki vsebuje poleg dragocene fosforne kisline tudi mnogo apna. V trgovini je navadno 18% Thomasova žlindra ip te raztopite takoj po brananju — torej še v zimskem času — po 8 kg na vsakih 100 kv. metrov površine ali 300 kg na njivo. Prihodnjo zimo ne bo potrebno gnojiti, puč pa naslednjo in sicer z enako količino gnojila. Uspeh pa bo viden že letos in se boste ob košnji vprašali, od kod se je vzela deteljica, kj je zraistla.
izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tisku zadruga tiskarjev »Oraphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
TOVARNA
/Pliifieic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kubinje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenab, jamči za solidno delo.
V naših srcih je nastala minuta strašne tesnobe. Tedaj se je začela mala Angležinja smejati:
.Zdaj smo brodolomci!’
Tudi meni je šlo na smeh, vendar me je na mah zagrabil vodovju podoben, ogaben, nizkoten, potuhnjen in podel strah. Pred oči so mi stopile vse nevarnosti, ki nas bodo zdaj ogroizile. Najraje bi zakričal na pomoč, toda kdo bi me slišal?
Obe mlajši Angležinji sla se stisnili k svojemu očetu, ki je s propadlim očesom strmel v brezmejno morje okrog nas.
In prarv tako naglo kakor morje ee je približala tudi noč, težka, vlažna in bladna noč.
Porekel sem:
,Nič drugega ne moremo sitoriti kakor čakati.’
Anglež je odgovoril:
,0, yes!’	„
Tako smo stali četrt ure, pol ure, zares ne vem vec, kako dolgo, in strmeli okrog sebe v rumenkasto vodo, ki se je temnila, se pregibala in vrtinčila na znova pridobljeni sipini.
Eno izmed deklet je začelo zebsti, zato smo sklenili, da stopimo znova navzdol in si poiščemo zavetja pred ledenim vetričem, ki je suval v nas in nas prizadeval v živo.
Nagnil sem se skozi lino'. Notranjost ladje je bila polna vode, zato smo se morali potegniti na zadnjo palubo, ki nas je vsaj malce varovala pred vetrom.
Tema nas je zagrnila, »redi noči in vode smo sedeli tesno stisnjeni drug ob drugem. S svojo ramo som čutil, kako je mala Angležinja drhtela ob meni in kako so ji zobje šklepetali; hkrati pa sem »kozi obleklo čutil milo toploto njenega telesa in ta toplota mi je bila draga kakor poljub. Nismo več spregovorili, čepeli smo negibni, nemi, zgrbljeni kakor živali v brlogu, kadar se jim bliža
silovit vihar. In vendar me je kljub vsemu, kljub temi, kljub pošastni in rastoči nevarnosti začel prehajati občutek rnidosti nad tem, da sem na ladji, radosti nad mrazom in nesrečo, radosti nad dolgimi urami teme in tesnobe, ki jih morem preživeti na isti deski z lepo in prisrčno deklico.
Povprašal sem se po> vzroku tega nenavadnega občutka sreče, ki me je zajela.
Vzrok? Kakšen vzrok? Mar ta, da sem sedel ob deklici? Ob kaik&ni deklici? Ob neznani mali Angležinji? Nisem, je niti ljubil niti poznal in vendar sem ji že bil vdan in izročen na milost in nemilost. Srečen bi bil, če bi jo mogel rešiti, žrtvovati se zanjo in početi zanjo tisoč norih stvari. Čudna stvar! Kako pride do tega, da' nas navzočnost neznane deklice tako silno vrže iz ravnotežja? Ali nas premoti moč njene lepote? Ali nas podobno vinu opijani čar njene mladostne miline?
Ali ni to mar ljubezenska pretresenost, ki skuša nenehno in na skrivnosten način združiti dvoje bitij, ki s svojo' močjo zbližuje moškega in žensko in ju polni s sladko1, skrivno in globoko zmotnjavo, kakor ovlažimo prst, ki naj iz nje požene cvetje?
Tedaj pa je nekaj prekinilo molk teme in neba, kajti okrog sebe smo zaslišali najprej nejasno, potem pa vodno razločnejše brezbrežno šumenje zamolklega morja, !ki je raslo in se enolično zaletavalo v ladjo.
Iznenada sem zaslišal ihtenje. Najmlajša Angležinja je zajo-kala. Oče jo je začel tolažiti, zato so spregovorili v svojem jeziku, ki ga nisem razumel. Čutil sem le, da jo je tolažil in da se je deklica kljub temu še vedno bala.
Vprašal sem svojo sosedo:
,Ali vas kaj zebe, miss?’
,Zebe. Zelo me zebe.’	(Nadaljevanje)