Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Mariom - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 5 (407) Udine, 15. marca 1969 Izhaja vsakih 15 dni Pomembni sklepi Izvršnega odbora kulturno-gospodarske zveze ZAČETI ŠE LETOS S POUKOM SLOVENSKEGA JEZIKA V VSEH VASEH BENEŠKE SLOVENIJE Kmalu resolucija s konkretnimi zahtevami beneških Slovencev - Pismo predsedniku vlade Rumorju in zunanjemu ministru Nenniju ter resolucija o aktualnih vprašanjih slovenskega šolstva v Italiji Pred kratkim se je v Trstu sestal Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je osrednji del zasedanja posvetil razpraviinpo-ročilu načelnikov osmih komisij. Poročali so Filibert Benedetič za kulturo, Nadja Pahor za doraščajočo mladino, Edvin Švab za šolstvo, Vito Svetina za mladino in šport, dr. Stanislav Oblak za gospodarstvo, dr. Viljem Černo za Slovence v Videmski pokrajini, Boris Race za tisk in dr. Karel šiškovič za lieueflnosl ali V februarski številki tržaške slovenske revije «Mladika» je objavljen tudi prispevek, ki ga je njen predstavnik prebral na srečanju zastopnikov primorskih revij v Trstu. Razpravljali so o zanimivi in aktualni temi «Slovenec danes tostran in onstran meje». Avtor navoja številne tehtne misli predvsem o tem, kakšen je položaj Slovencev v zamejstvu, sc pravi na Tržaškem, Goriškem, Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. V prispevku moti edino to, da njegov avtor — ko omenja razmere v Beneški Sloveniji — «da na tem območju izhaja en sam listič, ki je pisan v narečju, tako da ga beneški Slovenec lahko razume». Referent je torej prezrl «Matajur», ki izhaja ee skoraj dvajset let in ga redno prebira več tisoč bralcev po vseh hribih in dolinah Beneške Slovenije, Kanalske doline ter veliko naših emigrantov v tujini. Sadovi narodno buditeljskega dela v obdobju po osvoboditvi izpod fašizma so očitni in zmeraj več je rojakov, ki lahko bero in se izražajo v pravi slovenščini. Prav na osnovi teh uspehov terjamo tudi ustanovitev prvih slovenskih šol na tem področju, ki bodo lahko naprej duhovno bogatile in plemenitile ljudi ter razvijale ljubezen in spoznanja o našem slovenskem jeziku. Avtor omenjenega prispevka na srečanju predstavnikov primorskih revij v Trstu, ki je ponatisnjen v «Mladiki», očitno ne pozna vloge «Matajurja», ki je v marsičem svojska in pionirska, ali pa o njej zato, ker pač list podcenjuje, ni hotel razpravljati. Oboje pa je enako škodljivo. upravno-politična vprašanja Na seji je tajnik Bogo Sam sa poročal o delovanju Zveze in njenih organov od zasedanja Glavnega sveta. Izvršni odbor je potem sprejel pomembne izjave: stališče SKGZ glede poglavitnih vprašanj slovenske narodnostne skupine v Italiji, pismo predsedniku vlade Rumorju in zunanjemu ministru Nenniju ter resolucijo o aktualnih vprašanjih šolstva. Program komisije za šolstvo predvideva med drugim, da bi s šolskim letom 1969-1970 začeli s poukom materinega jezika v Beneški Sloveniji. To bi bil dogodek zgodovinskega pomena, toda sedanje vzdušje v demokratični Italiji in narodnostni preporod, ki ga že dalj časa z velikim veseljem ugo- tavljamo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, terjata, da bi v resnici čimprej začeli s poučevanjem knjižnega slovenskega jezika. Dr. Viljem černo predsednik komisije za Slovence v Videmski pokrajini pa je na seji podal naslednji delovni program in usmeritev: Še v tem mesecu bo komisija pripravila osnutek resolucije s konkretnimi zahtevami prebivalstva Beneške Slovenije ter jo poslala predsedniku deželne vlade dr. Berzantiju. Vzporejati je treba posamezne akcije, kulturne nastope in podobno v Beneški Sloveniji s strani goriških in tržaških Slovencev. Komisija bo poslala okrožnico vsem slovenskim skupinam, ki se ukvarjajo z omenjeno problematiko. še to pomlad bi na sedežu Kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu pripravili prvi tečaj slovenskega jezika. čas za to je dozorel in iz raznih krajev prihajajo zahteve za takšen tečaj, ki mu bodo sledili še drugi. Poglobiti je nadalje potrebno sodelovanje s sosednjo tolminsko občino, zlasti za razne kulturne prireditve. Pripraviti bo treba statistiko o izseljencih po Italiji in v tujini, da bi pozneje lahko izdelali o tem posebno študijo. Spomladi bodo pri Kulturnem društvu «Ivan Trinko» ustanovili Klub bivših rudarjev. Program komisije za Slovence v Videmski pokrajini slednjič poudarja, da s pomočjo glasbenika Antona Birtiča obstajajo ugodne možnosti za aktivnost na glasbenem področju. LAZE PRI PODBONESCU -župnik Anton Cuffolo Tu je služboval doma iz Platišč kar 40 let narodni , ki je umri pred buditelj in 10 leti llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll V ZAČETKU MAREA V FRIBURGU Shod furlanskih emigrant Švici Poglobljena razprava o gospodarski in drugih perečih problemih izseljencev in dežele I iirlanije-Julijske krajine - Pomemben poudarek pravicam in težnjam beneške Slovenije FRIBURG, MARCA 1969 - V začetku tega meseca se je vršilo v Friburgu v Švici zborovanje furlanskih in slovenskih emigrantov oziroma izseljencev v tej državi. Organizirali sta ga društvi «Furlansko ognjišče» (Fogolar Furlan) in «Pal Friul» (Za Furlanijo). V okviru tega slednjega združenja deluje tudi «Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije», ustanovljeno pred nekaj meseci. Shoda se je udeležilo več kot 200 delegatov in gostov, pa tudi švicarska radiotelevizija in zastopniki raznih časnikov iz Furi ani je-Jul i jske krajine. Udeležence so pozdravili furlanska poslanca v deželnem svetu Furlanije-Ju-lijske krajine Baraccetti in Del Gobbo, zastopnik «Furlanskega gibanja» Ellero, prof. Valerio za «Ente Friuli nel mondo», Franchi za Združenje delavcev in njihovih družinskih članov, nadalje župari mesta Friburg, pa zastopniki raznih združenj Furlanov in Slovencev v Švici: Marangone iz Basla, Colombo iz Berna, Dassi in Pellarini iz Fri-burga, rojak iz Rezije Di Le-nardo, ki je zastopal izseljence iz Losane, in drugi. Med govorniki ie bil tudi podpredsednik SKGZ in predsednik Kulturnega društva «Ivan Trinko•> Izidor Predan, ki je podrob-neie obravnaval vlogo in dejavnost SKGZ ter socialne, narodnostne in druge probleme Beneške Slovenije. Na zborovanju so prebrali kar 19 poročil, ki so obravnavala najrazličnejše probleme emigracije. Tajnik Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Del Medico je izčrpno razpravljal o problemih Slovencev v Videmski pokrajini, vprašanjih slovenskih emigrantov v tujini, nerešenih zadevah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, potem pa je pozval vlado, naj reši probleme Slovenske Benečije. Ob zaključku te pomembne manifestacije so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali predsedniku republike Saragatu in vladi, deželnemu predsedniku Berzantiju in drugim. V njej ponavljajo težnje in cilje furlanskih in slovenskih emigrantov v Švici. Postavili so veliko zahtev za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Videmski pokrajini, pa tudi za spoštovanje pravic slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. O tem je v resoluciji rečeno: «Ob spoštovanju ustavnih načel naj se posveti stvarna skrb za ohranitev etnično-jezikovnega zaklada slovenske manjšine in naj se izvedejo razne pobude za nadaljni gospodarski in turistični razvoj, s čemer bi zajezili pretresljivo izseljevanje, ki je v teku v Beneški Sloveniji». Tako so furlanski in slovenski izseljenci, ki delajo v Švici, dali svoj prispevek in podporo naporom in politiki, da bi se dežela Furlanija-Julijska krajina hitreje razvijala. Ta enotna podpora je velikega političnega in moralnega pomena, ker kaže, da so emigranti ostali sinovi in hčere svoje zemlje ter da so pripravljeni sodelovati pri reševanju najbolj žgočih vprašanj. Na desnem bregu Nadiže leži visoko v bregu vas Kal, ki jo vidimo tu na sliki. Tod mimo vodi cesta proti Črnemu vrhu, ki je najbolj zakotna vas v podboneškem komunu PO HIRIBIH IN DOLINAH BENEŠKE SLOVENIJE \/ . ■■ , ........................... Se zmeraj živ spomin na narodnega buditelja župnika Cuifola V Lazah imajo spel duhovnika-«Nikdar nisem bil bolan», pravi najstarejsi vaščan Ili lelni Melissa Pri nas ob Nadiži diši po pomladi, ki prihaja z reke in gora. Zvončki in trobentice pozdravljajo otroke, ki pa jih je, žal, malo in pa odrasle, ki so se že lotili obrezovanja trt in drugih pomladanskih del. Drugače v naši vasi ob desnem bregu Nadiže teče življenje po ustaljenem ritmu. Starejši ljudje se ubadajo na razne načine, da bi lahko živeli, mladih pa je zmerom manj. Odhajajo na tuje, v emigracijo. Vas šteje 13 hiš, vsaka družina pa ima največ po 3 do 4 člane. Sicer pa smo v tej vasi kot drugod v naši dragi Beneški Sloveniji močno navezani na svojo zemljo. Emigranti se namreč vračajo, da bi si doma zgradili novo hišo in potem živeli pri svojih. Res gre za posameznike, toda kako smo bili vsi veseli, ko si je emigrant ob povratku domov zgradil lepo domačijo. Trinajstega oktobra bo minilo deset let odkar smo pokopali našega dragega in nepozabnega župnika Antona Cuffola, ki je v Lazah preživel skoraj 40 let. Bil je dober dušni pastir in prav tako velik rodoljub in narodni buditelj. Nesmrten bo njegov lik v romanu «Kaplan Čedermac», ki ga je napisal pisatelj France Bevk. Cuffolo je namreč sodeloval pri mnogih pobudah za ohranitev slovenskega značaja nadiških dolin. Po Cuffolu je pri nas služboval še en dušni pastir, Jože Vidmar. Dober duhovnik in človek odličnega značaja. Preden je namestil električni zvonik v cerkvi je umrl in odtlej je bilo župnišče zapušče- no. No, sedaj smo vLazahspet dobili duhovnika in zelo smo srečni, da obvlada tudi slovenski jezik. Ko opisujemo Laze na pragu pomladi, naj predstavimo tudi najstarejšega prebivalca. To je 84-letni Giovanni Melissa ali Žvan, kot mu pravimo po domače. Pravi, da še nikoli ni bil bolan. Imel je težko življenje, saj je 23 let delal v kanadskih rudnikih premoga, pa vseeno pogosto potuje s kolesom v Podbonesec ali Tarčet. Njegova hči je učiteljica, naš Žvan pa živi pri sinu, snahi in vnukih v Lazah. Rad se spominja tretjega otroka, sina Rema, ki je umrl v nemškem taborišču med zadnjo vojno. Po njem so poimenovali tudi vojašnico finančnih stražnikov v Štupci. UP' I g Zopet smrtna prometna nesreča IZ NADIŠKE DOLINE Vigio Batistič iz Kale izgubil življenje srečil 25-letni Vigio Batistič. Ko se je vračal z avtomobilom iz črnega vrha, se je kakih sto metrov pred garažo na nekem ovinku zaletel v drevo in vrglo ga je štiri metre globoko pod cesto. Vigio je bil na licu mesta mrtev, ker mu je počila lobanja in zaradi drugih težkih poškodb. Z njim je bil v avtomobilu tudi njegov svak 37-letni Bruno Camugnero, tudi doma iz Kala, ki pa je do- bil le lažje poškodbe in bo ozdravil v dveh tednih, če ne bo kakšnih komplikacij. Rajnki Vigio je bil zaposlen v Manzanu kot stolar in so ga zelo cenili, ker je bil izredno marljiv delavec. In tudi v domači vasi je bil zelo priljubljen med svojimi sovrstniki in zato bo vrzel, ki je nastala zaradi njegove orerane smrti, nenadome-stliiva. Zanušča v veliki žalosti poleg neutolažljivih steršev še sedem bratov in sestra. iimiitmiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimmiiiiiiimiiiiiiii milim IZ IDRIJSKE DOLINE Ojačenje električne razsvetljave Vigio Batistič še je sveže cvetje na gro-grobovih, v katere so pred parimi tedni pokopali 29-let-nega Anselma Picininija iz Raven in 32-letnega Ermenegilda Florjančiča iz Oblice iz sredenjskega komuna, ki sta tragično izgubila življenje v avtomobilu in že spet lijejo grenke solze zaradi prerane izgube mladega fanta iz Kala pri Zapotoku (komun Podbonesec). Dne 10. marca se je smrtno pone- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii»iiiliiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimimiiiniiiiiiiiiii . FOJDA IZ KOMUNSKE SEJE V kratkem bodo ojačili električne linije v Idrijski dolini, in še prav posebno v hribovskih vaseh. ENEL je že začela s prvimi deli. Zaenkrat bodo postavili tri nove transformatorje in sicer v Kosonih, Podrskijah in v Bordonu. Iz lovske sekcije Novo izvoljeno vodstvo lokalne lovske sekcije je imenovalo za svojega predsednika Romana Makoriča, za podpredsednika Giordana Pizzulina, za tajnika pa Uga Lesizzo. Svet je tudi predlagal pokrajinski zvezi, naj imenuje Evgena Lesizzo za direktorja občinske rezerve. Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so med drugim odobrili tudi bilanco za leto 1969, ki predvideva toliko stroškov kot izdatkov in sicer 115 milijonov 666.540 lir. Svet je nadalje sklenil vzeti pri «Cassa depositi e prestiti» en milijon in 400 tisoč lir posojila za asfaltiranje nekaterih cest. Izglasovali so tudi resolucijo, s katero pozivajo deželne oblasti, naj dajo čimprej prispevek komunu, da bodo kos stroškom, ki jih je imel v zvezi z deželo. Ob zaključku pa so še imenovali revizorje računov za leto 1968 in sicer so bili imenovani Ermenegildo Roiat-ti, Vittorio Perabò in Pio De Luca. Deželna pomoč študentom Tudi študenti iz občine Fojda bodo deležni deželne pomoči v šolskem letu 1968-69, ki so zanjo prosili. Dežela je zaenkrat nakazala 2 milijona 400 tisoč lir za obvezne šolarje, za šolarje pa, ki obiskujejo strokovne ali srednje šole, pa en milijon 595 tisoč lir. študentom, ki obiskujejo strokovno šolo, bo dežela dala vsakemu po 25 tisoč lir prispevka k stroškom za potovanja in sicer ga bodo deležni sledeči: Marina Bertos-si, Antonino Fadon, Maurizio Bertossi, Renato Cont, Elfi Petrigh, Marino Cobai, Ottorino Pino, Gilda Sollero, Franco Bortolutti, Piero Tof-foletti, Liliana Topatig, Gianfranca Cont, Giancarlo Armelini in Luciano Totolo. Studenti srednje šole pa so: Gilberto Bortolutti, Lui- sa Faidutti, Graziella Pera-bo’, Ines Tracogna, Marisa Giaiotto, Fabio Vescovo, Pietro Poiana, Graziella Zani, Daniela Specogna, Adriano Antonutti, Luciano Sione, Valter Bertolutti, Maria Teresa Sanavia, Rolando De Luca, Sergio Lazzaro, Claudio Sione, Emilia Grimaz, Sergio Belligoi in Maria Rosa Cecon. Za gradnjo športnega igrišča V gradnjo so dali tele dni športno igrišče in sicer v kraju «švicarsko naselje». tlllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllltlll IZPOD KOLOVRATA Za gradnjo športnega igrišča je dežela dala 4 milijone lir prispevka, ostalo (en milijon) pa bo v breme komunu. Obmejni prehov v Robedi-ščih spet odprt S 15. marcem so ponovno odprli obmejni prehod druge kategorije v Robediščih, ki je bil preko zime zaprt. Mislili so, da ga bodo mogli odpreti že s prvim marcem, p, tega ni bilo mogoče storiti zaradi slabe prevoznosti cest. Same slabe novice iz naših vasi Pretekli teden je umrl 45-letni Jožef Krajnik iz Dreke. Ko se je peljal skupaj s svojimi vaščani z avtomobilom proti Čedadu, mu je postalo med potjo slabo in kmalu nato je umrl. Takoj so ga peljali v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da je umrl zaradi srčnega infarkta. V čedadski bolnici je umrl tudi 75-letni Anton Vogrig iz Gorenjega Brda v občini Grmek. Mož je padel še 11. februarja, ker mu je spodrs-nelo in si je zlomil nekaj reber in tudi udaril v glavo. Kljub velikemu prizadevanju zdravnikov niso mogli Vogriča ohraniti pri življenju, ker so nastopile komplikacije. Dogodila se je tudi precej huda prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala 22-letni Gus Armando iz Lombaja in 27-letni Rukin Prisedi za musivo otti sv. Levart Vodovod, hi je bil zgrajen še pred 50 leti bo popravljen z deželnim prispevkom Deželni prisednik za kmetijstvo odv. Comelli je pred nedavnim obiskal Sv. Lenart, da je skupaj z županom in nekaterimi odborniki proučil nekatera vprašanja, ki zadevajo komun. V prvi vrsti so razpravljali o potrebi ojačenja vodovoda v Sv. Lenartu, kajti sedanji je bil zgrajen še pred 50 leti in danes ne daje toliko vode kot bi jo potrebovali ljudje in živina. Deželni odbornik je obljubil, da bo posredoval, da bodo v kratkem zgradili nove rezerva-rje, kar bo stalo štiri milijone lir in jih bo dala deželna uprava. Poleg tega so razpravljali tudi o ureditvi cest in gradnjah noliskih poti, posebno o onih, ki bodo vodile v Či-šnje in v Jesenje. SV PETER Gradnja obrečnega nasipa ob Aborni Pričeli so s prvimi deli, da bodo zgradili obrečni nasip ob Aborni in sicer ob sotočju s Kosco. To delo je dala izvesti Furlanska ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente friulano di economia montana). Beneficijev tega važnega dela bosta zlasti deležni Dolenja Mersa in Ažla, ker bodo na ta način preprečene poplave, ki so nastajale, ker je voda prestopala bregove in delala tamkaj ležečim poljem in travnikom ogromno škodo. To delo bo stalo okoli 45 milijonov lir in bo v celoti v breme državi. Telefon tudi v Sarženti, Oljanu in Dolenjem Roncu Te dni so začeli z napeljavo telefona tudi v vasi iiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiuiiii unitili IZPOD MATAJURJA Gfjan, Sarženta in v Dolenji Ronec, ki so bile še brez njega. Tako bodo skoraj vse vasi špeterskega komuna povezane s telefonom. Obupal nad življenjem zaradi bratove bolezni Vse je bloboko pretresla žalostna novica, da je obupal nad življenjem komaj 24-letni Giorgio Zanetti iz Saržente, ki se je pred dve-mi leti izselil s svojimi star- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IZ KRNAHTSKE DOLINE ši v Torin. Ko je Giorgio izvedel, da se bo moral mlajši brat Edi več časa zdraviti v umobolnici, ga je to tako prizadelo, da se ni mogel potolažiti in je skočil pod vlak, ki ga je do smrti povozil. V Sarženti je bil mladi fant zelo priljubljen zaradi svojega mirr.ega, a obenem vedrega značaja in zato je njegov ne-nremišljer. in obupni korak toliko bolj zabolel vse, ki so ga poznali in imeli radi. l ažno za kmete Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato provinciale deH’agricoltura) sporoča, da bo v Nemah dne 29. marca od 9. do 12. ure na razpolago funkcionar, do katerega se lahko vsakdo obrne za razna pojasnila in bo tudi zbiral podatke, ki so potrebni za dosego prispevka, ki ga daje država kmetom, ki so lansko leto utrpeli škodo zaradi slabega vremena. Tipanski komun bo dobil posojilo Zvedeli smo, da je «cassa depositi e prestiti» dodelila tipanskemu komunu na podlagi zakona 164, ki predvideva pomoč nerazvitim krajem, skoraj tri milijone lir posojila. Upamo, da bo komun porabil ta denar naj prvo za najbolj potrebna javna dela. Poroke Pred kratkim sta se poročila zidar Giacomo Treppo iz Nem in Remigia Os tič iz Predsednik pokrajine Turello v Sovodnjah in Čeplesiščih Romano iz Rukina. V bližini Gorenje Merse sta z motorjem zavozila ob kraj ceste in sta si oba zlomila nogo. Ozdravila bosta v poldrugem mesecu. Tudi 65-letna Bepina Krajnik iz Dreke je morala v bolnico, ker je padla v hiši in si zlomila desno roko in dobila še več drugih poškodb. Ozdravila bo v enem mesecu. iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiii REZIJA Napeljava kanalizacije v Sv. Juriju Pred nedavnim je komun dal v apalt dela za napeljavo kanalizacije v Sv. Juriju. Prvi obrok del bo stal 17 milijonov lir in jih bo prevzelo podjetje Tambosco iz Tol-meča, drugi obrok del, ki jih bodo dali tudi v apalt, pa bo stal okoli 32 milijonov lir. Predsednik pokrajinske administracije odv. Vinicio Turello jd pred nedavnim obiskal Sovodnje in tudi vas čeplesišče, ki ima največ perečih problemov. Ob tem obisku se je mnogo govorilo o nujni potrebi, naj se obmejni prehod v Po-lavi pri čeplesiščih preimenuje v prehod prve kategorije, kakršen je v Štupci ali v Učeji, da bi mogli skozi z avtomobili tudi tisti, ki so izven obmejnega pasu. Turello je zagotovil, da bo takoj interveniral pri pristojnih oblasteh, da bodo vzele v poštev ta pereči problem, ki je tako važen tudi za ekonomski dvig sovodenj ske doline in za nadaljnji razvoj turizma na področju Matajurja. Ob zaključku svojega obiska se je predsednik pokrajine srečal tudi z županom v Sovodnjah, ki mu je razkazal novi sedež komuna in ga obenem tudi seznanil z nekaterimi problemi, ki tarejo sovodenjski komun. Nihče ni hotel prevzeti dela Pretekli teden je sovodenjski komun razpisal kon-kors za prevzem del za ureditev ceste med čeplesišči in Polavo, kjer je obmejni prehod druge kategorije. Del ni prevzelo nobeno gradbeno podjetje in zato bo moral komun še enkrat sklicati dražbo in povabiti tudi privatnike. Predvidevajo 15 milijonov lir stroškov, ki jih bo v celoti vzdržala država. Trčmun brez pitne vode Zaradi hudega mraza, ki je zajel vse naše kraje, so zamrznile vodovodne cevi in ostali smo brez pitne vode. O zadevi smo informirali videmskega prefekta, ki je poskrbel, da so v vas pripeljali vodo s cisternami. Kdor ni prišel do vode, je moral taliti sneg in zato si vsakdo lahko predstavlja v kako težkem položaju se je nahajala vsa naša vas, posebno pa tiste družine, ki rede dosti glav živine. Naše težave so pokazali tudi po italijanski televiziji. Krnic in šofer Karlo Gori s Sturma Loreto iz Nem. Prijatelji in znanci jim želijo mnogo veselih in srečnih dni v skupnem zakonskem življenju. Nagla smrt Vse je globoko prizadela novica o nagli smrti 75-letne Marije Michelizza iz Tipane. Uboga žena je šla skupaj s svojo nečakinjo v Videm na zdravniški pregled v ambulatori INAM in med potjo ji je postalo slabo in se je zgrudila mrtva na tla. Takoj so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali v videmsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je umrla zaradi srčne paralize. Sestanek kmetov v Nemah V Nemah so se sestali pred kratkim številni kmetje iz Krnahtske doline, katerim je lansko leto slabo vreme ( toča, neurje, dolgotrajen dež) poškodovalo polje in pridelke. Konferenco je ot-voril sam župan, za njim pa je prisotnim govoril deželni prisednik za kmetijstvo odv. Comelli, ki jim je tudi obrazložil, da obstojajo deželni zakoni, ki nudijo pomoč prizadetim kmetom. Dr. Radil-lo, ki je načelnik pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo, pa je kmetom razložil kam morajo nasloviti prošnje, da bodo dobili podporo. Illllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltlllllltll TAVOBJASIA Kanalizacija v Drejanu in Tamorah Končno bodo storili nekaj tudi za naše hribovske vasi, ki so tako potrebne javnih del. Komunska administracija je dala prav tele dni v apalt dela za napeljavo kanalizacije v Drejanu in v Tamorah. Ta dela bodo stala 7 milijonov in 200 tisoč lir. Dežela bo k tem stroškom prispevala 5 milijonov in 100 tisoč lir, ostalo pa bo v breme komunu, za kar pa bo prosil deželo za posebno pomoč. Poroka V tem predpustu se je poročila naša vaščanka učiteljica Pavla Comelli z zdravnikom Robertom Pittonijem iz Čedada. Prijatelji jima čestitajo in obenem želijo mnogo srečnih in veselih dni v zakonskem življenju. V ČAST VELIKEMU SINU GORIŠKIH BRD IOJDA SPOMINSKA SOBA BRIŠKEGA VILE BODO KMALU PESNIKA ALOJZIJA GRADNIKA Slovesnost bo v Medani poleti ob drugi obletnici pesnikove smrti ke, knjige in druge stvaritve ski kipar prof. Zdenko Kalin Pesnik Alojz Gradnik s sestro Emo in bratom Pepijem v Medani, aprila 1058. leta, kamor je vedno rad zahajal ob vsakem prostem času Goriška Brda so dala svetu eč pomembnih sinov in med ijimi je gotovo največji pe-nik dr. Alojz Gradnik. Rojen Medani 3. avgusta 1892 v tevilni in revni družini, se je ' stalnem boju z življenjem in ijegovimi tegobami povzpel 10 odličnega pravnika in ene-ia največjih slovenskih pesni-:ov. Vse življenje je bil in-imno sin dveh svetov: slo-'anskega in romanskega. Gradnikov oče je bil namreč Slovenec, poreklom iz Tolmin-ike, mati pa Furlanka iz ne-»osredne soseščine Brd. Ta Ivojnost njegove krvi je ime-a velik vpliv na pesnikovo us-varjanje, saj je v njem izra-al temperament in melanho-ijo romanskega sveta, pa »rešernost in življenski opti-nizem Slovanov. Gradnik je iretežno opeval domačo zem-jo, mater in očeta, pa prek )oezije razmišljal o življenju n smrti. Njegove pesmi so )lizu duhu in težnjam beneških Slovencev, saj Gradnik azmišlja o ljudeh, usodah in lemlji, ki so v naši neposred- 11 bližini. Kako nam je na pri- o njem, prevode Gradnikovih del v italijanščino in druge tuje jezike, pa številne zbirke tujih poezij, ki jih je veliki Medanec prevedel v slovenščino. Razstavljene bodo nadalje glasbene stvaritve, ki so navdihnjene z Gradnikovo poezijo ter rokopisi pesmi, ki sploh še niso bile objavljene. Po načrtih ing. arh. Bogdana Mikuža iz Nove Gorice bodo uredili tudi majhen park okrog hiše, na njem pa bo akadem- iz Ljubljane postavil Gradnikov doprsni kip. Sredstva za ureditev spominske sobe, parka in za druga dela bosta dali občina Nova Gorica in republika Slovenija. Gradnikovi svojci pa bodo v hiši sami uredili stalno galerijo del najbolj znanih slovenskih likovnih umetnikov. Vse te objekte in novosti bodo slovesno izročili namenu okrog 3. avgusta, ob tretji obletnici pesnikove smrti. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimmitiimitimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiimimiiiiimiimiiiiimmiiiiiiiiii V Novi Gorici spomenik Jožetu Srebrniču Protifašistični borec in narodni beroj iz Solkana je kil znan tudi v Beneški Sloveniji in kanalski dolini mer blizu, zlasti emigrantom, z naslednjo pesmijo o Delavcu v tujini: KJE VSI TVOJI SO OBETI, kje so upov, lažni cveti, nisi mi srca ogrela, o tujine črna streha. Tvoje luči so ko vešče, tvoje ròke so ko klešče, nič ne izpuste brez rane, nič brez krivde in brez greha. Le daljava tvoja vabi, pa si kakor zver, ki grabi, pa si kakor bič, ki goni, dokler se srce ne upeha. O, saj pelje skoz vsa mesta, domovina, k tebi cesta, in če nič nam ne ostane, ona zadnja bo uteha. Občinska skupščina v Novi Gorici in prebivalci Goriških Brd, se bodo velikemu pesniku in mislecu oddolžili tako, da bodo v njegovi rojstni hiši v Medani uredili Gradnikovo spominsko sobo. V njej bodo v vitrinah razstavili posamezne pesnikove zbir- V Jugoslaviji letos proslavljajo petdeseto obletnico ustanovitve tamkajšnje Komunistične partije, ki je bila nosilec oboroženega boja proti okupatorjem ter je sedaj poglavitna idejno-politič-na sila v državi. V tem okviru bodo tudi na Primorskem razne spominske svečanosti združene z odkritjem spomenikov ali drugih obeležij zaslužnim revolucionarjem, izdajo raznih publikacij o komunističnem gibanju in podobno. V centru Nove Gorice bodo čez nekaj mesecev zgradili spomenik Jožetu Srebrniču iz Solkana, ki je bil ko- munistični poslanec v italijanskem parlamentu pred uvedbo fašističnega režima. Veliko let je pozneje preživel v zaporih ali konfina-cijah, bil pa je tudi med voditelji protifašističnega boja na Primorskem. Utonil je v Soči pri Desklah skupaj s še tremi tovariši, tudi uglednimi političnimi delavci, 13. julija 1944. leta, ob povratku Z velikega ljudskega zborovanja v Kožbani v Goriških Brdih. Pokojni narodni heroj je bil znan po vsej Primorski in tudi pri nas v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Ka nase delo ISuj bomo delali NA POLJU pričnemo s pomladansko setvijo. Najbolj zgodaj sejemo pač tiste stvari, ki potrebujejo mnogo vlage, kakor grah, bob, detelja; potem tiste, ki potrebujejo za rast daljšo dobo in so najobčutljivejše za pozno slano: j ara rž, j ara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje. Preglejmo njive, kjer raste ozimno žito. če mraz ne privzdigne, ali pa izrije rastlinic, ni treba valjati žita, da bi se korenine spet sprijele z zemljo. Gnojimo žitu s kalcijevim nitratom in sicer potrebujemo za 1000 kvadratnih metrov njive 10 do 15 kg gnojila. Krompirja ne smemo saditi na svež gnoj. Od umetnih gnojil uporabljajmo vsaj su-perfosfat. V SADOVNJAKU sadimo mlado drevje, a moramo paziti, da so luknje dovolj ve- MRTVA VAS Danes šteje ta hribovska vasica nad Fojdo samo še šest prebivalcev, pred 15 leti jih je imela 132 - Kdo je odgovoren za takšno stanje ? meseca marea like - 1,50 m x 1,50 m na 0,80 m globine. Tako se drevje bolje prime. Če breskve še ne brste, jih še zadnjič škropimo s 4 odstotno brozgo modre galice in apna. Drugo sadno drevje škropimo malo pred cvetjem z 1,50 odstotno raztopino svinčenega arzenata. škropljenje ponovimo večkrat v razdobju po 8 dni, da s tem preprečimo razvoj črvov. V KLETI moramo proti koncu meseca pretočiti vino še enkrat. S pretakanjem odstranimo drožje, ki se je čez zimo izločilo iz vina. Vino ne sme priti v tople mesece z drožjem, ker bi se lahko pokvarilo. Sode stalno dolivamo. Ne hranimo v kleteh kisa, poljskih pridelkov in drugih stvari, na katerih se lahko razvije plesen, ki zelo škodi kakovosti vina. Preteklo nedeljo je bil v Vilah vaški praznik, in na žalost, naj kar takoj povemo, je bil zadnji praznik te naše hribovske vasice ob vznožju Ivanca, kajti vas je že skoraj izumrla, oziroma njeni prebivalci so se skoraj že vsi izselili. Danes živi v Vilah samo še šest ljudi: štirje člani družine Bortolut-ti, 40-letni Virgilio Bortolut-ti in 65-letna Natalija Menič. Leta 1945 so Vile štele še 132 prebivalcev, ki so tvorili 32 družin, potem se je pa pričelo izseljevanje, nekateri so odšli v inozemstvo, drugi na ravno v Furlanijo ali pa drugam po Italiji. Ko smo bili na zadnji «sagri», so nam povedali, da se bo družina Bortolutti še ta mesec izselila in tako bosta ostala v Vilah samo še dva človeka, ki bosta pa prav gotovo v kratkem odšla kam drugam, da ne bosta sama v mrtvi vasi. V Beneški Sloveniji je pa še več takih vasi kot so Vile, ki jim preti propast. Hiše se zapirajo ena za drugo, stari ljudje umirajo, mladi pa postavljajo raje nova ognjišča daleč od doma, daleč od mi-zerije. Res je, da se je zadnja leta vrnilo domov za stalno precej naših ekonomskih emigrantov in da so iz razpadajočih zidov zopet postavili nove hiše, lepše kot so bile prej, a s tem ni rečeno, da so rešili problem obstoja neke vasi. Ako ne bodo prišle na pomoč oblasti in ustvarile baze za resnično ekonomsko in socialno obnovo naših hribovskih vasi, res nimamo kaj drugega pričakovati kot počasno umiranje. Visoki davki, težke vojaške služnosti, nikakega vira dohodkov razen onega, ki ga dajejo skromne krpice zemlje po bregeh, ki jih ni moč obdelovati s strojem, in naraščajoča draginja poganjajo ljudi vedno v večjem številu po svetu, kjer jim ni treba toliko garati in bolje živijo. Vse kar je bilo storjenega do danes je premalo, da bi zaustavili beg ljudi z gora in to dokazujejo tudi statistike s poraznimi številkami. Vile, na primer, bodo že letos zbrisane iz zemljevida in zato se moramo vsi truditi z vsemi našimi močmi, da ohranimo pri čim daljšem življenju vsaj druge naše vasi, ker drugače bo zares izginila slovenska jezikovna skupnost v videmski pokrajini. Pa ne samo vasi Beneške Slovenije, tudi nekatere furlanske vasi se strahovito praznijo. Zadnji podatki so pokazali, da se je prebivalstvo videmske pokrajine v prvih devetih mesecih 1968. leta skrčilo za 3.558 enot, medtem ko so pokrajine Pordenone, Gorica in Trst narastle. VILE NAD FOJDO - Od tu se nudi krasen razgled po vsej furlanski ravnini in zato bi ta vasica lahko bila odlična turistična postojanka. Zares škoda, da se je vas izpraznila ■■•lliiiiiiiiiiiiiaia>ii>iiiii>*iiii*>iii*iii**ii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiail|ii|l|ii|ailBtBalBa>>ali>aa>a>a>,a>l>>aaa>ll>iiiaiiaiiiiii1ia*iiiiiiiiaiii1iiii1iiiiiiii*aBii|ii|iiiiiiiii||iiii|i|i|a|iaiiiiiiii>i|ii>>iiiiiiii>1i>>>>ii|ii|>ii>iiii||B>ia|i|i|fiaa>i|ll>>>iaaii|iiaiiiii>iiiiiii|iiiiii|iiiiiiaiiiiiii|l>iiiiiiiiiiinailiakliaalllllll*liail>BlailiailllliaaaBiai Alkohol n veliki.sovražnik Poleg emigracije, gospodarskega obubožanja in drugih težav, prenekatero našo družino v Beneški Sloveniji ali Kanalski dolini razjeda tudi alkohol. Ne gre za pojav, ki bi bil morda značilen samo za to področje, ker je alkoholizem tudi drugod po svetu eden največjih socialnih problemov našega časa. Z njim se ukvarjajo številni zdravniki, predvsem psihiatri oziroma specialisti za živčne in duševne bolezni, pa psihologi, pravniki, sociologi in razni drugi znanstveniki z zainteresiranih področij. Zdravstveni delavci in enologi, vinarski strokovnjaki, so po dolgih desetletjih razprav in medsebojnega prepričevanja še zmeraj različnega mnenja o tem, če vino je ali ni škodljivo za človekovo zdravje in njegov organizem. Takšne razprave sicer nimajo več posebnega pomena, saj skoraj ni družine, zlasti v Italiji, Franciji in v drugih državah proizvajalkah vin, kjer vsaj pri kosilu in večerji ne bi vsak popil kozarca vina. Vsi pa soglašajo s tem, da je zelo škodljivo uživanje vina ali drugih alkoholnih pijač v večjih količinah. Pitje tako kmalu preide v kri, navado in potem se zdi, kot da človek ne more več normalno misliti, reagirati, delati, če ni prej popil vsaj nekaj kozarčkov. Postopno se prizadeti spreminja v kroničnega alkoholika. Zanemarja delo, družino in svoje obveznosti, pogosto povzroča razne nesreče, tatvine, prihaja v nasprotje z zakonom in tudi v zapor, največkrat pa konča kot težak bolnik v kakšni bolnišnici za živčne in duševne bolezni. Na Japonskem je doma naslednji izrek: «Človek pije vino, vino pije človeka». V sosednji Jugoslaviji je na primer postal alkoholizem ne samo široko razširjena socialna bolezen, marveč že kulturni in etični problemi države. Za alkoholne pijače porabijo tam skupaj okrog 100 do 120 milijard starih dinarjev letno, to je kakih 60 milijard lir. To je ogromna vsota; z njo bi lahko zgradili do 54 tisoč dvosobnih in komfortnih stanovanj ali pa 80 kompletnih bolnišnic s kapaciteto okrog 200 postelj za vsako od njih. Podobne podatke bi seveda lahko navajali tudi skoraj za vsako drugo državo v Evropi ali Ameriki. To vse je trpka resnica, ob kateri bi se morali zamisliti in ukrepati. Človek sam bi moral priti do spoznanja, da ga pretirano uživanje alkohola vodi v nesrečo, ki lahko močno poslabša njegove razmere ali mu celo prekine življenjsko pot. Njemu in njegovi družini. Ne moremo namreč pričakovati večjih uspehov od protialkoholnih akcij raznih dobrodelnih in drugih organizacij. V vsaki državi je namreč bolj učinkovita propaganda proizvajalcev vin in drugih alkoholnih pijač. V Jugoslaviji recimo milijon in pol državljanov posredno ali neposredno živi od pridelovanja in prodaje alkoholnih pijač. Kolikšno je to število šele v Italiji? Boj proti alkoholizmu je torej predvsem stvar vsakega posameznika; njegovih spoznanj, kulture in odgovornosti do sebe in najbližjih. Zakaj je dren tako krivenčast ? ne predebelo, lepo vitko drevo. Na vse strani moli ravne, sloke veje. Z njih pa, glej, se rdeči v belem sijaju mesečine droben sad; kar posejane so veje z njim. Brun-do, omagujoč od slabosti ob prevelikem gladu, je počepnil na pot tik drevesa. Poželjivo zroč navzgor v vejevje, je razmišljal: «Ali so čre-šnje? Pa se mi zde malo čudne, predolge in predrobne». Pomajaval je z glavo in predel dalje započete misli: «Rajši bi sicer imel kako ovco ko takole drobnarijo». — Kar brusil si je zobe ob lepi misli na ovco in je globoko zajel sape, mu li ne bi zadišlo odkod po ovcah in topli krvi. Pa mu ni. — «A kaj — predno od gladu umrem, se vendarle lotim te drobkaste nevolje. Če obiram kam blizu do jutra, bo že nekaj zaleglo, bo». Postavil se je na zadnji nogi, s prednjima se je povzpel po drevesu, ki se je pod njegovo težo precej nagnilo na stran, in je povohal sad. — «Kar nič ne diši. Morda bo bolje teknilo». IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIlillllllll11111*'1111"11 Korejska pripovedka Z E VEVA! Strica Brunda, medveda kosmatinca, je lomil glad, da je smrčal, kakor bi imel hud nahod. Že nekaj dni ni bil dobil nič pametnega in tečnega v želodec, tiste koreninice pa, kar si jih je bil izgrebel v gozdu, so mu tek in glad bolj povečale ko zmanjšale. Pa se je napotil v lepi mesečni noči na lov, ves srdit na pisano usodo, ki mu ne pošlje na pot in pod zobe nič slastnega ne za zajtrk, ne za obed, ne za večerjo; o malici niti govoriti ni, seveda. «če bi mi padel tale hleb sira z neba v usta» — je pomišljal, poželjivo škileč gor v napetolično luno, polagoma se peljajočo čez nebesno plan — «kar pri priči bi ga požrl. Pa prav res». široko je odpiral žrelo, da bi mu luna kar zdrknila v prazni želodec. A na žalost ni marala pasti z nebesnega oboka. «če srečam človeka, z lasmi in s kostmi ga požrem. Brez šale!» je delal, cincajoč ves slaboten svojo pot, dalje dobre sklepe in ni maral nič več pogledati vabljive lune na nebu, tako se mu je bila zamerila, ker ni marala v njegov kruleči želodec. Toda ljudje so spali v svojih domovih, ne eden mu ni prišel na pot. V globokem in težkem razmišljanju, se li pase morda v bližini kaka čreda in bi bilo mogoče tam dobiti kak kos pečenke, je spel v tihi noči dalje. Kar mu je hipoma zaprla pot temna senca. Kar prestrašil se je, ko ga je senca in temna postava ob poti nenadoma zbudila iz globokih misli. Ozrl se je in videl, da stoji ob cesti ne baš visoko, HitMIIHIIIHIIIHI«IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtlllllllU ......................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiii Pa je pričel cmokaje obirati sad. A komaj je zbalinčil z ostrimi zobmi prve drenove jagode, ki so pač že rdečile, pa niso bile še zmehčane in zrele, je prav grdo zarenčal in izpljunil. «Fej te bodi, kaka kisla nesnaga! Še krče bom dobil v želodcu. Pa sem se že tako veselil. A čaj, poplačam te». Pa je ves razjarjen objel z mogočnimi šapami drevo in neusmiljeno mikastil in zvijal deblo in veje, kakor bi mu bile storile največjo krivico. Od tistega časa je dren ves krivenčast in grčav. živela sta nekoč zakonca. Bila sta dobra človeka; imela pa sta to hibo, da nista pustila nikomur nobene stvari do konca povedati in sta kar naprej vzklikala: « že veva! ». Lepega dne jima je prinesel neznan moški plašč in rekel: • « Če kdo ta plašč obleče in zapne en gumb, ga dvigne meter nad zemljo; če zapne dva gumba, ga dvigne visoko nad zemljo, a ZA UOIIKO VOLJO Teta je prišla na obisk. Ko je Mirko pospravil piškote, ki jih je prinesla, jo je zaupno poprosil: «Tetka, pokaži mi no jezik». Dobra tetka je bila vsa iz sebe. «Ja Mirko, kaj ne veš, da se jezika ne sme kazati? Kdo te je pa naučil take grdobije?». «Ah, kaj», je zamahnil Mirko z roko, «kar pokaži jezik, tetka, saj sva sama in ne bom nikomur povedal. Veš, tako sem radoveden, kakšen je, ko mamica tolikokrat pravi, da imaš ti tako dolg in strupen jezik». «Ves mesec že prejemam grozilna pisma». «Kdo ti jih pa pošilja?». «Moj krojač». * * * Vinko je bil tepen in priteče ves objokan in nesrečen k babici in bridko toži. Toda babica ga zavrne: «Mamica ima pravico tepsti svojega otroka, če ni priden». «Saj si tudi ti mama od moje mame, ali ne » vpraša deček. «Seveda sem, zakaj pa vprašaš?». «No, zakaj pa zdaj še ti ne natepeš svojega otroka?». Nekoč je popotnik, ki je potoval skozi puščavo, srečal dva trgovca, ki sta bila videti v velikih skrbeh. Ne da bi čakal, ju je ogovoril: «Dobra prijatelja, bojim se, da sta zgubila kamelo». «Resnico ste povedali», sta odgovorila, «zdaj jo iščeva». «Vaša kamela je bila slepa na desno oko, hroma na levo nogo, manjkal ji je sprednji zob in je bila na eni strani otovorjena z medom, na drugi pa s pšenico», je rekel popotnik. Trgovca sta od veselja plosknila z rokami. Prosiva vas, dragi prijatelj, peljite naju k njej, kajti natančno ste jo opisali». «Zares?» je odgovoril. «Nikoli je nisem videl». Tega mu nista verjela, Ponovno jima je rekel: «Nikoli je nisem videl». Nato sta se razjezila in rekla, da je najbrž on ukradel kamelo in ves tovor. Odvlekla sta ga pred sodnika in ga obdolžila tatvine. Sodnik ga je vprašal, ali stvar lahko pojasni. On je odgovoril: «Da je kamela šla mimo. sem spoznal po sledovih na tleh. Mogel sem reči, da je hroma na levo nogo, ker je ni potiskala tako globoko v pesek kakor desno. Kamela je trgala travo samo po levi strani poti, zato sem sklepal, da je slepa na desno oko: kjer koli se je pasla, so ostali šopi nedotaknjene trave v sredini mesta, kjer je ugriznila; po tem sem sodil, da je izgubila zob. Marljive mravlje so bile na eni strani sledu in roji čebel na drugi, po tem sem domneval, da je nosila pšenico in med». Vsi so bili presenečeni nad njegovo modrostjo in sodnik je rekel neumnima trgovcema: «Ko bi vidva uporabljala svoje oči tako pametno, kakor ta mož, bi našla svojo kamelo že pred tem. Učita se modrosti od tistega, ki sta ga proglasila za tatu!». če zapne tri, ga dvigne do oblakov ». Namesto da bi ga povprašala, kaj je treba storiti, da se pride na zemljo, je mož neznanca prekinil in vzkliknil ko po navadi: « Že veva! ». Naglo si je oblekel plašč, zapel vse tri gumbe hkrati in vzletel. Žena je stekla za njim in vpila: « Poglejte, poglejte, moj mož leti! ». Tekla je, z glavo pokonci, padla v reko in utonila. Pravijo, da se je spremenila v ribo, njen mož pa v orla. Gotovo je bilo to še kar dobro za taka norca. iiiimmiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmmiiiiiiiiiiiiiiii Starček in volk Živela sta starček in starka z mucko in kužkom in ovčko in kravico. Pa je to zvedel volk in prišel k starčku. Dejal je: «Stari, daj mi starko!». A starčku je bilo hudo, da bi dal starko, pa mu je dal mucko. Volk je požrl mucko in je drug dan spet prišel: «Daj mi starko!». A starčku je bilo žal starke, pa mu je dal kužka. Volk je kužka požrl in je spet svojo gnal: «Daj mi starko!». Starčku je bilo hudo za starko. Zato je ni dal, pač pa je volku izročil ovčko, nato pa še kravico. Starček se je preselil v drugo vas, a svoje starke ni nikdar nikomur dal. In tako lepo skupaj živita in spet vse dobro uživata. ............................................................................................................................immillili...,.'„111. DRAG ZAJEC Ženska je prodala mesa-bi rju pitano svinjo. Drugi dan gre pa po denar. Denar dobi in ga zaveže v robec, kakor je to že navada kmetiških ljudi, in gre domov. Pot jo vodi mimo gozda. Tam pa zagleda ob poti ležati v snegu zajca, ki se ni zganil. «Ej, ta je pa zmrznil», si misli ženska... «No, če tudi zmrznil, za pečenko boš pa le še dober». Zato pobere zajca in ga zavije v tisti robec, kjer je imela denar, in gre dalje. Tisti zajec pa ni bil zmrznjen. Samo odrevenel je bil od velikega mraza. Ker ga je ženska imela zavitega v robcu in pod pazduho, se je ogrel in je zopet oživel ter se začel gibati. Urugvajska pravljica Plamenokriie ptice Nekoč so gozdne živali priredile ples. Vse so se lepo oblekle razen flamingov, ki so tedaj imeli grde bele noge in niso vedeli, kako naj jih okrase. Eden izmed njih pravi: «Vem, kaj nam je storiti! Obuli bomo pisane nogavice». Navdušeni nad tem predlogom so flamingi preleteli Rio de la Plata in prišli v Montevideo, glavno mesto Urugvaja. Dolgo so blodili po ulicah in občudovali ladje v pristanišču, potem pa so potrkali na vrata velike trgovine: «Trk, trk!». « Kdo je? » se jim oglasi trgovec. «Flamingi iz gozda... ali imate pisane nogavice?». «Zmešalo se vam je, flamingi, tu ni nogavic za vas!». Flamingi so se razžalostili in odšli. Tedaj jih je ugledala sova in jim rekla: «Nikar se ne žalostite. Počakajte trenutek in jaz vam bom prinesla takšne nogavice, kot jih iščete!». Sova se je kmalu vrnila z lepimi dolgimi nogavicami. To so bile v resnici kože kač, ki jih je pobila. «Nikar ne skrbite, «reče flamingom», plešite celo noč! Toda pazite, da se ne ustavite, sicer se bo vaše veselje spremenilo v jok». Zadovoljni in ponosni so flamingi navlekli na noge kačje oblačilo, ki je bilo podobno pisanim nogavicam. Ko so poleteli na mesto, kjer je bil ples, so jih vse živali občudovale. Flamingi so plesali, plesali brez prestanka. Bili so že utrujeni, ali niso se smeli ustaviti, ker so se spominjali sovinega nasveta. Toda iznenada je eden izmed flamingov padel od utrujenosti. Priplazile so se kače, ki so bile tudi na plesu in videle so, kakšne so njegove nogavice. Zasikale so od besa: «Saj to niso nogavice. Prevarili so nas! Flamingi so pobili naše sestre in obuli njihove kože!». Preplašeni flamingi so hoteli odleteti, ali bili so tako iznenadeni, da se niso mogli premakniti. Kače so se ovile okoli njih, jim začele trgati nogavice in jih pikale po nogah, hoteč jih usmrtiti s svojim strupom. Poblazneli od bolečin so flamingi poskakovali in se metali v vodo. Za-vreščali so od strahu, ko so videli, kako so njihove bele noge zardele od kačjega strupa. Dnevi so mineval), a noge so jim ostale rdeče kot kri. Od takrat je minilo mnogo, mnogo časa, a še sedaj flamingi po ves dan namakajo svoje rdeče noge v vodi, da bi pregnali bolečine. Požrešna m iška Miška Maška je bila zelo požrešna. Nikdar ji ni bilo dovolj. Vsega je hotela imeti in mnogo. Tisti večer je gospodinja pustila pol hlebca sira na mizi in ponoči so miške okoli njega priredile gostijo. «Hehe, skozi in skozi ta sirček se bom prežrla», se pobaha požrešna Maška in se loti jesti. Jedla je in jedla ter ni nehala, dokler ji ni iz sira gledal samo še repek. Tedaj pa miške zacvilijo vse prestrašene. Domači muc jih je zavohal. Planil je med nje, a hitre miške so bile hitrejše: vse so zbežale razen naše Maške. Ta si je tako nabasala trebušček s sirčkom, da se je močno napel in ni mogla pravočasno smukniti iz svojega okusnega rova. Zato je ostala, kjer je bila in se potuhnila. «Kdo neki me bo tu videl», si je mislila. Toda dolgi repek, izdajalski repek, je giedal iz mastne luknjice. Muc ga zagleda, potegne zanj in — hop! — požrešne miške Maške ni bilo več. «Kaj pa je to? Ali je zajec živ?» si misli ženska, ko čuti, da se nekaj giblje pod pazduho. Zato vzame zajca in hoče robec razvezati. Takrat pa brr! - skoči zajec z robcem in z denarjem vred ter zbeži. Tako je prišla ženska ob denar. Zajec pa še danes živi, če ga še ni kdo ustrelil. Medvedja kapel Lovec je stopal ob bregu gozdnega potoka. Nenadoma se je iz gozda začulo lomastenje in pokanje vej. Lovec se je prestrašil in se vzpel na drevo. Iz grmovja pricaplja velikanska siva medvedka z dvema majhnima in enim večjim mladičem. Medvedka sede. Večji pa zgrabi z zobmi manjšega za kožuh na vratu in ga začne pomakati v vodo. Medvedek je cvilil in se branil, toda starejši ga ni izpustil vse dotlej, dokler ga ni dodobra okopal. Drugi medvedek se je zbal neprijetnega kopanja in jo je ucvrl v gozd. Starejši ga je dohitel, ga premikastil in zanesel v potok. Pljuskal in pljuskal je vanj vodo in ga naposled potunkal. Medvedek je začel vreščati. Tedaj medvedka poskoči. Malega potegne na breg, večjega pa oplazi s šapo, da je siromak pričel vekati na ves glas. Ko sta bila medvedka na suhem, sta bila videti s kopanjem močno zadovoljna: dan je bil soparen, a njima v kožuščku vroče. Voda ju je prijetno osvežila. Po kopanju so se medvedi spet izgubili v gozd, lovec pa se je spustil z drevesa in se vrnil domov.